r
•U$ I 10   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
[^T0  XII.,   ST.  41  —  CENA DIN 10.— KRANJ, 29. MAJA 1959
lllbftSlSlVO   Predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Andrej Verbič
osnova zo oblikovanj« V stanovanjskih skupnosti
v Tržiču i majo več stanovanjih skupnosti, seveda v starem Srnislu — kot upravljalce stano-*anj. Svojo stanovanjsko skupnost a)o tovarne BPT,   Runo, Peko,
im
T°varna lepenke in druge. Tako je v enem naselju po več stanovanj-skih skupnosti.
^daj bodo začeli te organe reorganizirati. Postavili bodo stano-^anJtske skupnosti po novih nače-
lh — kot samopomoč prebivalstva P° teritorialnem principu. Tako so ^e zmenili pred dnevi na razšir-Jenem plenumu SZDL občinskega °*ora SZDL.
K°t prvi korak k temu bodo do Sredine junija sklicali množične ^estanke     osnovnih organizacij
. ^L. Tam bodo skušali ugotovi-.'' kakšne  potrebe  oziroma želje
maJ° stanovalci posameznih pod-r°č'j- Te ugotovitve bodo kot °sriova za postavljanje in obliko-^anJe stanovanjskih skupnosti. Če
0<*° prebivalci izrazili potrebo stanovanjske skupnosti, bodo na rednih zborih volivcev izvolili te 0rgane.
K°t so ugibali predsedniki va-. ln odborov na plenumu, bi ver-•leino ljudje trenutno v največ Primerih potrebovali organizacijo *a Pomoč pri varstvu otrok in podobno. Za organizacijo raznih Pralnic, popravljalnic  in podobno
0<io dozoreli pogoji pozneje, doslej že obstaja iniciativni od-
0r take skupnosti na Fabriki in <     Jelendolu.   Možnost podobnih °r9anov predvidevajo tudi v Kri-p9n, Kovorju, Bistrici   in drugod.
re<lVsem pa^ seve<jai v parnem Tr-ZfCu- Ko so govorili o teritorial-
etn obsegu ene skupnosti, so iea'Mi da bi male enote ne imele možnosti obstoja. Prevladalo je Prepričanje, naj 4>i skupnost za-]ema'a vsaj obseg sedanjih zibo-*°v volivcev oziroma vaških od-
or0y SZDL. V Tržiču pa menijo,
a bi kazalo iti preko meja kvart-s|   odborov in združevati skupno-
v večje -strnjene enote, k ® v,sem tem bodo dali končno
esedo sami prebivalci na množič-
lh sestankih.
-1. c.
naj bo trajna naloga naših podjetij
Izdelava tarifnih pravilnikov in novi sistem nagrajevanja je danes osrednja politična in tudi gospodarska naloga. Od tega je precej odvisno razpoloženje proizvajalcev in s tem hkrati tudi delovna storilnost, kot glavno ekonomsko vprašanje pri nas.
Zato smo se obrnili z nekaterimi vprašanji do predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Andreja Veribiča.
Katere glavne težave ln pomanjkljivosti so se pokazale pri izdelovanju tarifnih pravilnikov? Kakšne značilnosti ste opazili pri že predloženih tarifnih pravilnikih?
O pomanjkljivostih pri sestavljanju tarifnih pravilnikov so veliko razpravljale sindikalne organizacije in ljudski odbori že med pripravami. Zaradi tega ne bi ponavljal vseh slabosti vemveč bi omenil le nekatere, ki smo jih opazili pri predloženih tarifnih pravilnikih.
V nekaterih podjetjih sta, kljub opozorilom, pripravljalni postopek in dokumentacija slaba. Nekatera podjetja so dokmmentacijo skušala prilagoditi našim stališčem, name-
nih pravilnikih so komisije opazile tudi neutemeljeno poviševanje tarifnih postavk. Zato so tarifne pravilnike zavrnili tem podjetjem. Ta pa so se kar hitro »znašla«. Povečala so razpone tarifnih postavk navzdol in navzgor in tako dobil* za -»dokumentacijo« primernejše nižje povprečje in s tem seveda nižji odstotek poivišanja tarifnih postavk. Take tarifne pravilnike pa dostikrat spremlja tudi neopravičeno spreminjanje kvalifikacijske strukture, kar naj bi zameglilo poviševanje tarifnih postavk predvsem uslužbencem.
Delavski sveti in politične organizacije o pripombah komisij v večini niso niti obveščeni, temveč take računske operacije in prila-lagajanje dokumentacij opravijo pretežno sami uslužbenci, ki sestavljajo tarifne pravilnike.
Pri sprejemanju tarifnih pravilnikov ponekod popravljajo tudi norme. Skoraj povsod so s tem pridobili del sredistev. Del teh sredstev so porabili za poviševanje osnovnih tarifnih postavk tudi na režijskih delovnih mestih, kar ni prav. Morali bi iskati možnost, da bi tudi na teh delovnih mestih našli možnost za plačevanje
Da bi si zagotovila več sredstev za plače, so nekatera podjetja namenila skoraj ves povečani doho-(Nadaljevanije na 3. strani)
{
X     Svetovno consko prvenstvo
Pred startom
V|Si tekmovalci, ki bodo v nedeljo na speedway stezi v Kranju vozili za consko svetovno prvenstvo, so znani. Medtem ko so Poljska, Avstri-
ja, Češka in Jugoslavija že pred mesecem prijavili poimensko listo reprezentantov, je te dni prireditelj  dobil  prijavo tudi
iz Zahodne Nemčije, za katero bosta vozila Hamberger in Fischer.
V torek popoldne sta jugoslovanska reprezentanta (Jama in Mrak) imela že prvo trening vožnjo v Kranju. Oba sta izjavila, da je steza odlično pripravljena in da je pričakovati na sobotnem treningu, zlasti pa v nedeljo, odličnih rezultatov.
Prireditelj dela z vsemi silami in kaže, da bo do starta vse v najlepšem redu. Tribun za gledalce, tudi tokrat še ne bo, ker so gradbena podjetja precenjevala svoje zmožnosti. Zatorej bo za gledalce le nekaj sto sedežev, medtem ko se bodo morali ostali zadovoljiti s stojišči na nasipu, kot je bilo to na prejšnjih prireditvah. Kljub temu pa lahko računamo, če upoštevamo izkušenost prireditelja prejšnjih prireditev, da bodo dirke uspele in da bodo gledalci prišli na svoj račun bolj kot kdajkoli prej.
B. F.
Z občinske konference Zueze komunistov Kranj
Širiti krog državljanov v organih družbene dejavnosti
sto, da bi jim ta služila za boljše  po učinku. Jasno je, da tak način
gospodarjenje in boljši sistem nagrajevanja. Imamo primere, da je komisija tarifni pravilnik z nekaterimi pripombami vrnila podjetju v ponovno razpravo, podjetje pa je tarifni pravilnik v nekaj dneh
nagrajevanja vzbuja nezadovoljstvo in nezaupanje pri tistih delavcih, ki delajo po učinku. Zagovornike takega napačnega načina najdemo celo v delavskih svetih   in   sindikalnih organizacijah,
Občinska konferenca Zveze komunistov v Kranju, ki je bila v torek, 26. maja, je razpravljala o važnejših gospodarskih in družbenih vprašanjih občine. — Sekretar komiteja tovariš Bal-domir Bizjak je v svojem poročilu prikazal splošni družbeni in ekonomski razvoj te močno industrijsko razvite občine, kjer je samo še 18 odstotkov prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom.
Konferenca je nadaljevala delo v treh komisijah, in sicer v komisiji za gospodarstvo, za organizacijo in kadre ter v komisiji za ideološko politično delo.
Na popoldanski skupni, zaključni seji so delegati poslušali in razpravljali o poročilih komisij.
