w

e&ir» srn*
[1*mmmmt)& številka	60 voeiaH«*^
47 zimrn*.
»ariftii. ta« 23. novembra
H letnik.
———
List ljudstvu v pouk in zabavo.
«fcife £atrtc% ta »aij» s fteitefeo Is * »tri«tt « ?>eSiiieis|eBi na does z« «to isto 24 K, pisi teta 13 S to . leki ista dR. - tomtatu k«* ^osiartie Si K. - Mfeiačate s* poeiij* «a» «H^att«* »štoiMtateg* Oc^tKUija* * Mar&oat -, ¡Liti s« ficpoiiifa do edpovetiL — Udje »Satoiiitegs fUurev&i-fcS «haltes8 i&ivaj» iiii s?r<y	mttožuiiu. - Pi?saat£zai tisti giaae|®, M
4 *fcaa! 40 »Sa., m 8 atraoeii SO rta, — gfeefis&ftO! Koro&a eeafa I se». S, — Fefccpfe! ae rs vraiato, — Vjs?mm8toat Katatos» eatia imv, E, «sirajisas ttsssfctiaa, ¡aaerate te nklaaucifci
«a lat;«* h	d &sos?opss >HHi i» as *dca! S m £a vefitatar ogkas piicssiaa popasu V feitiefe osiassfs* t&at fcffei« 68 »fei. - tarer*« se tpreftoiga «o te-Sta ofaaižaaj
SS«a?wtfe iefe!!ue««»}e to jsoifcissa prtmit,
Kandidatna lista Kmetske zveze (Ljudske stranke) za mariborsko volilno okrožje.
1.	R o š k a r Ivan, pr*ostnik, Jurjevski dol £
■M- 42;
2.	P i š e k 'F r a n o, kmet in župan, Orehova-vs& St. 10;
3.	KleklJožei, vpokojeni župnik, urednik „Novin", Crensovci, Prekmurje.
4.	Kraj no Martin recte Davorin, posestnik, St. Jungert St., 19;
5.	Pušenjak Vladimir, nadrevizor, Maribor,;
6.	Skoberne J o ž e i .posestnik, DovSko St- 24:
7.	Z e b o t F r a n j o, urednik in hišni posestnik, Maribor, Loška ulica 10;
8.	KeSe Stanko, rudar, Loke št. 61;
9.	Vrečko Jakob, posestnik, Boletina hiš. i tov. 3;
10.	Sever Božidar, posestnik in gerent, Dolnja Lendava, Prekmurje;
11.	Vrečko Martin, posestnik, Zeger.
12.	Steblovnik Martin, posestnik, Re-dli&a vas St. 26;
C e r n e j Karel, posestnik, Fram, št. 26.
14.	Brenftič Mihael, posestnik, Spuhlja;
15.	Krepek Anton, delavski tajnik v Mariboru ;
16.	Pišek Josip, posestnik, Medlog št. 2.
Kvalificirani- kandidati:
1. Dr. K o r o S e o Anton, minister, Maribor, KorošSeva ulica 12;
dr, H o h n j e o Josip, profesor, Maribor, Koroška cesta 5;
3.	dr. J a n k o v i C Frano, zdravnik, Maribor, Pobrežka cesta 12;.
4.	dr. L a.s k o v a r Josip, odvetnik, Mari -bor, Kamniška cesta 9;
5.	dr. Ogrizek Anton, odvetnik, Celje,
Namestniki:
1.	V e s e n j a k Ivah, prolesor, Maribor , Vvildenrainerjeva ulica 6,
2.	dr. J u v a n Alojzij, odvetnik, Maribor„ Taltenbachova ulica 18 I;
3.	dr. V e b 1 e A n d r e j, odvetnik, St. Lenarf v Slov. gor.:
4.	dr. JerevSek Anton, ravnatelj Cirilo -ve tiskarno, Maribor, Koroška cesta 5;
5.	dr. V e r s t o v š e k Karel, profesor, Maribor, Wildenrainerjeva ulica 6.
slaba na čela in vsanjenaslaba de-* j a n j a.
Ce tako presojaš volilno dejanje,, se ne m o ■ r e s i n n-e smeš odločiti za Samosto'-r o kmetijsko stranko. Zakaj ne ?
Zato ne, ker je ta stranka protikrščan-s k a. Ona je dete staroliberalne, veri in cerkvi sovražne stranke. Njeni glavni duševni voditelji so pridno hodili v šolo liberalcev ter so se tamkaj dobro naučili liberalnega svetovnega naziranja. Liberalni kranjski list „Domovina" je to dejstvo kot očitek zar brusil voditeljem Samostojne v obraz: „Ce nas liberalcev ne bi bilo, tudi vas samostojnežev ne bi bilo." Samostojni govorniki sicer povdarjajo po svojih shodih, da so tudi kristjani. Kot dokaz za svojo krščansko vernost pa navajajo to, da ima tudi pes vero. ® to prispodobo z vero psa so samostojni sami najbolje pojasnili svoje stališče do vere. In ker je njihova vera taka, jo njej podobno tudi njihovo življenje. V vrstah samostojnih se zbirajo največji suroveži, prote-pači, ubijalci, pijanci, nečistniki in vsake vrste propadli ljudje.
Zato n6, ker je Samostojna protikmefika stranka. Z besedami sicer povdarja, da jo za kmeta in samo, za kmeta, vt resnici jo pa vodijo na vrvici liberalni advokatje, mesarji, oštirii in drugi oderuhi kmctskega stanu. Samostojna je prijateljica demokratov izvozničarjev in ljudskih izkoriščevalcev, ki
Voli dobro!
Cez nekaj dni gremo na volišče, izbirati: izbirati med dobrim in slabim
Voliti pomeni f b c a t r a n ko. Osebe se spreminjajo, stranke obsta Le _ takrat S jajc- Ce voliš kandidate stranke, si se odločil za na- j
dobre voliš, če se odločiš za dobro. Ce pa je tvoja ?	čela te stranke in si odgovoren za ta načela in za I
odločitev na slabi strani, si volil slabo.	■	ona dejanja, ki jih bo stranka izvrševala na temelju j
Ne gre za odločitev med to ali drugo osebo, a J	svojih načel. Ce si se pridružil slabi j
ijre za to, da se odločiš za dobro ali sla - I	stranki, si soodgovoren u vsa njena.;
bo napolnili svoje žepe z milijoni, dočim morajo delavci in kmeti za vse svoje potrebščine plačevati 0-grornne cene, ki izginjajo kot masthi dobiček v žepiK kapitalističnih prijateljev Samostojne. Samostojni kot privesek gnile, kapitalistične liberalne stranke nik -dar ne bodo nič storili v prid kmetskega stanu. Oni hočejo kmeta zasužnjiti liberalnemu kapitalu in zato se tudi tako odločno borijo zoper kmetsko zadružni -Sivo ki je edino rešilo slovenskega kmeta gospodarskega propada in oderuških krempljev liberalnih mogotcev, kramarjev in birtov. Kako so samostojni voditelji zavzeti za kmečki blagor, dokazuje dejstvo, da to glavni kolovodje Samostojne med vojno bili najne-sirpnejši rekvizitorji slovenskega kmeta in da so sedaj proti temu, da bi naša država prevzela nekdan-

ym*esaag
LISTEK.
Kako sta prišla g* Urek in iiiava nn kandidata listo Samesfoift«?