Iz glavnega poročila in raz-" prave po komisijah je bila zna-' čilna ugotovitev, da morajo komunisti uporneje širiti krog državljanov pri soodločanju o vseh vprašanjih našega družbenega sistema. Tej ugotovitvi so sledili sklepi, da morajo komunisti na vsakem koraku nastopati, ne le kot državljani, marveč kot komunisti, da se morajo nenehno usposabljati, da bodo kos takim zahtevam itd. Komunisti ne smejo prevzemati pretirano mnogo funkcij in nadaljevati z delom kot profesionalni aktivisti v starem smislu, marveč  uvajati v te dolžnosti
skušali osvežiti svoje vrste z novimi člani. Tako so od zadnje konference lani sprejeli 324 novih članov, tako da se je število članstva povečalo na 1947 oziroma za 16 odstotkov. Hkrati so skrbeli za ideološki dvig članstva. Tu je zlasti pomemben študij Programa ZKJ. Vse to naj bi dalo članom večjo samostojnost v ocenjevanju dogodkov in tolmačenju raznih pojavov. Na konferenci je bilo rečeno, dia posamezni komunisti ob nekaterih konkretnih nalogah niso razumeli bistva. Zato niso znali med delavstvom braniti naprednih stališč, kot bi bi-
r
vrnilo in računsko prilagodilo do-  zlasti tam, kjer prevladujejo v teh kumentacijo pripombam   komisije,   organih režijski delavci in usluž-V   nekaterih   predloženih   tarif- benci.
Delo KO v radovljiški občini
Pretekli torek popoldne je bil v Radovljici sestanek s predsedniki vaških odborov SZDL in s predsedniki krajevnih odborov. Govorili so o novem načinu finansira-nja krajevnih odborov in o komunalnih problemih.
Na področju radovljiške občine je deset krajevnih odborov (Brezje, Kropa, Ljubno, Podnart, Lanco-vo, Kamna gorica, Srednja vas, Srednja Dobrava, Begunje in Mošnje). Ti so lani razpolagali z 2 milijona 24 tisoč dinarji. Krajevni odbori radovoljiške občine imajo po planu za letošnje leto predvidenih okoli 6 milijonov dinarjev.
Na sestanku so govorili tudi o perečih komunalnih problemih, o lepšem zunanjem videzu krajev in vasi, kar je posebno pereče predvsem v Kamni Gorici in v Kropi, itd. Precej kritike je bilo o manjših gramoznih jamah, ki jih ljudje brez dovoljenja odpirajo vsepovsod. Gramoz črpajo tudi iz struge rek, kar je zelo nevarno in je zaradi tega ogrožen en most. Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi zaščiti doline Drage.
Predsednik občinskega odbora SZDL Tržič Zdravko Tomažln
0 delu odborov SZDL na vasi
Čeprav so odbori SZDL na vasi razmeroma delovni, vendar ni moč reči, da so sleherno nalogo dobro rešili. Res pa je, da so tudi naloge vedno zahtevnejše. Od vaških odborov tudi zmeraj več pričakujemo. Pravzaprav sam družbeni razvoj nalaga tem organizacijam na vasi nove in nove dolžnosti.
Kje in kakšne so največje težave?
Zadnje čase je ponekod na vasi prišlo do nejasnosti glede politike kmetov do zadrug. Ponekod so še nerazčiščeni pojmi okrog ločitve pašnikov od gozdov in podobno, česar vaški odbori SZDL niso zmeraj pravilno tolmačili, ali pa sploh ne reagirajo na razne pojave na vasi.
Kako pomagajo te organizacije kmetijskim zadrugam?
druge, jih pripravljati na to, jim lo treba. To se je zgodilo pone-svetovati in pomagati. kod ob vprašanju omejevanja
Zveza komunistov je zadnje delovne sile ob »dvetretjinski čase skušala uveljavljati to akciji« in celo ob sedanjih vpra-smer svojega dela. Predvsem so  šanjih tarifne politike.
Ob koncu konference so izvolili novi komite. Za sekretarja je bil znova izvoljen tov. Baldo-mir Bizjak. Izvoljeno je bilo tudi 13 delegatov za kongres ZK Slovenije, in to: Boris Zi-herl, Vinko Hafner, Mira Svetina, Marjana Draksler, Bojan Polak-Stjenko, Miran Košmelj, Tone Fajfar, Andrej Verbič, Baldomir Bizjak, Milan Skuber, Aleksander Čerče, Štefka Fran-čiškin in Pavle Vodnik.
K. M.
Premalo je te pomoči. Kmetijske zadruge so na primer sprejele svoje proizvodne načrte. Če jih izpolnjujejo ali ne, je za preskrbo prebivalstva zelo važno. Toda naše organizacije se premalo zanimajo za to. Sedaj skušamo doseči, da bi prav preko vaških organizacij SZDL več pomagali zadrugam.
Prav taka pomoč je potrebna potrošniškim svetom. Ti organi so izvoljeni. Čakajo jih zahtevne naloge. % Odbori SZDL jim morajo dajati sugestije in jih spodbujati k delu. To je zelo važno tudi za izboljšanje preskrbe industrijskih središč.
Take in podobne naloge stoje pred našimi vaškimi odbori SZDL, ki jih z večjo ali manjšo samoiniciativo tudi rešujejo.
K. M.
BLEJSKE TURISTIČNE INFORMACIJE 1959
Te dni je Triglavska tiskarna v Ljubljani dotiskala Turistične informacije v slovenskem, nem-škem, francoskem in italijanskem jeziku, in sicer za poletno sezono 1959. Letošnje informacije so v primerjavi z lanskimi bogatejše in obsežnejše; tiskane so na 28 straneh v broširanih knjižicah žepnega formata. Med drugim nas seznanjajo s splošnimi podatki o Bledu in njegovi kratki zgodovini, z raznovrstnimi prometnimi zvezami, podrobneje navajajo različne možnosti izletov po bližnji in daljnji okolici Bleda, z možnostmi zabave, razvedrila in športa, ki ga gostom
Občinska konferenca ZK J
V dvorani fizkulturnega doma na Jesenicah je danes, petek, dne 29. maja letna občinska konferenca Zveze komunistov. Povabljenih je bilo 156 delegatov ter ' več gostov. Občinski komite ZK Slovenije je delegatom poslal tudi teze iz poročila, da so se laže pripravili na razpravo. Na današnji konferenci bodo izvolili
TEMELJI   ŠOLSKE REFORME
V Beogradu s<> zaključili priprave za splošni zakon o šolstvu, ki bo prvi zakonodajni temelj za izvajanje šolske reforme. O tem bo razpravljala Zvezna ljudska skupščina na svojem  pravem zasedanju. Na
tet V**ra*» 28- m»Ja s° se pričele druge športne igre srednjih podlagi tega zakona bodo repu-kstiinjh šol FLRJ. Udeležencev je okrog 600. Zastopana so me- bliski organi izdali še ustrezne
. a »Up, Odžaci, Zagreb, Mostar, Leskovac in Kranj. Tekstiliado zakone in predpise in tako po-0c,o zaključili v soboto, 30. maja. spešili delo pri reformi šolstva.
tudi delegate za IV. kongres ZK Slovenije in novi Občinski komite.