V Globokem pri Brežicah že domuje nekaj let sedanji nosilec liste samostojnih, mehkoroki kmet -gospod Ivan Urek.
Zgodilo se je pač pred nekaj tedni, ko so kovali samostojneži svojo kandidatno listo v potu svojih >brazov, cla je korečil tudi g. Urek po svojem blat-nam dvorišču, si natega! v temeljitem preudarku špi ča&te brke svoje brade in zaključil svoj preudarni ob-bod po dvoru s vstopom v hlev. Hoi svoječasni — samostojni kandidat za kmetijsko poverieništvo je mo trii s strokovnjaškim pogledom svojo četveronožno čre do od bika, preko vola ter krave do teleta.
Poglod mu je obvisel na bolj staroobsežni kra- \ vi, katera je obračala svojo kravjo glavo in pamet do \ vstopa g. Ureka v Samostojno na človeški klic: Lisa?
Urek je stopil k stari Lisi jo potapljal dobro -oofno po zadnjem delu kravjega telesa, si nategnil še enkrat špic svoje koničaste brade in menil sam pri sebi: Ti si me razumela edina, \oj v začetku Samostojne, som to prekrstil na starost iz Liske v „Samostojno", odzivaš se danes na to ime iz časov stare pravde, čast in nagrada ti, če tudi si samo — krava. Pri tem Urekovem mnenju je Samostojna (krava nam-
| reč), kot bi mu uganila njegov slavospev na kravjo : pamet, pobožala gospodarja s pokornim pogledom, mu poliznila mehko roko in podala očitni dokaz, da razumeva težnje svojega samostojnega gospodarja v dnevih, ko se kuje volilni znak za Samostojno kme -tajsko stranko.
O. Urek je zapustil hlev in se vrnil čez nekaj časa v gosposki obleki in z debelo kožuhovino krog vratu. Stopil je k Samostojni (kravi) in jej omotal motvoz krog rogov, jo odpel z lanca in jo vlekel iz hleva na dvorišče.
Čudno, krava se ni dala z domr.čega dvorišča in naj si jo je g. Urek še tako milo tapljal po vratu in jo vabil: „Samostojna, na . . . na! Buša trma-sta ste uprla z vsemi štirimi, zmigavala z glasvo , dvigala v opoziciji rep . . . Urek je popustil kono -pec in se oddahnil. Urek je uprl svoj politično samostojni pogled v kravo, jo pogladil po dolgem vratu; a mrcina kravja je puhala vznevoljena, kopala blato s prvo nogo, niti pogledala ga ni.
Urek je ukinil silo pri kravi, spustil vrv, krava se je obrnila trenutno in . . . buh . . . naravnost v hlev.
G. Urek se je zamislil na globoko . . . ukane in prevare so mu bliskale po glavi . . .
Prestopil je v drugič prag hleva in stopal proti Samostojni, ki jo budala v jasli in jo vabil s prgiščem koruze.
Krava je samo povohuila koruzo, skomiznAla z glavo in uhlji ter na dolgo zakašljala . . . Urek jo bij sedaj uverji a, koruza je plesnjiva, skvarjena in smrdljiva, akoravno je od samostojnega „Ekonoma" , je neče niti kravja žival, kaj še le človek, če tudi je *
samo samostojno zapeljani kmet.
No, pa naš Urek ni tak, da bi ga ugnala do -mača krava, ko je vendar pretantal celo Posavje, pa bi ne zvabil neumne krave iz domačega dvorišča na cesto!
Urek je zaprl za seboj hlev 111 dolgo ga ni bila
nazaj.
Vrata na hlevu so zopet zaškrnila, preko praga sta se pojavila dva moška. Eden v kmetski opravi s trsno škropilnico na ramah, drugi pa s har-t moniko na meh v rokah. Smejala sta se, da so vihali in dvigali vsi četveronožci repe, umerila svoje ko» rake proti Samostojni, ki je dobila zopet konopeo krog rogov. Mož s škropilnico je odpel kravo z lanca, har monika je zakreščala buši pod repom na poskočno plat, Samostojna glavo kvišku in rep po koncu, tlaK pod svoje štiri kravje noge in presneto jo je moral ubrati na naglo kmet s škropilnico, da je še pravo* časno pogodil skozi duri hleva.
Muzikanf je nategal mehe v polki od zadaj, vodnik krave je pobrusil s petami po dvorišču, da jo šlcrofotalo blato na vse strani in že so bili vsi trije na okrajni cesti proti Brežicam. Buša ni postala niti na cesti, ampak je bezgala naprej, da jej je vodnik komaj odletaval,mehač je zaostal precej daleč. Kakor: hitro je bila razdalja med muziko in kravjim repom predolga, je Samostojna obstala kot pribita. Brž ko jej je udarila godba tik pod hudomušni rep, je požu-rila svoj kravji korak in šlo je naprej po cesti proti Brožicam.,
Ljudje ob cesti so gledali kot začarani ta kravji pogon in ples, komaj so zpoznali v gonjaču s tr-
jtvoi/e in mladeniči! Demokrati it» x nfim» združeni namastafni in ss>cliaU*ti sa va* hoten ogoljufati xa volilna O»r#rieo. M pfotizateonita zlo&itriio ret občin r eno raU&te »o vam tmUo podat tkali ¡pot, da bi va» odvrniti odi volitve, l asa »nal-afnost zahteva, da se ne date ogoljufati za svojo pravico. JValašČ pofte volU! Tsl na volišče! Tudi
talci, tel Imajo več ur hoda.

d
tjžrss
SLeyRjggKi aespoDAt.
23. cov8mi>ps mm.
ja avsirijsita vojna posojila. Lepi prijatelji ubogega slovenskega kmeta in delavca!
Zato ne, kep je Samostojna protisloven-e fi! a. Ona noče slovenske samouprave, temveč je ka-s kor demokratska stranka za to, da je vsaka politič -na moč in oblast centralizirana — zbrana v Beogradu, Iz Beograda bi radi samostojni kolovodje s pomoto liberalnih ministrov in uradnikov vladali nad slovenskim kmetom. Zato j© Urek iz Globokega pred dr. Žerjavom v Ljubljani izjavil, da ni treba slovenske pokrajinske samouprave. Zato je samostojni kandidat in politični širokoustnež — nekdanji štajerčija-nec — Drofenik v Beogradu pred Srbi zatožil našo stranko, češ, da je separatistična, to se pravi,, da hoče s slovensko samoupravo Slovenijo odtrgati od Srbije. Zato je samostojni agitator Blaž Urlep — nekdaj pri liberalni Narodni stranki — glede na slo vensko samoupravo izjavil: „Bodo že gospodje v Bel-gradu napravili."
Nemogočo in izključeno je, da bi volil liberalce, ki se sedaj imenujejo demokrate, prej pa sg slišali na ime naprednjakov, narodnjakov itd. »Ti hudje so vedno imeli pred seboj samo en cilj: sebe, svoj profit in oblast nad drugimi, za ljudstvo pa niso nikdar nič dobrega storili: Stranka izvozničar-jev so, prekupcev, oderuških bankirjev in raznovrstnih gospodarskih izkoriščevalcev kmetskega in de lav&kega ljudstva. V lastni sebičnosti in hudobiji sc 80 zadušii. Sedanji volilni boj pomenja za to stranko smrtni boj.
Usodepolno bi bilo, če bi se odloČil za socialiste vsake vrste od rdečih socialnih de mokratov do najbolj rdečih komunistov. ¡Vsi ti liudje, naj se imenujejo tako ali tako, so pro-tivniki zasebne lastnine. Vzeti hočejo vsa kmetska posestva. jih podržaviti ter jih kmetom dati samo v najem. Pravijo, da so zoper veleposestva in zoper na-jemništvo na njih, zato je veleposestva treba razdelili. V resnici pa stremifo za tem, da bi napravili največje veleposestvo, to je veleposestvo države, ki bi bila edina lastnica vse zemlje, vsi kmetje pa samo najemniki.
Taka je kmečko prijateljstvo te rdeče gospode. Ni jim do tega, da bi delali v gospodarski blagor kmeta in delavca, Saj je to proti njihovemu programu, ki hoče z revolucijo odpraviti sedanji gospodarski red na svetu in upeljati komunistično gospodarstvo. Zrevolucijonirati pa moreš samo nezadovoljnega in zata hočejo na svetu razmnožiti nezadovoljnost. Takšna jo tudi rdeča politika v Jugoslaviji.
Kakšno ljubezen imajo rdeči kolovodje v svo -jem srcu do našega kmeta in delavca, so dokazali s tem, da so pomagali posestnike krone spravili ob V njih imovine. Razmerje med dinarjem in krono 1:4 je določila vlada demokratov in socialnih demokratov, ki so takrat imeli v vladi tri svoje zastopnike Slovcnca Kristana, Srba Korača, Hrvata Bukšeka. Ko so soefaldemokraškemu poglavarju Koraču očitali, da jc s tem razmerjem krone do dinarja udaril zlasti delavske in kmetske sloje, je Korač odgovoril: «Kaj to? Saj je kmet vojni oderuh; dobro je, če se
sno škropilnico v zimskem času samostojnega Ureka, ki goni kravo z muziko v mesto.
Kar je bilo mlajših obcestnih radovednežev, so sledili kravjemu plesu v mesto Brežice, kjer se je zbral kar mahoma krog Samostojne (krave), Škropil-ca v zimi Ureka in muzikanta.kar celi tabor ljudi»
Muzikant je nategal neprestano mehe, krava je poplesavala že boli utrujeno počasnih korakov, škropile« v kmetski opravi Urek si je brisal menda pr -vič v življenju potne sraga s čela In razkladal zbranemu taboru radovednežev v ognjevitih besedah, da prideta on samostojni kmet in škropilec Urek iz Globokega ter njegova Samostojna (krava) kot prva na kandidatno listo Samostojne kmetijske stranke. Slavnostni kravji sprevod se e gibal po brežiških ulicah med slovesnim govorom Ureka, ki je razpravljal o vohlnih znamenjih pri volitvaii v ustavodajno skupščine,
Omendl je starodavni klerikalni rdeči križ, ki bo vabil na volišču zvezale,- so jezil nad zlorabo državnih barv na kandidatni listi liberalcev, proklin-ial znamenje komunistov in socijalistov in kazal na čisto zvezdo — samostojno volilno» vodnico — kravo in moža zimskega škropilca . . . Samostojnega Ure-kovega tal>ora v Brežicah se je spomnil tudi mestni lotograf nastavil svoj aparat in ujel na steklo Ureka žkropiica in njegovo Samostojno (kravo).
Ako pa kedo dvomi o istini ravnokar opisane -ga pr zora na poti iz Globokega proti Brežicam in o brežiškem taboru, naj si ogleda 28. novembra na volišču volilno Skrinjico Samostojne stranke. Oči mu bodo padle na zeleno listo Samostojne, na kateri je tiskana lista samostojnih kandidatov v družbi Ure -ka-kmeta, ki škropi trto po zimi in ponosne krave, ki se pase po zelenem papirju v novemberski zimi. Da bo pa vedel vsakdo, koga da predstavlja škropilec v kmetski opravi in krava, naj člta pod podoboma debelo tiskano ime: Ivan Urek, .kmet v Globokem in nosilec liste samostojnih. ,
Ne v znamenju rdečega križa kot naša krščanska Kmetska zveza, ampak v znamenju krave je stopila Samostojna kmetijska stranka v volilni boj za starokravjo — politično pravdo.
mu odvzamo velik del njegovega dobička." Ali niso to veliki prijatelji kmeta in delavca?!
Ce socialisti «lasti sedaj pred volitvami agiti-rajo z agrarno reformo in razdelitvijo zemlje, je to samo lov za glasove. Kako razumejo rdeči kolovodje agrarno reformo, so dokazali takrat, ko je socijalni demokrat Korač bil minister. Ta mož je razdelitev zemlje v^nakup po Slavoniji in Sremu izvrševal tako, oa so zemljo dobili ne najpotrebnejši in najpridnejši ljudje na vaseh, ampak najstrastnejši socialistični a-gitatorji. Socialisti hočejo torej agrarno reformo za to, da pomnožijo število svojih pristašev, ne pa da bi pomagali ubogim kmetskim in delavskim slojem,
Socialisti in komunisti so kot zagrizeni centralist! nasprotniki resnične • in učinkovite slovenske samouprave.
Socialisti in komunisti so zagrizeni sovražniki vere in cerkve, zahtevajo odpravo krščanskega zakona, svobodno ljubezen, odstranitev križa in kršč, poduka v šoli.
Kako znajo socialisti in komunisti vladati, ako pridejo do moči, so pokazali na Ruskem, kjer vzdržujejo svojo oblast z največjim nasiljem, s kanoni in bajoneti dvemilijonske rdeče armade, ki je zdaj največja armada na svetu.
Kdor torej voli socialista ali komunista, ta obenem izjavi, da si želi pri nas take razmere, ki zdaj viadajo na Ruskem.
Ne voli ne samostojno -kmetijsko ne demokratsko, ne socialistično, ne ne komunistično!
Voli dobro! In zato voli k a n d i d a te naše krščanske, slovenske, kmetske, delavske stranke! V nedeljo, dne 28. t m., vrzi svojo volilno krogljico v prvo skrinjico, v skrinjico Slovenske kmetske zveze in Sloven -bke ljudske stranke!
¡znsifani bi bili
veri, Cerkvi in kmetskemu ter delavskemu stanu sovražni poslanci, ki bi sklepali slabe,; t
veri, Cerkvi» km atom» dalav* cem in ebrfnlkoin š§t$dlllva
postave.
Sedali dan .
boš tudi od tega odgovor dajal, ali si šel 28. novembra 1920 aa volišče in volil
■ i i	■ 3 J :
Hašlnim^
pdifični ©Jled
Jugoslavija. Pogodbo, ki so jo sklenili z Italijani, je podpisal naš ministrski svet. Od minL strov podpisano pogodbo je potrdil tudi naš regent s svojim podpisom, takoj po izvršenem sprejetju jugo-slovansko-italijanske pogodbe se bodo začele sklepati med nami in Italijani gospodarsko trgovinske zveze. — Naša sedanja beograjska vlada bo baje takoj odstopila po Izvršenih volitvah in bo sestavljena nova, ki bo sorazmerna z močjo posameznih parlamentarnih strank. — Naš nesposobni in domišljavi zu -nanji minister dr. Trumbič, ki je dal Lahom, kar so zahtevali, je podal sedaj po sklenjeni pogodbi med nami in Italijo svojo ostavko.