V tezah je med drugim rečeno, da je zaradi aktivne jugoslovanske zunanje in notranje politike ter aktivnosti političnih sil v jeseniški občini razpoloženje prebivalcev ugodno. Zlasti je bil dosežen ugoden odziv na akcijo, ki jo je sprožilo pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ. Delovni ljudje Jesenic so ga pozdravili in s še večjim zanimanjem pričakovali, kako bodo komunisti nanj reagirali in odpravljali pomanjkljivosti v javnem življenju. Bili so doseženi nemajhni uspehi. — Samo v železarni so zmanjšali stroške za reprezentanco za več kot poldrug milijon dinarjev. Omejili so prevoze z osebnimi vozili za več kot 100 tisoč kilometrov itd.
lahko nudi Bled, s koristnimi informativnimi podatki in s po-drobnim pregledom vseh prireditev, ki se bodo zvrstile v se-■ zonskih mesecih, začenši z ma-
^O^W|^^P^ jem do konca septembra. Nekaj ^*<^ III V# \+ besed je posvečenih najpomembnejšemu dogodku — šahovskemu turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo.
Letošnje turistične informacije bodo vsakemu, ki se bo mudil na Bledu, dober in prepotreben spremljevalec. -jb
Poročilo navaja dalje uspehe, dosežene v gospodarstvu, skrbi za družbeni standard pri delu in razvoju samoupravnih organov v občini in podjetjih, pri delu političnih organizacij itd.
Šole v Kranju se že pripravljajo m
zaključek šolskega leta
Na minuli 23. seji Sveta za šolstvo ObLO Kranj so razpravljali o stanovanjskih problemih prosvetnih delavcev v občini, o zaključku šolskega leta, o nagradah najboljšim učencem ter o personalnih in organizacijskih vprašanjih.
Da bi rešili najnujnejše stanovanjske   probleme,   je Svet
sklenil predlagati ObLO, da bi na sedežih šol zgradili nekaj stanovanj. Svet meni, da bi tudi podjetja in drugo ustanove, ki grade stanovanjske bloke, mislila na to, da bi od določenega števila novo zgrajenih stanovanj odstopila stanovanja tudi za prosvetne in  zdravstvene delavce.
-an
T.
2 GLAS GORENJSKE
KRANJ, 29. MAJA 1959
Iskrene če»Uike
OB ROJSTNEM DNEVU MARŠALA TITA
Predsednik republike Tito je za svoj 67. rojstni dan prejel mnogo pisem in brzojavk, v katerih so mu naši ugledni politični in javni delavci, delovni kolektivi, šole in družbene organizacije čestitale k rojstnemu dnevu.
V ponedeljek popoldne pa je bila na veličastno okrašenem stadionu JLA v Beogradu ob prisotnosti predsednika Tita in najvišjih državnih ter političnih voditeljev zaključena letošnja proslava Dneva mladosti. Ko se je predsednik Tito s soprogo Jo-vanko Broz pojavil v osrednji loži, ga je okoli 50.000 ljudi sprejelo s prisrčnimi ovacijami.
Mladinka Stanka Gorišek iz Celja je izročila predsedniku Titu za njegov 67. rojstni dan palico štafete mladosti s pozdravi in čestitkami vseh jugoslovanskih narodov. S tem je bila končana 5920 km dolga pot letošnje štafete mladosti. Le-ta je pred 35 dnevi krenila iz Zagreba, kjer je bil aprila 1919. leta ustanovljen SKOJ
POZDRAVNI LET GOLOBOV PISMONOS IZ KUMROVCA OB DNEVU MLADOSTI
V počastitev rojstnega dne predsednika republike tovariša Tita so pionirji in mladinci klubov golobov pismonoš iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Zagorja ob Savi in Zagreba v ponedeljek obiskali rojstni kraj maršala Tita in pred njegovo rojstno hišo izpustili preko sto golobov pismonoš. V lepem startu in sigurnem letu so se golobi formirali v skupine po navedenih krajih in odleteli domov.
LJUBITELJI NEBA V LESCA
Lesce, 28. maja.  — Danes bila tu velika  letalska prirec tev. Udeležili so se je modelar jadralci in člani aeroklubov Kranja,   Tržiča, Radovljice, Bleda in Jesenic. To je bila pn večja letošnja prireditev v Al skem letalskem centru v Lesca Udeleženci kažejo največje zar manje za tekmovanja padalci in motornih pilotov, ki so pre videna   z   letali »Matajur« »Aero 2«. M.
O ZDRAVSTVENEM STANJ Kranj, 29. maja. — Danes 1 v Kranju V. redno zasedan skupščine Okrajnega zavoda : socialno zavarovanje. Na dne nem redu je razprava v zdra stvenem stanju zavarovancev drugih važnih vprašanjih.
100-LETNICA PODEŽELSKE SOLE
V Tunjicah pri Kamniku so nedeljo, 24. maja proslavili 10 letnico tamošnje šole ob udele bi mnogih bivših učiteljev učencev. Govoril je predsedn občine Alfred Janko.
OBISKI   TOVARN, PODJET IN DELOVIŠC — NAJBOLJŠ SVETOVALEC PRI IZBIRI POKLICA
Cestokrat je izbira poklica t liko težja prav zavoljo tega, k je naša mladina premalo s znanj ena z različnimi vrstaT poklicev oziroma s samim d lom, ki ga določen poklic zaht va. Zato so prav gotovo obis tovarn in podjetij najbolj koriš ni, ker mladina le na ta nač spozna raznovrstna dela. — K lektiv blejske šole je za mlač no, ki bo letos zapustila šol
V torek Je odpotoval podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s spremstvom na večdnevni prijateljski obisk v skandinavske dežele — Dansko, Norveško" in Švedsko. Na poziv vlad treh skandinavskih dežel se bo tam mudil konec maja in začetka junija. S tem bo podpredsednik Kardelj vrnil obisk, ki so ga napravili leta 1957 in 1958 v naši deželi predsedniki vlad Danske Hansen, Norveške Gerhardsen in švedske Erlander.
Tudi ta obisk sodi v vrsto pozitivnih naporov jugoslovanske zunanjepolitične aktivnosti, ki si prizadeva vzpostaviti čim tesnejše odnose na temelju enakopravnosti z vsemi deželami ne glede na njihovo notranjo družbeno in politično ureditev. S tremi deželami na severu Evrope, z Dansko, Norveško in Švedsko, nas vežejo marsikatere stične točke skupnih interesov, predvsem pa nas združujejo podobni problemi malih dežel pri njihovem uveljavljanju v današnjem svetu in v boju za samostojnost in neodvisnost. Res je, da je zgodovinski razvoj teh dežel v zadnjih stoletjih   potekal docela
drugače kot jugoslovanskih narodov, da so njihovi problemi spričo drugačnega zemljepisnega položaja posebni, da je njihova drubžbena ureditev različna od naše.
Vse to pa nas ne moti v prepričanju da je treba med vsemi deželami navezati prijateljske odnosa je. Saj so drugače pogledi na številne mednarodne probleme skupni, zlasti pa je vsem skupna želja po mirnem razvoju in enakopravnem sodelovanju. Vse te dežele se zavedajo, da je danes mir nedeljiv, da Je v atomski dobi vsak poskus nasilnega reševanja mednarodnih sporov enak pogubi človeštva, da je zato nujno treba poiskati pota za miroljubno sodelovanje.
Na dnevnem redu sedanjega obiska podpredsednika Kardelja bodo predvsem politični razgovori o problemih, ki zanimajo prizadete države. Predvsem bo govora o nadaljnjem utrjevanju že zdaj dobrih odnošajev, saj v medsebojnih odnosih ne moremo zaznamovati nikakršnih velikih nesporazumov. Prav tako pa se bodo skandinavski in jugoslovanski predstavniki pogovorili o najvažnejših mednarod-
nih vprašanjih, mimo katerih ne more danes skoraj nobena država. Takšno medsebojno seznanjanje, zlasti med deželami, ki ne gledajo povsem enako na številna pereča mednarodna vprašanja, je lahko samo izredno koristno za vsklaje-vanje njihovih naporov pri miroljubnem reševanju mednarodnih problemov.
Jugoslavija se je vedno zavzemala za osebne stike med vodilnimi in odgovornimi državniki raznih dežel, saj je neomajno prepričana, da je to najboljša pot za odstranjevanje medsebojnega nezaupanja, ki se je nakopičilo v zadnjih letih hladne vojne, in za postopno premagovanje težav ln ovir na poti k sporazumnemu reševanju perečih mednarodnih problemov.
Zato smo prepričani, do bo tudi sedanji obisk prispeval znaten delež ne samo k poglabljanju prijateljskih odnosov med skandinavskimi deželami ln Jugoslavijo, pač pa tudi k splošnim miroljubnim prizadevanjem v svetu za utrditev miru in okrepitev enakopravnega sodelovanja.
MARTIN TOMA2IČ
Kaj pa šport? ^
»•Uspehi kranjskih športni^0, so nesporni, vendar množico06 še ni zadovoljiva. Vzrok tega neprimerna igrišča in sploh P0^ manjkanje   športnih obje
•  MARJANA RUTAR Kaj lahko da srednja šola? ||
»Osnovo — širšo izobrazbo potrebno za nadaljnji študij-* Odločitev po maturi? „ »Najprej    uspešno opravlj zrelostni izpit.*« «j Torej brez določenega n9,.^a »Načrt imam, vendar o OJ nerada govorim.*«
B. FaJ0*1
iz naših krajev
ZRELOSTNI IZPIT
JI
je liji, iz z /a P-h. ii-
:^V
a-
in
U
DO ]k
za
V-V-
in
v 0-■/.-m ik
I.T I
o-
er fini
0-
o-ki it-in o-11-o,
(Nadati jevamje s 1. storami) dek za plače, namesto, da bi ga sorazmerno  razporedila na plačni in ostale sklade.
Končno, bi lahko rekli, da je tudi pri tem tako kot povsod: nekatera podjetja so pripravila dobre tarifne pravilnike, iskala so možnosti, da se zaslužki delavcev povečujejo z boljšim delom in boljšim gospodarjenjem. V nekaterih podjetjih pa skušajo na vse načine obiti naša stališča, poiskati vrzeli, neupravičeno zviševati zaslužke itd. Take primere spremlja običajno demagoško razlaganje, češ da so plače majhne in jih je treba povišati, da oni to želijo, da pa sta ljudski odbor in sindikat »proti«. Taka stališča so škodljiva zlasti tam, kjer namerno ne prikazujejo realnih možnosti za povečevanje zaslužkov.
Ali so tendence za večje tarifne postavke izraz delavskih teženj ali Je to le stvar ožjega administrativnega kroga? Kakšna je glavna parola delavcev, ali za višje po-stvke, ali za višje prejemke, kar se lahko doseže z nagrajevanjem po učinku?
Dobrih delavcev ne zanimajo toliko osnovne tarifne postavke, temveč je zanje važnejši zaslužek. Tam, kjer so tarifni pravilniki postavljeni tako, da lahko ob dobrem delu dobro zaslužijo, delavci zavestno podpirajo stališče sindikata in ljudskega odbora. Seveda pa je tudi nekaj delavcev, ki nimajo interesa, da bi delali po učinku in jim je vsed tega važnejša tarifna postavka. To so predvsem taki, ki imajo razen zaslužka v tovarni še druge dohodke in težijo tudi k zviševanju tarifnih postavk. Take tendence pa se pojavljajo tudi pri drugih delavcih ln še zlasti pn uslužbencih v tistih podjetjih, kjer niso pripravili konkretnih predlogov za plačevanje po učinku.
Kakšni so izgledi za to, da bi do konca maja vsa podjetja izdelala tarifne pravilnike? Kakšne so težave?
Podjetja bodo tarifne pravilnike do konca maja v glavnem izdelala. Težave bodo pri potrjevanju zaradi pomanjkljivih analiz in po-
datkov, vsled česar bodo komisije verjetno morale zahtevati naknadne obrazložitve in dopolnitve dokumentacij.
Glavni cilj nagrajevanja po učinku je bil, da bi se s stimulativnim nagrajevanjem dosegla večja delovna storilnost. Kako v tem smislu vplivajo že dosedanje priprave, diskusije in izdelava tarifnih pravilnikov in kakšni so izgledi v letošnjem in prihodnjih letih?
Nedvomno so novi tarifni pravilniki velik napredek v našem sistemu nagrajevanja. Kljub nekaterim slabostim in pomanjkljivostim bi bilo težko najti tarifni pravilnik, ki ne bi vseboval vsaj nekaj novih elementov.
Mislim pa, da bi bilo prav, da čimprej potrdimo tarifne pravilnike in preidemo na izplačevanje po učinku. S tem pa delo pri tarifnih pravilnikih ne sme biti zaključeno, temveč mora ostati stalna naloga podjetij, da izpolnjujejo organizacijo in iščejo boljše, uspešnejše načine nagrajevanja. Če bomo šli po tej poti, lahko pričakujejo v naslednjih letih precejšen dvig storilnosti in hkrati seveda tudi zboljšanje zaslužkov.
priredil več ekskurzij v nekatere tovarne in podjetja. Tako so obiskali Železarno Jesenice, »Iskro« Kranj, elektrarno »Sava*« v Kranju, Tovarno čokolade, Tovarno industrijske opreme in Tovarno pletenin in nogavic v Lescah. -jb
KROMPIR IN KOLORADSKI HROŠČ
Širom po Gorenjski je letos krompir lepo ozelenel. Pridni kmetovalci so ga prvikrat že okopali in mu tako rast še pospešili. Več pozornosti kot lani pa bodo morali kmetovalci posvečati koloradskemu hrošču in mrčes pravočasno uničevati. Zadruge naj že sedaj skrbijo, da bodo imele na zalogi dovolj sredstev za zatiranje koloradskega hrošča. -an
SPOMIN NA PREHODE
CEZ   MEJO ,
Na zadnjem sestanku odbora za proslavo 40-letnice KPJ v Tržiču so pregledali končni spis najvažnejših dogodkov, ki so bili na tem območju od 1919. do 1941. leta. Med dogodki, ki jih nameravajo posebej obeležiti, je tudi spomin na ilegalne pohode čez mejo. Spominu se bodo oddolžili s tem, da bodo 22. julija — na Dan vstaje, odkrili spominsko ploščo v Podljubelju. Tam je bila pot čez Begunjščico. Preko ilegalnih prehodov so komunisti nosili čez mejo marksistično literaturo, kar je bilo v dobi pro-tiljudskih režimov velike važnosti za revolucionarno gibanje pri nas.
Koledar dogodkov iz NOV bodo uredili posebej. -I. c.
AMATERJI SLIKARJI V TRZlCU
Tržiška »Svoboda« je priredila razstavo slikarjev — amaterjev Gorenjske, ki jo domačini obiskujejo v velikem številu. Skupno je razstavljenih 30 del raznih amaterjev z Jesenic, iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke in drugih krajev. Slike obravnavajo tematiko iz delavskega življenja in naprednega gibanja v predvojnih letih. -1. c.
PIONIRSKO SREČANJE ZA DAN MLADOSTI
V počastitev Dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita sta pionirska odreda »Crni« iz Predoselj in »Stane Kavčič*, s Primskovega skupno z upravi-teljstvi šol in šolskih odborov organizirala lepo proslavo pri Sorlijevem mlinu na Primsko-vem. V tem mlinu je 21. marca 1944. zasedal okrožni partijski in mladinski komite, na katerem so razpravljali o dokončnih akcijah za osvoboditev domovine. Konferenca je bila izdana. Okupator in domači izdajalci so ustrelili nekaj najboljših partijskih in mladinskih voditeljev, med katerimi je bila tudi Milena Korbarjeva, tov. Lombar in drugi. Pionirji so izvedli kulturni spored, nato pa še športna tekmovanja. -an
TOVARNA »STANDARD« IN LJUDSKA TEHNIKA
V začetku letošnjega leta je delovni kolektiv tovarne »Stan-
dard« ustanovil društvo Ljudske tehnike, ki je takoj pričelo z delom. Člani društva so organizirali dvomesečni strokovni tečaj za usposabljanje kvalificiranih strojarjev. Obiskovalo ga je 18 članov. Pred dnevi so polagali strokovne izpite in jih z uspehom zaključili.