Italija. Italijanska zbornica js sprejela žensko volilno pravico za občine. Predlog o volilni dolžnosti je bil odbit. D'Annunzio je baje izrekel, da se bo podvrgel jugoslovansko-italijanski pogodbi in bc zapustil Reko s svojimi legiionarji. Druga poročila f a zopet javljajo, da namerava naša vojska nasilnim potom preprečiti nadaljne d'Annunzijeve pustolov ž-Čine.
Avstrija je dobila novo vlado, ki je sestavljena iz krščanskih socijalcev. Državni kancelar je postal dr. Mihael Mayr. Avstrijski socialni demokratke bodo stopili proti tej novi vladi v opoziciio.
Cehoslovaška. Na Češkem so bile v zadnjem času velike demonstracije napram nemškim manjšinam, ki bivajo na Češkem. Tozadevno razburjanje se je že pomirilo.
Rusija. Boji med boljševiki in Ukrajinci še niso končani. Boljševiki so napodili znatne dele ukrajinski armade preko poljske me.ie, kjer so to vojaštva razorožili Poljaki. — General Wrangel, ki je izgubil svo:c vojsko, pribeži v Beograd, kjer mu že pripravljajo stan.
&ko ®reš * ©Sff 9
bo morebiti ravno tvojega glasa manjkalo, da
dobimo mi premalo po-danrev. Potem
bi bil tudi ti $e*ri*,
če se v naši državi «klenejo take postave, ki so Škodljive kan«tskewu in delavskemu stanu, ki delajo krivico nvoti Cerkvi in tlačijo vero.
Na ttfoii vesti bi b le
poten, če bi ae tvoji otroci vzgajali nekrščamko, brez veronauka ia ¿e bi rsled toga ver • tudi v tvoji hiii zmirom pojeaaala in bivala, če imaš volilno pravico, imaš tndi
vellio daliiiosi
Če iz lastne krivde ne gr«š volit, zanemarjaš svojo dolžnost in
fgreiiS
proti greti Cerkvi, oroti svojim otrokom, proti samemu sobi.
Tvoj vsel^d
bo vplival morebiti radi na drage, da oe bodo šli * olit in
Zahrbtni liberalci in samostojneži so v Beogradu dosegli, da morajo kmet3ki volilci, pristaši Kmetske zveze, iz gorskih občin iti po nekod j 4—6 or daleč na volišče. Na ta način upajo liberalci in samostojaeši, da boste krščansko misleči volici ostali doma in bi potem njihova proti-kržčauska stranka zmagala.
Volilci! Maščuj» dne 28 novembra to libe-ralno-samostojno hudobijo in goljufijo! Pojdite vsi na volišče! Prav vsi, do zadnjega! Vrzite glasovalno krogljico v skriajico
Ksestke zreze tem), m kateri bodala videli velik mM križ.
Krštanske žene,
spravite dne 28 novembra vse moške na volišče!
dekleta,
agi tiraj te od hiše do hiše, da zmaga 28. novembra Kmetska zvesa.
Orli,
Vaša dolžnost je, da dae 28. novembra greste od hiše do hiše in spravite vse naše volilce na volišče!
Kdor dna 23, nmmmbrm
ne bo šel na volišče ali ne bo volil krščanskih kandidatov Kmetske zveze, je izdajalec kmetskega stanu in sovražnik Kristusa in nje* gove cerkve.
One 23* nenembramsraia zmagati krščanski kandidati Kmetske zvssa
Triumfirati mora §tf if nad nasprotniki krščanstva!
Slovanska kretska z^eza.
Zakaj moamo 28- novem» tem i.i volil?
Zato, da ne dobijo v državnem zboru večine liberalci in socijalni demokrati, ki so ubogemu kmečkemu in delavskemu ljudstvu odifZgii 20°/»
denarja, ki so nam zamenjali 4 krose za 1 dinar. Da ne dobijo t m večine liberalci in samostijneži, ki hočejo p OStt IZVOZ in s tem V£Čjo draginjo. Dokler bodo na pr< tniki kmetskega in delavskega stanu, liberalci, samostojneži in socijalni demo-kratje imeli v državne zboru več'no, bo kmetski in delavsk stan vedRG t pel škod i Liberalci in socijalni demo*ratje hočejo katoliško C8'k2V Z3-treti, hočejo civilno pc oko in brezverske» Soio. Liberalci in samostojnsži SO prati SafflOlip oVi Slovenije. Ako dobijo liberalci in samostojueži večino v državaem zboru, ne bomo imeli samouprave za Slovenijo, »mpak samo eno osrednjo vlado v Beogradu ia dobijo v državnem zboru VeČino liberalci, samostojneži. socijalni demokratje in komunisti, ima takoj breZverSKe Š«l8 in Civilni Zaktn, ki ae ne bo »klnpat v c«rkvi pred duhovnikom, ampak v občinaki pisarni prod županom. In ne do ««rti, ampak saao za nekaj let. Da se to ne zgodi, si v vssii iolžen da freš volit in soustiš fcregijico v prvo skrinjic« SiovensK8 kmetske zveze!
Kako krmi voili?
Noben volile« ne bo dobil volilne izkaznice. — Vsak, kdor je vpisan v volilni imenik, ima pravico, da glasuje. Le če ga nihče izmed volilnega odbora ne bi poznal, naj se izkaže s kakšno izkaznico, Caa volitve je od 7. ure zintraj do C. ure zvečer.
Ko prideš pred volilno komisijo, moraš poved, ti svoje ime, priimek in poklic.
V nrdrtjo r*i mu rmliMč*. ¿'f smrH rotiti, mtu «t t r»Htt. Za 2H nor* šnbra reija	dulOgnogr. V stik
zan-aen sauii&l)enik f* dnisan *fi^beti, da tfred» vsi nnXi pritfavt is .«o#e.Vci<e« cotit. Vofih» s« bo od
imih zjutraj do šestih xreter.
23 novembra 1320
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran IS.
Iteak voliiae dobi od komisije volilno krogljico. Član volila« komisije mu razkaže glasovalno skrinji-" 36 in navade vse kandidatne liste. Vsaka stranka i-®a svojo skrinjico. Naše Slovenska kmetska zveza, jziroma Slovenska ljudska stranka, ima prvo skrinjico i na «jej je nalepljena naša kandidatna lista, ki je označena z rdečim križem na belem papirju. Voli-leo vzame krogljico v desno roko. Nato sklene roko In porine stisnjeno pest najprej v prvo skrinjico. Ta jo skrinjica Slovensko kmetske zveze. Ko je tvoja rose' a v grodu prve skrinjice, odpri takoj roko in spusti krogljico, da zdrči v globino naše skrinjice. Tako si oddal glas za našo slovensko krščansko in kmetsko stranko.- Ko si to storil, moraš roko zopet stisniti v fiest Zaprto, prazno roko moraš nato poriniti v vse ostale skrinjice. Tako zahteva volilni zakon, da se varuje volilna tajnost. Sele, ko si potegnil roko iz zadnjo voliiae skrinjice, smeš roko odpreti in moraš pokazati svojo odprto roko. Tako je končano volilno dejanje-
Razložite ta način volitve vsem našim volilcem.
Slovenska kmetska zveza.
SaBsal mmmm iti noUtl
1.	Za krščansko šolo in nerazdružijiv krščanski zakon!
2.	Za samoupravo združene Slovenije!
3.	Zoper kapitaliste, miijonarje, verižnike, Szvozničarje, oderuhe in izkoriščevalce kmetov in delavcev!
Domača politika.