STRELSKA   DRUŽINA  V TR-BOJAH JE DOBILA STRELIŠČE
Minulo nedeljo je strelska družina »Jenko Vinko« iz Trboj odprla novo strelišče za malo-kalibrsko puško ob strugi reke Save. Gradili so ga strelci z lastnimi sredstvi, pretežni del s prostovoljnim delom. -an
OBRAZI IN POJAVI
»VLJUDNOST* V ENEM DEJANJU
PRIZORIŠČE: pisarna katastrskega urada kjerkoli — lahko tudi na Občinskem ljudskem odboru v Škofji Loki. — ČAS: 27. aprila letos ob 8. uri.
OSEBI: Uradnica, ki ima o vljudnem občevanju z ljudmi napačne pojme. Stranka: ki ima o vljudnem občevanju z ljudmi pravilne pojme.
Omenjenega dne je Stranka plaho pritisnila na kljuko katastrskega urada. Potem je Uradnici vljudno pojasnila svojo željo. Povedala je, da je kupila njivo s tako in tako površino. Zdaj bi pa rada vedela, kako njiva leži, oziroma kolikšni sta dolžina in širina zemlje. In še to je povedala, da ji sosed meje noče pokazati. Mudi se. Čas priganja in njivo je treba zorati... obdelati.
Dejanje je steklo. Pravilno in gladko kot bi bilo ukrojeno po dramaturških zakonih.
Uradnica: Nobenih podatkov vam ne dam. Kaj vam le pride na misel. Da se boste potem s sosedi prepirali in natolcevali.
Stranka: Potlej mi pa, prosim, povejte, kje lahko dobim te podatke.
Uradnica: (osorno) Kaj jaz vem. Me nič ne briga.
Stranka: (moledujoče) Na neki način moram le priti do podatkov. Kako naj sicer izvem, kolikšna je površina njive.
Uradnica: To že veste. 309 površinskih metrov. Kaj še hočete.
Stranka: (obupano) Po vašem mišljenju je torej vseeno, kako zorjemo njivo: po dolgem ali počez. Kajne — glavno, da dobimo 309 površinskih metrov. Kaj pa sosednje parcele? Po pomoti lahko zaorjemo vanje.
Uradnica: (glas se ji med histeričnim poskakovanjem po stolu povzdigne v vreščeči crescendo) Storite kakor veste in znate! Kaj me briga. Me čisto nič ne briga. Me prav čisto nič ne briga ...
Stranka: (se plaho umika proti vratom) Hvala lepa, na svidenje!
Uradnica: (ko je stranka med vrati — s tulečim glasom) Me prav čisto nič ne briga ... Konec
Premislite in presodite!
s. š.
Za dijake četrtih razredov gimnazije bo čez nekaj dni konec šoLskega leta. Toda najtežje delo zanje se bo potem šele začelo in v Kranju bodo 15. junija maturanti, pred komisijo za zeleno mizo, reševali zamotane probleme. In ko smo pred dnevi imeli z njimi kratek razgovor, so bili vsi veselih obrazov z rdečico na licih. Želimo jim, da bi bili prav takšni tudi pri zrelostnem izpitu, saj jim bo potem lažji tudi odgovor na sleherno vprašanje. Brez daljšega razmišljanja in z lahkoto so odgovorili na petnajst vprašanj, ki pa jih seveda ne smemo vzporejati z maturitetnimi.
Najlubši filmski igralec?
»Frangoise Arnoul. Njena ig*8 je odlična in običajno igra P°" zitivne ženske vloge s katerim' odkriva probleme, ki tudi oa« zanimajo.«
Najbolj popularni Tržičan.
»Predsednik ObLO Tržič, Lov" ro C erar.«
#  MARIJA ROZMAN
Kakšen bo uspeh kranjskih dijakov ob koncu šolskega leta?
»V mojem razredu — 4. c — bo nekaj nezadostnih, vendar pa večina ne bo imela popravnih izpitov.«
Ali bi bil uspeh lahko boljši, morda nadpovprečen?
»Menim, da je napovprečen uspeh nemogoč. Vedno je v razredu nekaj takšnih, ki se za šolo ne zanimajo dovolj, ali se ne morejo, na nekatere ob koncu leta vpliva tudi pomlad, kar je normalno«
Kako se pripravljate na maturo?
»Trenutno moramo predelati še precej redne snovi, vendar smo že pričeli s ponavljanjem.«
£   MAJDA OBLAK
Katerega profesorja najbolj ^ niš?
»Prof. Branka Prekorška, 10 je nepristranski, njegove razla£e iz prirodopisa pa so nad vse zanimive.«
Najljubši predmet?
»Kemija; le-ta za mene nio13 nerešljivih problemov.*«
Najbolj nezaželen predmet?
»Za fiziko že od nekdaj oi* mam smisla in tudi ne razum0111 jo kot bi bilo treba.«
O   MEGLIC JOŽE
Kadiš ali ne ?
»Ne, Nisem se še navadil.
•   DUŠAN OGRIZEK
Delo oblastnih, družbenih "J političnih organov v kranjs* občini.
»Ker sem pred maturo, sedaJ družbenega gibanja morda 11 spremljam zadostno. KomuO^ vsekakor ne bi napredovala, bi delo omenjenih organov ^ bilo pozitivno. Zlasti vsestrans^ napredek je občutiti v zadoj*'' dveh, treh letih, medtem ^ imam občutek, da ponekod 6 pretirano vlada birokracija (D primer v gradbeništvu).«
In kaj meniš o kulturno-Pr°' svetne)« delu?
»Z izgubo poklicnega Preš^' novega gledališča  je živaho06 na tem področju precej utrpaj in so vsa številna gostovanja 1 delno nadomestilo. Pohvaliti oi°^
bdaja CP »Gorenjski tiik«
— Urejuje uredniški odbor
— Direktor S. Beznik — Od« govorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 473
— Uprava 307 — TekočI rafetan pri Komunalni banki T Kraujn 007-70-1-135 — I*-haja ob ponedeljkih ki pet-tih — Letna naročata« 000 dlnarjtrr,   mesečna 50 dfci
TE DNI PO SVETU % Kakor piše diplomatski urednik londonskega »Timesa«, je britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd v razgovoru z nekim dopisnikom v Ženevi izjavil, da je treba imeti sodelovanje Jugoslavije na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi za utemeljeno težnjo, ki bi jo bilo treba upoštevati, če se bo sedanja sestava konference razširila. O tem vprašanju je pisal tudi dnevnik »Scotsman«, ki pravi, da je britanska vlada pripravljena, če se bo pokazala potreba, podpreti kandidaturo Jugoslavije, tako za sodelovanje na konferenci zunanjih ministrov kakor tudi pozneje na državniški konferenci. To vprašanje postaja zlasti aktualno pred začetkom druge faze pogajanj v Ženevi, kjer bi, kakor sodijo v Londonu, lahko dežela, ki ni odvisna od blokov, znatno prispevala k odstranitvi blokovske zaostrenosti. % V sredo so na washington-skem pokopališču Arlingon svečano pokopali posmrtne ostanke bivšega ameriškega zunanjega ministra Johna F oster j a Dullesa. Ob tej priložnosti je predstavnik Bele hiše sporočil, da se bo predsednik Eisenhovver sestal danes, v petek z zunanjimi ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze.