Požrtvovalnost g. Ureka. G. nosilec liste samostojnih Urek iz Globokega je povsod povdarjal na svojih shodih, da dela iz same ljubezni do kmeta iz vzorne požrtvovalnosti po večini zastonj. Pred nami pa imamo pismo g. Ureka, katerega piše tovarišu Drofeniku z grožnjo, da bo izstopil iz Samostojne, a-ko mu ne poravna samostojna blagajna — malenkost ¡?000 K. G. kmetje: Urek, Drofenik in Mermolja si cajši ožalijo jezik s hujskarijo, kot pa roke z delom» tiezični žulji so bolj dobičkanosni kot ročni, to nam jasno dokazuje pismo g. Ureka na Drofenika, v katerem zahteva g. Urek za par shodov 7000 K. K« -daj si prisluži kmet z delom 7000 K? Večkrat mora ffarati celo leto, predno si prištedi 7000 K čistega. Ker plačuje liberalna Samostojna tako dobro svojje govornike, ni čuda, da so se jej ponudili kot govor -iciški talenti vsi delamržni: brezposelni šaierji, brezdelni kmetje-gospodje, harmonikaiabrikantl mešetarji itd TovariS Urek, tvoja požrtvovalnost iz ljubezni do kmetske stare pravde je velika, a Še bolj težka bo Ivoja mošnja po volitvah, ker ti je rezal politični plug l:nr več tisočkronske brazde. Prav je rekel harmonika iabrikant Simonič napram našemu govorniku pri Sv. Urbanu: „Kaj se bova kregala midva, saj jaz sem plačaj pa delam proti farjem." Tako si misli tudi tovariš Urek, da, ker ga plačuje stara samostojna pravda, pa dela za njo in proti krščanstvu.
Glasuite vsi za
%t®mmko Kmefsfe® zvezni
ralni poslanec Ravnihar v avstrijskem državnem zboru glasoval za razporoko. Liberalni minister Marinkovič je še pred kratkim rekel, da bo treba v Jagosiaviji določiti razporoko. Drugič pa najdemo v vrstah Samostojnežev prešostnike, zapeljivce nedolžnosti, pretepače svojih »bogih I žen, pijance najhujše vrste. Tem bi seveda bila povolji taka postava, ki bi določala zakon za poskušnjo.
Ha&m ®hfpmjitzm 8i@s?ie§rtshm kmelke	Je	in
ima čez celo ©trasi
e s
p iz
si
Kmetska zveza je
iimtfska ivega.
PfifočH*-
Kamniea pri Mariboru. Pri nas smo imeli 21. novembra zelo dobro uspel shod KZ. Predsedoval mu ie mladi in delavni gerent g. Marko iz Rošpoha. Govorili so: kandidat Zebot ter kmet Hle-bič in g. Božiček. Ob koncu so prišli tudi komunisti, e so žalostno končali svojo vlogo. Kamnica bo po veliki večini glasovala za kmetsko zvezo.
S t. Peter pod Mariborom. Takoj po rani maši se je zbralo lepo število mož na zborovanje KZ. Shod je otvoril posestnik Flucher in podelil besedo poverjeniku dr. Verstovšeku, ki je v nadur -nem govoru razložil pomen volitev, pojasnil program vseh strank in dokazal, da je KZ edina stranka, kar tere se morajo oklepati vsi nižji sloji v boju proti sa-moslojnežem, kapitalistom in verižnikonn Velika večina v občini je tudi na strani KZ. Samostojna niti zborovati ni mogla, ker ni dobila prostorov in ni bilo ljudi, socijalnodemokraški govornik, ki se je pripeljal v St. Peter z dvovprežnimi konji, je pa govoril par Jjudem v mali krčmi pod župniščem. Socija-listi in komunisti, tolažili se bodete 28, novembra s par glasovi, kajti vrste naših pristašev so še vedno trdne.
Sv. Anton na Pohorju. Na volilnem shodu Kmetske zveze, ki je bil tukaj v sredo, dne 17. novembra 1920 so se zbrali odlični možje iz župnije. Govorila sta kandidata g. Vladimir Pušenjak in g. Martin Steblovnik, o delovanju Kmetske zveze in volitvah Izreklo se je zaupanje poslancem Kmetske zveze in nabralo ter darovalo za njo 80 K. Dne 28 n vembra bomo volili njene kandidate, kar je to edina katoliška stranka.
Domova Shoda Kmetske zveze, ki se je vršil v nedeljo v šolskih prostorih, se je udeležilo poseb o veiko žen in deklet. Vsekakor je to gotovo znamenje, da je naše ženstvo po litično zrelo ter se zanima za boj, ki se i-na biti prihod jo nedeljo. Na zborovanju je poro-žal g. Aruuš, Brenčič in nek delavec. Na zborovanju je bilo tuli nekaj nasprotnikov, ki pa so se vedli zelo dostojno. Razen par vprašanj, na kat ra i ta dajala govornika pojasnila, se ni nihče oglasil k besedi. Komanisr čna zgradba he razpada. Kmetski fautje in komunisti, človeka je že sram, če kaj takesra samo sliši.
Sv. Bolfenk na Kogu. V nedeljo, dne 21 t. m. se je vršil v tukajšojih prostorih gostilne Rau številno obiskan volilni shod Kmetske zve-e, kateremu je predsedoval naš odličai pristaš Robert Košar. Govornifc, ekonom Golob iz Maribora, nam je v obširnem govoru tolmj-šil program stranke. G>voril je tudi g Košar, ki je trditve samostojnega Zabavnika prav ša Ijivo zavrnil. Ittotako se „Samostejoežtj" pogreli prav umestni medkliei našega somišlj. nika, g. Kerenčiča. V splošnem se «e vedli n&ši na sprotaiki zelo dostojno, kar si naj deloma štejejo v čast. Haše geslo na dan 28. nov. pa bodi: «Vsi na voliščo, da ievojajem» našo častno zmago !"
P e t r o v 6 e. Tudi pri nas smo razvili zastavo Kmetske zveze, za katero smo vsi navdušeni. Da je to resnica, je pokazal naš volilni shod v nedeljo. Zbirali smo se v lepem številu v naši društveni dvorani, kjer smo z zanimanjem poslušali govornika g. župana Krajnca, Zatem ]e govoril naš neumorni delavec in organizator za srednji stan g, dr» Ogrizek iz Celja, ki je pokazal tudi druge stranke, v pravi luči s tem, da jih je primerjal z reklamo o cikoriji, katero so pred vojsko povsod ponujali in nabijali. Celo na svinjskih in živinskih hlevih je bila ta re klama za cikorijo nabita. Ce je pa človek, kateri ni poznal takrait naših krajev in razmer odprl in pogledal v tisti prostor, kjer je bila nabita ta reklama za
cikorijo, je našel notri vse kaj drugega samo eikori-» je ne. Podobno je tudi s firmami naših strank,. /Torej Hooo — ruuuk cikorija. Govorila sta še tudi, gg. kandidat PiŠek in Gajšek iz Teharjev.
Navodila.
Pazite na nasprotnike
če bi hoteli ob priliki volitev in na dan volitev golju-.fali, slepa riti ali rabati silo! Naznanite takoj vsako tako dejanje! Volilni red določa stroge kazni za taka ljudi. Posebno strogo bo kaznovan:
1.	Kdor z nasiljem ali grožnjami odvrae koga, da ne gre, volit.
2.	Kdor da ali obljublja volilcu darilo ali mesto v kaki službi, ali ga prisili z nasiljem ali grožnjo. da kako kandidatno listo voli ali ne voliw Pravtako bo kaznovan tudi volilec, ki sprejme darilo ali pa si ga da obljubiti,
3.	Volilec, ki voli več nego enkrat pri enih volitvah.'
4.	Kdor voli ali hoče voliti namesto dragega in pod njegovim imenom.
5.	Volilec, ki neče roke potisniti v vsako Skrinjico ali voli javno ali krši tajnost pri volitvah. (Ne krši pa volilne tajnosti, kdor samo govora ali pripo -veduje., katero stranko je volil,
6.	Kdor se pri volitvah obnaša nedostojno ali na poziv predsednika volilnega odbora ne odide z volišča.
7.	Kdor pride na volišče z orožjem ali orodjem, porabnim za boj.
8.	Kdor na volišču zaradi agitacijo r a z n a š a lažnMve vesti ali vsiljuje slike, plakate in dru ga sredstva za agitacijo. Pravtako se kaznujejo tudi oni, ki bi s vpitjem ali grožnjami ovirali volilni odbor ali posamezne volilce pri njih delu.
9.	Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese ks terokoli listino o volitvah ali katerakoli predmet, ki služi za volitve, ali kdor pokvari število glasov.
10.	Kdor na dan pred volitvami, na dan volitev in na dan po volitvah toči ali kakorkoli dale alko holne pijače, se kaznuje z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 dinarjev.
dosegla manjše davke!
Trošarina na mošt je odpravljena, davka na vino
ne plača pridelovalec. ŽiJdljekoha je dvakrat vec pro t*, cseanodohodninski da»ek se začne šele pri 4 800 K, zemi iški davek je za četrtino manjši, 4ies&tf£k ni dvakrat višji, kakor je prej določil liberalni finančni minister Stojanovič. Vse te olajšave je ddS8"ia
Slovenski Kmeuka zvez®.
Samost j vži sn napravili v Slovenjem gradcu ( na sejme v dan, 19. nov. t. 1 tabor na trgu pred g. Druikovičevo hišo. Predstavil se je kan didat Iržtč, v potu svojega obraza je dolgo vpil Drofenik. Predsednik je bil g. Ivan Kae. Sej-marji so občudovali potni ebras Drote likov, «ir no opazo ali lepo liee nekdanjega kandidata Kaca in smehljajočega njegovega drugega naslednika Iršiča pa se parkret zasanjali brtpavins glasov« m Drofenikovim. Dr Vošnjak je tndi nekaj pravil, druge nesreče ni bilo nobene.
SamosIsJ^a za r®z&&?ok&*
Agitatorji Samostojne govorijo na shodih, da na| bo v naši novi državi zakon obvezen in eernilo^ljiv samo nekaj let. To od Samostojne pravzaprav ni nič čudnega. Saj je Samostojna le kmetsko preoblečena liberalna stranka, ki ie od nekdaj dela na to, da bi se uvedel civilni
zakon in ločitev zakona. Tako je 1. 1912 liba-	_____
Oazi, da spusti*	krvtfijtco r prro skrinjic». T« >«	tito renske] AiiiftA« zrrze, * zh* »tui
Siorenske ffuds&e stranke. Na njej fe pritrjena m«*« kandidatna tista, označena z rdečim križem na
Uetem papir)*.
Predstavniki! pazite,
da vas nasprotniki pri volitvah ne bodo pljufali! Hrvatski list „Hrvat" poroča, da se liberalci po Zagrebu hvalijo, da imajo že sedaj pri sebi voli ne krogljice.
Gotovo bodo tadi pri nas skušali liberalci, samostojueži in drugi naepictniki v volilno skrinjico spraviti VSČ kfO^jiC. kakor bodo imeli svojih volilcev.
V ssbsto papoldne ob 3. uri, ko bo volilna komisija prevzela skrinjice, dobro poglejte, sil
s d skrinjici przne!
Za Stražo, ki bo od sobote na nedeljo stra-žiia volišče, izberite samo naše mote in mladeniča! Ravnotako se prepričajte M nedeljo jiit'0, H3 dan VO! t i 3, ali so skrinjice prazne in ali je tudi VS9
druga * rsdu!
Poročajte o izidu volitev. Nujno prosimo naš® zaupnike, da nam že v nedeljo, dne 28. novembra na večer po končani volitvi poročajo izid glasovanja. Pošta bo poslovala ta dan tudi na deželi ponoči. Poročajte nam telefonično ali brzojavno na naslov: Tajništvo KZ, Maribor, Cirilova tiskarna. Besedilo poročila naj n. pr. obsega: Volišče . » Število oddanih glasov . . ., Kmetska zveza . . ., Samostojna...., socialdemokrati . . ., komunisti . . ., JDS „ , - . . NSK , , .
Tedenske novice.
Nar«čsifcen „Mira" naznanjamo, da „Mir" ne izhaja več in da »e vsem naročnikom „Mira" v Jagoglaviji ket nadomestilo pošilja „Slovenski Gospodar."
Pnttibe radi ptšte. Tajništvo SLS v Maribora je oddalo dne 19. novembra za tajništva SLS v Celjn več zavejev tiskevin. Teh zavojev 4e tajništvo v Celju do danos ni prejelo. Tudi iz bližnjih H»č smo dobili pritožbe, da niso do« bili naših pešiljatev Tajništvo SLS in KZ v Maribora poziva vse naše krajevne odbore v celem mariborskem volilnem okrožju, da nam naznanijo, če so dobili naše tiskovine, ki smo jih od tn poslali v v«e žnpnije in občine. Proti nerodnost «i, ki se godijo na pošti, se bomo pritožili na ministrstvo. To vendar ne gre, da bi še celo počta smela kljnbrvati naši stranki.
Izdajalske »»anštv« >Sa <i«stninr/a* Bivši dopisnik „Štajerca" nfki brezposelni šafar Schuu-deri je ovadil našega Ž^bota meseca decembra
t iran 4
S r, O v B K S K I G O S P O D A R.
28. novembra
1919 liberalnemu glavarja dr. Žerjavu in zahte val, naj se zapre. Zakaj ? Ker je Žebot na shoda v St. Petra niže Maribora rektl, da je krivica, da so jemali todi ubogim in manj premožnim posestnikom, delavcem, viničaijeia in dragim 20*/^ ko so žigosali baokovoe, Žebet je brani! ljudske in kmetske koristi, a samostojni agitator ga je ovadil radi tega. Tisto ovadbo je podpisal tudi kandidat Samostojna vinski m®- \ šetar Lipovšek. Taki so Samostojneži. U gole \ strankarske strasti ovajajo nsse, ki se potegujejo br ljudstvo, 3	<
bare. zabite. Občinski možje s« kmetje z naj bolj nemirnimi obrazi."
U iitarelci so ustanovili Sansstolno Icmati! ske st seka- Kmot ki ¥@tî MbsrsîBO Samostojno» : »li/a v lastno skisdo!
/Spusti kr&gijiew r
prw® mhrtnjieo j
ici imm rdeë križ!
sa našo krščansko • narodno stvar med brat Medjimarci,
Popisi.