Med
LJUDJE IN DOGODKI
i prijatelji
CCH
r
KRANJ, 29. MAJA 1959 |
GLAS GORENJSKE
Pred sejo ObLO Kranj o kmetijstvu
a dnevnem redu včerajšnje k„_   0bčinskega  ljudskega od-Kranj je bilo med drugim
bor;
Lani je narodni dohodek iz Razvoj turizma je tesno po-kmetijstva v kranjski občini gojen z izgradnjo najrazličnej-znašal 1769 milijonov dinarjev ših turističnih in športnih obali približno 10% celotnega na- jektov. Tej resnici v prid mo-rodnega dohodka občine. Od te- ramo zapisati, da je zadnja leta ga odpade na socialistični sek- tudi program turističnih in tor Kmetijstva 404 milijone di- športnih objektov v kranjskem
tudi Đnr~;j, J" u"u "1CU u,u6"" narjev (30%), na zasebni sektor okraju zaživel v mnogo obeta-
dalJniP™       ° pro^lemih. !" na" pa 1365 milijonov dinarjev (70%). jočih akcijah   in uresničitvah.
^Vsk? 5™°^ kmetlJstva  V Pri formiranju narodnega do- To pot naj bo beseda zgolj o
—  občmi. hodka iz kmetijstva je najmoč- žičnicah.
t počilo ugotavlja, da so kme- neje  zastopana   živinoreja   (597 R skj
itj£ ,Zadruge kranj^e občine milijonov dinarjev). Odl tega od- pridom oprav-
tnrle    Januarja letos 19 trak- pade 347 milijonov dinarjev na J      .      *   bližnii Dri.
°rjev- Z ozirom na obdeloval- prirastek,   ostalo   pa   predstav- ^ SVO 0 nalK°g0„ l°hZnj P"
hodnosti pa bo dobila svojo do-
Pred časom smo že pisali o gradnji žičnice na Vogel. To pot bomo lahko postregli z otipljivejšimi podatki. — Začetek žičnice na Vogel sega v leto 1953, ko je Planinsko društvo »Železničar« iz Ljubljane nameravalo zgraditi ta športni ob-
Zičnica bo imela gondolski sistem z dvema gondolama z zmogljivostjo 100 ljudi na uro. Dolžina žičnice bo 2 km, višinska razlika pa 1200 metrov. Točnega predračuna gradenj sicer še ni, domnevajo pa, da bo žičnica veljala okrog 80 milijonov din.
jekt. Zavoljo finančnih težav pa  Investitor se nadeja, da bo, če
no
Površine je to še zdaleč pre- ljajo živalski proizvodi, tor-' 1132611 teSa so bili trak_     Zel° močan tržni višek pri vrt- končno podobo. Tu so mišljene boJ!-.V Preteklem letu zelo sla- ninah predstavlja krompir, tako predvsem izboljšave — tri raz
gradnje ni bilo moč uresničiti, dasiravno so za pripravljalna dela in za začetek gradnje porabili okrog 18 milijonov dinarjev. Pred časom pa je misel o gradnji žičnice znova zaživela. Sestavili so pripravljalni odbor, ki je pregledal prvotne načrte.
ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, žičnica izročena namenu pozno jeseni 1960. — S tem bo, kot kaže, problem turizma v bohinjskem kotu v precejšnji meri rešen.
Razen tega objekta imajo Bohinjci v načrtu še dve žičnici,
čine    riŠceni- Na P°drocJu ob" P° količini kot tudi po vrednosti, gledne točke.
rjr   So traktor uporabljali le za Skupni pridelek je lani znašal ra~
ngnJe.na 406 hektarih, za bra- preko 35 milijonov kilogramov, ja
tarih6-*11 kultiviranje na 117 hek- Po odbitku 11 milijonov kg za dobila tudi okrepčevalnico. No-
^raktln-Za zotGV 113 122 hektarih, reprodukcijo, ostane za domačo vost utegne biti tudi bližnjica,
Otvoritev teh azgledišč bo v soboto, 6. juni-a ob 11. uri. Izstopna postaja bo
rabr i-J"  so  vse  P^več   upo- porabo in prodajo še 23 milijo tudi   ' 23 Prevoze> često pa so nov kg v vrednosti 235 milijo Pokvarjeni stali v garažah, nov dinarjev.
rišče * Za tako slabo izko" ftaz   0st   traktorjev   so znani.
valrrh razdroblJenosti obdelo-klj Površin, pomanjkanja pridih0' visokih cen traktorja 11(51118 in ostalih objektivnih lv so vzroki za to tudi v ne-
strokovnjaki so ugotovili, da ne ki pa sta dolgoročnega značaja,
ustrezajo v celoti in da bodo Eno žičnico nameravajo zgraditi
potrebne revizije. Vse pa kaže, na južnem podgorju Crne prsti,
da se je investitor ObLO Bo- Investitor Sankaški klub Bohinj
hinj lotil izgradnje žičnice zelo ima načrte že pripravljene. —
načrtno. — Žičnico obravnava Druga žičnica pa bi povezovala
kompleksno. Določneje poveda- star» Fužino z Velim poljem,
no: hkrati z žičnico so začeli mi- kjer naj  bi bil zimskošportni
sliti tudi na objekte, ki bodo za center. Zičnica-sedežnica bi bila
življenje žičnice neizogibno po- dolga 2 km z 800 metrov višinske
ki  bo povezala izstopno posta jo   žičnice   Vitranc z Vršičem. Pot bo vodila pod Mojstrovko V Preteklem letu se je poka- na Rušje in odtod na Vršič. Do-  trebnlVje mišljena predvsem razlike, zalo,  da^ tudi sadjarstvo lahko sedanja pot po cesti iz Kranjske  gradnja Doma na Voglju, ki ga     V   perspektivnem   načrtu je
gore na Vršič, ki zahteva tri ure bodo gradili hkrati z žičnico, če še več žičnice, ki pa jih moramo peš hoje, bo s to bližnjico skraj-  bodo seveda dopuščale finančne trenutno
akti
ynosti
predstavlja precej močan doho dek. Po zmernih cenitvah so lani porabili in prodali za približno 56 milijonov dinarjev svežega sadja. Predelava sadja pa je dala lani okoli 86 milijonov
šana na uro in pol.
zmogljivosti.
^ **aterih zadružnih upravnih dinarjev narodnega dohodka, ^kovnih vodstev pri pospe-
»Ju te dejavnosti. J^ročilo   pravi nadalje.
dajejo tržnega viška,  so  pri  narodnem dohodku udeležena z 9 %. 15 % narodnega da dohodka   predstavlja   tudi go-
krrigj.: ■ ,
čine G zadruge kranjske ob- zdarstvo v privatnem sektorju, krriečk-K0VeZU^0 skupno 2132 ki nastopa kot važna in nujna 8l o/ gospodarstev, kar je dopolnitev naših kmečkih gospo-JL^S€ri zasebnih kmečkih go- darstev.
Iz   strukture   narodnega do-
V Beogradu in Ljubljani o tarifnih pravilnikih
Predvčerajšnjim,   27. maja  je    Predsednik Centralnega sveta o  tarifnih  pravilnikih  razprav- Zveze    sindikatov Jugoslavijo Ijala Ljudska skupščina Slove- Svetozar Vukmanovič pa je na t nije. O topi je istega dne raz- seji sveta omeniil, da je ponekod metrov!
prišla do izraza težnja po ne-
pravljal tudi Centralni svet Zve-
ih ars,tev v občini. V posamez-
»Liv?drUgah se «kt°t<* včla" hodka zasebnega sektorja kme- J-g?lkat°V JuS°slaviJe * Be- upravičenem zviševanju tarifnih J^'h anann*....... „,k„---, tijstya so vidi> da so naga junej. °§radu- postavk, kar je v glavnem po-
42 jn"" gospodarstev giblje med tijstva
100. Najslabše je v Zalogu ka  gospodarstva kombiniranega
Predosljah    (46 %),    v tipa s poudarkom na živinorej-
Pred Ljudsko skupščinno Slo- sledica slabega vpliva delavskih venije sta o tarifnih pravilnikih svetov in drugih političnih orga-
M 0/o).