DtoJaitve komunistov. p|ïâ
V Kaanici pri Mariboru so komonisti-div-jaki dne 21. novembra pridrveli po svojem shoda v gestilno Hiter in so napadli brez povoda naša moža Ivana Perko in Jožefa Krump&k. Med napadalci so bili člani kemnnistične stranke Simon Weiss, Kreis in še aekateri drugi železničarji. Gospoda Perko je davil Weiss. Oba napadena sta bila mirna in se ja napadli brez povoda. Krumpak in Perko sta mečno krvavela.
Tako stepa komunistična stranka v volilni
boj!
Jako hudo smo bili udarjeni, ko med kandidati •Samostojne nismo čdtali imena Lojzek Bra&ič, pa tcor smo ponosni na njegove zmožnosti, upamo, da ne !jo ta svetla zvezda utonila, predno ae ne zabliska na velikem horicontu Jugoslavije — od Vrli loge do Beograda. Ze zdaj se govori o tajnih načrtih direktne zveze Vrhloge z Beogradom: ker smo namreč mi u-stavili delo pri okrajni cesti, se snuje načrt, da se napravi nad Golobovo kapelo postajališče za letala. SIcer bo precoj draga ta reč, bo pa zato bolj nobel. Tako upamo, da bofa naš Lojzek in njegov sosed lah ko večkrat poletela po zračnih višavah doli v Beo -grad, da nadzorujeta klerikalne poslance, če dobro vršijo svojo nalogo. Ob takih prilikah se bo dalo go-oriti z bodočim ministrom Mermoljem, ki gotovo ne I o pozabil svojih vernih pristašev na Vrhlogi, Tako torej živimo in kujemo načrte ml, zavedni in samo -stojni Vrhložani. O kedaj bo prišel čas, ko bodo vse občine nam enakf v naprednosti občinskega gospo -narstva, kakor v bistroumnosti in živahnosti političnega življenja.
Vrhloga — samostojna republika. Pred par stoletji je naš hrib bil obraščen z gostim bukovjem. Ne \emo, kdo si je prvi postavil vrh loga svojo hišo ter t'al inte našemu selu. Zdaj nas jo; že precejšnje število samozavestnih kmetov, ki se imenujemo s pono-,om Vrhložane. Ob času turških navalov se je pri -selilo med nas nekaj turške krvi kar so spozna iz hišnih in rodbinskih imen. Naši predniki so imeli isite lastnosti, kakor jih imamo mi, da namreč neomajano skup držimo kakor en mož. Nihče se ne moro ustavljati splošnemu mnenju glede občinskih, župnijskih kakor političnih zadev. Po zaslugi naše občine smo preprečili stavbo okrajno ceste, ki polja iz Brezja do naše vasi, potom pa utone v blatu. Ce so namreč na-. Si predniki vozili po blatni cesti na Crešnjevec, Če -¡au bi mi morali imeti lepo cesto k îari? Pri prihodnji občinski seji se mora staviti in sprejeti predlog, ua se imenujejo tisti velezaslužni možje, ki so one ' mogočiK zvezo s Crečnjevcem — častnim občanom. Naša občina je samostojna republika. Glede politike misli vsak s svojo glavo, popolnoma Izključeno je, da bi se dali premotiti od kakega klerikalca. Odkar je umrl Kresnik, se držimo njegovega namestnika Lojzeta konc vasi, ki je hodil pri železničarjih v šolo, in več ve, kakor n, pr. dr. Korošeo. Mer mol j a nas 'e vaje dni pital s svojo koruzo, zato bomo imeli mastne fureže, in upamo marsikatero dobro klobaso pojesti na njegovo zdravje.-
Komunisti io „delijo".
Kmeta Ivana Hlebiču pri Sv. Krün nad Mariborom je pristaš komunistične stranke pred nekaterimi dnevi pri belem dnevn „odpeljal" ovco. S tem dejanjem se je še eelo hvalit, češ: Mi komuaisti bomo kmetom že zredčili njih hleve in žitnice.
Kako bodo gospodarili libenkl io Samostojni, sko dobijo večino v državnem zbsru?
Tako, kakor so tedaj, ko so vam odvzeli 20 odstotkov denarja, ko so zamenjali 4 krone ya 1 dinar, ko so izsilili za milj*narje, verižnike a veletrgovce prosti isvoz ter s tem povzročili Iraginjo in mil jonsko škodo.
Kaj pravijo ustanovitelji Samostojne o kmetu?
Liberalni list „Slovenski Narod" je pisal o kmetu tako-le: „Kmetje so zabiti kakor zamorec iz srednje Afrike 1 Kmet je potuhnjenec, pes-je narave. Naše kmetsko ljudstvo je ostalo snrovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno. Mase (množice) našega naroda so zatele-

m^ spusti kmfflit®
i i i
Ï
1 ! i ï ;
Sš&lžtn si akrbefi, «7«e	voiii
rsi -9r<&ji asnmmei in svsedji*.
h prekmurja.
Prskasrski B®g, podpolkovnik Lukič je ko-aečao le odšel is Dolnje Lendave. Na njegovo meato je prišel polkovnik Mnndiič, kateri je radi svojega Ijodomilega obnašanja občeznan in priljubljen. Uverjeni smo, da bode sedaj tudi vedne pritožbe radi raznih rekvizicij, posebno od strani biciklistov in avtomobilistov ponehale.
Volilna boifea v Prekmurju se je že zelo razvila. Naša stranka prireja dan na dan shode, a endi nasprotniki, ki so se zvezali med seboj z vsemi, dosedaj obče poznanimi nezanesljivimi osebami, se trudijo na vse načine, pridobiti kaj za svojo malho. Ker so spoznali, da jim prekmursko prebivalstvo ne bo šlo na limanice, so začeli z msdžaronstvom in vsemi sredstvi nastopati, samo da bi si pridobili nekaj glasov. V večini občin ne upajo sploh prirediti nobenih sho dov. omejujejo se na Morsko Sobeto, k j ar pod patronanco dr, Irgoliča in par sliSnih gospodov grajo veliko vlogo. Samo, da bo najbrž le pri igranja oet&lo, a vse drago bo šlo po vodi.
Ratifikacija mira med Jugoslavije in Ogrske. V ogrskem parlamenta je iztvalo veliko veselje med našimi poštenimi PrekmurcL Iz javnih poslopij vihrajo narodne in državne zastave. Tudi ljudstvo, ki je živelo v vednem straha pred madžarsko nevarnostjo, si je oddahnilo. Brezvestni agitatorji so celo med prebivalstvom širili vesti, da naj ne gredo na volišče, ker se bo na voli-Ičih glasovalo le za Jugoslavijo, a ko pridejo Ogri, be šla slaba tistim, ki so ?daj volili.
Shod? niše stranke so se vršili zadaje dni v: Veliki Polani, Turnišču, Lipi, Trnju, Gomilici, Lipovcih, Beltincih, Melincih Kobilju i. dr. Prihodnjo nedeljo pa bodo v Črenšovcih, Rakičanu in v »ornjem Prekmnrju. Ljudstvo je povsod nverjeno
0	naši zmagi.