(620MiČah <60°/o), na Brnikih ško-poljedelsko smer proizvod- govorila sepretar za "delo LRS mjacii v Podjetjih. Dejal ja, da nij° ln v Cerkljah (63%). Pred- nje. Z uvajanjem ožje speciali- Janko Rudolf in podpredsednik Je treba ^ke tarifne pravilnike
^Qk^U • Pa kmetijske zadruge zacije in z uporabo sodobne me ni^^in Podblica (100%), Zab- hanizacije  ter  ostalih agroteh
ikrepov pa se bo doho ijstva še nadalje dvi 'I Kranj  (90%). gal. T.
avračati.
niCa    '   ^odblica (100 %), Zab- hanizacije
brez ■      /o)' Naklo (95%), Pod- ničnih ukre
(93 Je (98%), Preddvor in Voklo dek krrretijs
'°)   in /nn o/ \ «ol
r
ZAPOSTAVLJANJE KNJIŽNIC
Na seji  Sveta za kulturo prosveto pri  OLO, ki je bila
INFORMACIJE PRED GORENJSKIM SEJMOM ^ Prijave za sodelovanje na letošnjem Gorenjskem sejmu So v polnem teku. Skupno je bilo povabljenih k sodelovanju ^ad 300 gospodarskih organizacij iz vse države, razen tega pa u<ti turistične zveze iz vse države. Doslej je prijavilo svojo udelež>bo nad 100 podjetij in Turistične zveze Makedonije, reškega turiističnega bazena in s področja Dolenjske in Štajerske.
% Izdelani so dokončni načrti za ureditev sejmišča, ki bo v yseh prostorih obeh osnovnih šol v Komenskega ulici in v ayu nove Tekstilne šole. Izdelan je tudi načrt za povezavo oeh delov sejma s stojnicami, s skupnim ozvočenjem in s Posebno razsvetljavo.
. % Skupna površina vseh razstavnih prostorov na letošnjem 'JttjU bo presegala 8000 kvadratnih metrov.
9 ^a letošnjem sejmu je predvidena tudi udeležba vseh Proizvajalcev tobačnih izdelkov v državi z degustacijami nji-°°vih izdelkov.
.  % Uprava sejma vodi uspešne razgovore z upravami Trškega in Celovškega velesejma za medsebojne izmenjave j*eJernskega gradiva in turističnih edicij. V sodelovanju s tam-Jsnjhni turistično-potovalnimi agencijami pripravlja uprava dl poseben program potovanj in obiskov na sejmu, ki bodo
Povezani z ogledom turističnih lepot Gorenjske
Ljudske skupščine Stane Kavčič.
Stane Kavčič je med drugim omenil, da so že danes vidni pozitivni uspehi ob prehodu na novi način nagrajevanja. To se
kaže zlasti v tem, da kolektivi *redo popoldne, so' ugotavljali, da v večini iščejo načine za boljše nekateri ljudski odbori ne dajejo ,
gospodarjenje in za večjo pro- potrebne pomoči ljudskim knjižni- pod Ratitovcem. Žičnica bi bila duktivnost  v samih  kolektivih, cam> j0 z]asti veija za knjižnice na   dolga  2000  metrov  z višinsko
podeželju, kjer je njihova vzgojna razliko 900 metrov. Sistem bi vloga še posebno važna. bil gondolski. S. S.
obravnavati le kot dobro zamisel. — To bi bila se-dežnica, ki bi vodila z Jezerskega preko Mlinarjeve trate na Mlinarjevo sedlo. Dolžina žičnice je 800 metrov in višinska razlika 400 metrov.
Drugo žičnico naj bi dobil kraj med Ribnim in Radovljico. To bi bila sedežnica, ki bi vodila iz kotline Talež na pobočje Ta-leža. Žičnica bi bila dolga 600 metrov, višinska razlika pa 400 Naslednja žičnica v istem kraju pa naj bi vodila do Počitniškega doma v Ribnem na rob Taleža. Dolžina žičnice bi znašala 700 metrov, z višinsko razliko 150 metrov.
Tudi Tržičani so začeli razmišljati o žičnici, ki bi jo zgradili v daljši perspektivi. Speljana bi bila iz Tržiča na Kriško goro. Žičnica bi imela gondolski sistem in bi bila dolga 2200 metrov z višinsko razliko 957 m.
O žičnici so začeli razmišljati tudi v Železnikih. Ta bi vodila od Železnikov do vasi Prtovč
ne iščejo pa načinov »od zgoraj«. Hkrati pa je omenil, da smo šele na začetku svojega dela. Razumljivo je, da ne moremo v petih ali šestih mesecih rešiti tega, česar nismo zmogli v 10 ali 12 letih. Zato po njegovih besedah ne bi smeli biti prestrogi do nekaterih pomanjkljivosti, temveč se učiti na dobrih, pozitivnih primerih, ki pa jih je precej.
Tovariš Janko Rudolf pa je omenil tudi nekaj številk. Do 25. maja so bili skoraj v vseh gospodarskih organizacijah raz-obešeni tarifni pravilniki. Do tistega dne je 789 gospodarskih organizacij ali 36, % že predložilo pravilnike v
Ob 40-letnici RPj
Da ne pozabimo
Junija se bo prebivalstvo našega okraja med drugim spominjalo tudi naslednjih dogodkov: % Pomladi 1937 je bila partijska konferenca v Završnici. Tej konferenci so prisostvovali Edvard Kardelj, Stane Žagar, Ven-celj Perko, Albin Pibernik, Ivan Bertoncelj, Viktor Stražišar, Alojz Justin, Jože Ažman in drugi. Razpravljali so med drugim tudi o proslavi 30-letnice SMRJ na Jesenicah. # Junija 1937 je bilo pod vodstvom Partije v Tržiču ustanovljeno kulturno prosvetno društvo »Vzajemnost«, katere tajnik je bila Tonča M okorel. $ 18. junija 1942 je bil na Ka-lišah formiran Kokrški bataljon in hkrati tudi Kokrški odred. — Komandant bataljona je bil Franc Siška-Crto, komisar pa je bil Štefe Anton-Kosta. Komandant odreda je bil Tomaž Knavs, komisar odreda pa tovariš Ivan Bertoncelj-Johan. % 28. junija 1942 je drugi bataljon I. grupe odredov napadel nemško postojanko v Črnem vrhu nad Polhovem gradcem. Napadala je poljanska četa. — Škofjeloška četa in Selška četa pa sta blokirali Skofjo Loko in Poljane. V akciji je padlo 40 Nemcev. Borbo sta vodila komandant Vlado Starec-Fazan in komisar Maks Krmelj. 9 Junija 1942 so partizani Cankarjevega bataljona porušili in požgali železniški most v Mostah pri Žirovnici. Kot represalije na to akcijo so Nemci 1. julija ustrelili pod tem mostom 29 talcev. % Junija 1942 je bil na Pokljuki organiziran Prešernov bata-jon. Ta bataljon so tvorili v glavnem tovariši iz okolice Gorij in Bleda. Za komandanta je bil postavljen Andrej Zvan-Boris, za komisarja pa je bil določen tovariš Kraje.
^ 13. junija 1943 je bila v Davči ustanovljena Prešernova brigada. Ta se je proslavila v borbah na Gorenjskem, Dolenjskem in Primorskem.