Prekmurski židje, nadalje bivši komunistični voditelji in več takih elementov se je pod ko-nando notarskega kaudidata Kodra združilo v reko „domačo verstveno stranko", ki hoče pri volitvah nastopiti s posebno listo. Glavni smoter (e stranke je boj krščanski straaki, ki ima do ;edsj v Prekmurju izgled do zmage. Četudi je program te stranke tako protidržaven, vseeno, glavao da je proti Kmetski zvezi. Kako bodo a korak gotova gospoda v Murski Soboti, di stojo v precej visokih državnih in sličnih do-tojanstvib po volitvah pred narodom opravičli, >mo tndi radovedni. Naša Kmetska zveza, stoji :rdno, ter se nobenih psičkov ne straši, akoravno imajo tiati zakrivljene noaove ali pa visokodoneče naslove.
' V M#4jimi<-ju stoji Hrvaška pučka stranka ;elo dobro. Dosedaj so ta lep kos zemlje imeli v zakup demokratje s svojim „nerodnim mata-istim poslanikom", kakor ga v obče nazivajo, dr. Novakom. Sedaj pa je tej gospodi na mah odklenkalo. Povsod izgubljajo tla. Glavni agitator te stranke, ftvinozdravnik Videč že uvideva. da ne bo v Medjimnrjn ničesar dosegel, ter je začel metati svoje mreže če ž Muro v Prekmurje. Pobrati! se je z našimi prekmurskimi demokrati in nadžaroni, ki so ga zato sprejeli na kandidatno
1	ist j zloglasne protidržavne stranke. Videč, mi x i svetujeiao, da ostaneš doma, kajti v Prekmurju za te ni prostora!
V D«ia|i Lsnda»i izhajajoč hrvaški list „Glas Pačke Stranko" ae v sosednem Prekmurju zelo i aziirja. Mi pozdravljamo ta list, kot sobojevnika
Sv. Peter pri Maribere Včeraj dne 21. nov.
so se vršili pri nas trije shodi. Pri Klojucnika so zborovali trčsvski „samostojneži"; njib število je bile za eao pivsko osaizje. Resni&a je namreč, da so izgubili „samostojni" v Št. Petra ves kredit, kajti z lažjo in obrekovanjem naših poštenih ljudi ne bodo lovili. Drugi shod je bil pri Sene-keviča. Zborovali so „rdeči". Njih pelomija je bila tako velika, da so spravili skupaj mauj poslušalcev nego govornikov. Govorniki se prišli trije ter so silno razbijali po mizi, da so kar steklenice odlstava!e. Tudi z „rdečim* pri nas ni nič. V eerkveai hiši se je vršil naš shod S.K.Z. Soba je biia natlačeno polna.
Jarenina. Na mojo izjavo v „Slov. Gospodarju" sem dobil pismo od Mermolja, v katerem me poživlja, naj v „Kmetijskem lista" povem pravi vzrok, zakaj ne morem delovati za Samostojno kmetijsko stranko. Ker nimam s „Kmetijskim listom" nobene stike, zato odgovarjam v „Slov. Gospodarju". Ne morem in ne maram biti pristaš SKS, Se manj pa za njo delovati.» Ker sem došel do spoznanja: i. da Samostojna ni sa mostojna, marveč le filiialka liberalne JDS, toraj duševno in gmotno popolnoma odvisna od stranke, M ni bila nikoli prijateljica kmetov. 2. da ni Samostojna kmetska Stranka, ker so njeni voditelji večinoma možje, ki se pečajo s kmetijstvom, marveč so prekupčevalci, mešetarji, liberalni krčmarji, toraj niti prijatelji, marveč le izkoriščevalci kmeta; 3. se je SKS ustanovila samo s tem namenom, da bi oslabila potrebno in močno organizacijo, ki so jo imeli že kmetje skozi 14 let v Kmetski zvezi; je toraj izdajica kmet-skega stanu; 4. načini, s kterimi dela Samostojna po shodih reklame za se, n. pr. pijančevanje, hujskanje pretepi itd., se morajo pristuditi vsakemu, komur še ¡e drago in ljubo pošteno ime slovenskega kmeta. Tako se ne dela za izobrazbo, marveč za posurovelost kmetskega ljudstva. Tudi dejstvo, da so v vrstah Sa mostojne večinoma vsi nekdanji štajorcijanci, nem -škutarji, liaeralci in brezverci mora odvrniti vsakega vernega slovenskega kmeta od Samostojne. Ti razlogi so bili zame merodajni, da sem dal slovo Samostojni in se povrnil nazaj k Kmetski zvezi, ki je po -nojem sedanjem spoznanju edina organizacija, h kte T so lahko priklopi veren slovenski kmet. — Frane ■ umenjak',1 posestnik.
Ormož. Na dan dr. Koroščevega shoda je vprašal sodnijski uradnik Jože Lašič dva kmeta na cesti, če čakata na dr. Korošca. Ko sta mu to potrdila, je jim» rekel: „Vun ga raje vržite!" Imena teh kmetov so na razpolago. Uradnik, katerega plačuje večinoma kmetsko ljudstvo, se drzne javno žaliti voditelja kmetskega ljudstva dr. Korošca Vstran s takimi n-radniki, mi jih ne rabimo! Davčni uradnik MesariS pa je zvonil na dr. Koroščevem shodu s svojim kra vjirr zvoncem, da ga je neki župan postavil na hlact no. Sploh je Mesariču politika prva stvar, — da je plačan za delo. ne na za nošo kravjega zvonca po »aznih shodih, je mož najbrž pozabil. Središki zdravnik in ormoški špeciialist za občinske račune itd., prinesla sta tudi svoje puhle možgane na prodaj, — zborovanja pa sta zapustila kot diplomirana veleuma Tem gospodom je treba kmetske šole in kmetske posli. pa se jih spravi polagoma V pameti. Kmetje, vi deli ste, da vas središki zdravnik dolgo — ne mara obrnite mu hrbet, saj imate v Ormožu tri zdravnik« itj tq ljudje ne umirajo. Dr. Lašič ima pa okrog se oe le kopico raznovrstnih špecijalistov, teh mu ne zavidamo, saj gliha vkup štriha.
Galicija pri Celi h ~ Kiavot^lhoT^Samostop nežev se je vršil 14. nov. na Pernovem v go* ttlai Reber. General Naraks si je moral zelo pete ' rušiti, predno je dobil prostor za shod; gospa Ježevnik je namreč odločno odklonila prostore voje gostilne na Pirešici za shod Samostojna. Zbralo se je kakih 20 (dvajset) mož in fantov, *d so poslušali ssrovosti znanega preroka Dro-fenjga; dr. Korošca je imenoval falota in celo vlado ravnotako. Potovalni učitelj GoriČan ja ifovoril dostojno, a seveda klerikalce si je moral privoščiti, sicer bi mn južna ne teknila. Gostilničar Kokol, ki je novi gospodar na Reherjevem loma, in je kot eoeijaidemokr&t -vzel Samostojno ped streho, je hotel napraviti dober kšeft; dopoldne je b le, fine klobasice in dišeči guijaš je dal pripraviti za množico Samostojnih, ki so aieli priti; a glej smelo, ljudi ni bilo, in vse iine klobasice in dišeči guijaš je ostal krčmarja. Pravijo, kjer je Nareks, tam je gotova zgubal Tudi 28. nov. bo tako! — Pozor! Nek volivec je rekel: 28. nov. bodo kršč. kmetje in kršč. ljudje oddajali krogljice v Skrinjico, ki ima znamenje križa, Samostojni pa se bodo držali krave ali bolje menda bika!
i «n'nfsfk Hat, tNtemrmo ' a.