% 21. junija 1944 je bil na Pše-vem pri Javorniku iz zasede ustreljen Ivo Slavec-Jokl, doma iz Struževega pri Kranju, sekretar Okrožnega komiteja. Po vojni je bil proglašen za narodnega heroja.
šport - šport ' šport - šport - šport
Športni teden v Križah
Največji uspeh društva je delo s pionirji, saj se je v društvo vpisalo 120 najmlajših, želja po vpisu pa je vedno večja. Od 120 prt javljenih je do sedaj položilo izpite za prometno značko 42 obiskovalcev tečaja. Člani AMD so dali nad 100 ur predavanj,, ki jih je poslušalo 1170 učencev. Za teden vstopa v prometno sezono je odbor AMD organiziral dve desetini
J
Z  Dnevom  mladosti  je mla- pel j, Tržiča in pripadniki JLA. odobritev.   V dma iz Križ začela športni teden, Osrednja prireditev ob zaključ-okraju Kranj je pravilnike pred- ki ga prireja TVD »Partizan«. V ku tedna bo v nedeljo z razvit- pionirjev - prometnikov in dal založilo 66 podjetij ali 30,4 %. Po- razg°voru z načelnikom društva jem društvenega prapora, ki mu nje izdelati uniforme. S poklicni-trjenih   pravilnikov   je   seveda Kristom Kokaljem smo zvedeli bo Jtumoval sekretar OO SZDL mi uslužbenci LM sedaj urejajo
manj.
naslednje:
jenih  odkupnih  cen govedi za cijo teh trgov in sejmov. Na teh
a Posvetovanju so ugotovili, 10 dinarjev pri kilogramu upra- trgih in sejmih je treba imeno-
riatu  eznem državnem sekieta- skrba mestnega prebivalstva) je zacijami. Vendar so glede na to,
PoSv Za blagovni promet je bilo omejen na 15.000 ton govedi in da imajo živinski trgi in sejmi
tarjj  0vanje z državnimi sekre- govejega mesa. še vedno pomembno vlogo v pre-
rePuh^ blagovni promet ljudskih Na posvetovanju so tudi ugo- skrbovanju, prišh do zaključka,
Vtwx lk   o   nekaterih   tekočih tovili, da je povečanje dogovor- da je treba izboljšati organiza-"^njih tržišča da ?e Potovanju
stany Preskrba mest z vsemi vr- vičeno in ustreza potrebi vskla- vati posebne komisije, ki bodo
rn6s '  ^sa.   razen  z   govejim jevanja cen govedi s ponudbo klasificirale živino in skrbele za
^a s      dobra. Pudarili so tudi, na tržišču ter s cenami svinj in izvajanje ostalih ukrepov tržne-
2arum .etiJ'ske organizacije zelo drugih vrst živine. ga reda.  Organizacija teh trgov
sv^. aJ° za organizirano pitanje Kot pozitivno so ocenili, da se in sejmov ter komisije morajo
tja J 111 govedi, kar daje upanje, promet vse bolj orientira na po- biti v pristojnosti ljudskih od-
in jf^ b° povečala proizvodnja godbe s  proizvajalnimi  organi- borov.
nleiSQbolJšala preskrba z govejim__
J. H.
SO TEKMOVALI
Že Dradi k^iše preskrbe je bil kvoz ^ nedavnim kontigentiran &oWvOVe<ii in govejega mesa. vefrj111 so, da je treba izvoz 2^^°rna zadovoljiti iz organi-aii j ga Pitanja. Izvoz s trgov (°d iT'6'1 organiziranega pitanja koder v glavnem izvira pre-
odS8ane DOGOVORJENE V*UPNE CENE ZA GOVEDO
Beog Vezi trgovinskih zbornic v
*acii S<1U 80 P°oblasčene organi-uah spremenile dogovor o ce-Šejj. 8°veje živine. Po najnovej-dxu d°g°voru bodo plačevali ^toH?81510 S°vedo (s 50 do 55 tretip mesa) do 148 dinarjev, do poV^Stno (« do 50 % mesa) teže     inarJev za kilogram žive
GOSPODARSKE VESTI Lani so v vsej državi nakopali 18,986.000 ton premoga, kar
pomeni povprečno na prebivalca v državi že nad tono. V primerjavi z letom 1957 so lani nakopali za dobro desetino več premoga. Letos pa bodo rudarji še bolje izkoriščali zmogljivosti premogovnikov. V načrtu je, da bodo v vsej državi nakopali 20,270.000 ton premoga (1,300.000 ton črnega, 6 milijonov 900.000 ton rjavega in 10,070.000 ton lignita).
Največja perutninaraka farma v Sloveniji, v Zalogu pri Ljubljani, bo ob koncu tega meseca dala na  trg prvih 1500
piščancev za cvrtje. Poskusna farmska reja se je začela 1. marca. Do konca leta, ko bodo zgrajene vse stavbe, bodo dali na trg okoli pol milijona piščancev, prihodnje leto pa bo zmogljivost farme že nad milijon piščancev.
Lani so v Makedoniji vložili v kmetijstvo 6 milijard 946 milijonov dinarjev ali nad 2 milijardi več kakor predlanskim. Po petletnem načrtu bodo do konca leta 1961 vložili v kmetijstvo 32 milijard 800 milijonov dinarjev. Do konca leta 1958 so že uporabili 11 milijard 340 milijonov dinarjev.
Franc Popit, in telovadni nastop, promet v Skofji Loki. Sodelovali so Le-tega se bodo razen domači- tudi v paradi mladosti v Kranju, nov udeležili tudi člani društev »Partizan« z Gorenjske, ki bodo sodelovali na Zveznem zletu v TABORNIKI Beogradu. Za domačine pa ne bo nič manjšega pomena nova te- Odred tabornikov »Severna lovadnica, velika pridohitev za meja« iz Tržiča je pod pokrovi-Križe. Z novim objektom bo te- teljstvom okrajnega starešinstva lesna vzgoja postala še živahne j- tabornikov za Gorenjsko izvedel ša, čeprav je bilo v društvo že dne 16- maja in 17. maja gorenj-doslej vključenih 250 članov.« sko Prvenstvo v orientacijskem »Kdo vam je pomagal urediti Pohodu za leto 1959. Razen do-novo telovadnico in dal sredstva mačih ekip se je tega tekmo-za izvedbo športnega tedna?«       vanJa udeležila tudi ženska eki-
»Od občinskega ljudskega od- Pa iz Kranja, bora smo dobili 2 milijona di- Rezultati — moški: 1. Tržič narjev, kar nam je zadostovalo, 405 točk; ženske: i 332> da smo svoj cilj lahko začeli % Kranj 327 tQČk Teden ^ uresničevati. Morali pa smo pre- kasnejo pa je »Seveane cej pomagati tudi s prostovolj- meje<< pripravll republiško pr-nim delom; pomagale so nam venstvo udeležili so se ga lah-tudi terenske organizacije in ne- ko le prvaki okrajnih starešin-katera podjetja. stev starešinstvo Kranj sta za-
Za izvedbo športnega tedna so __
. ,   '... Z.__* x „ei j„   stopali ženska in moška ekipa
nam priskočili na pomoč vsi do-      r H
mačini in garnizon JLA Križe.« Tržiča. Proga je bila dolga 25 km
I za moške in  16 km za ženske.
P02RTVOVALNOST — tovariš Ko-kalj je vzel 7 dni rednega dopusta, da bi j a športni teden uspel
delo avto-moto društva Skopja loka se je vsestransko razgibalo
Živahno delo Avto-moto društvo
»Športno  življenje na našem razgibalo svoje člane,
področju se je v zadnjem času V tem letu so priredili tečaj za
močno razmahnilo.  Prav zaradi voznike - amaterje. Aprila je pri-
tega  smo  v  počastitev  Dneva čel delovati tudi tečaj pri članih
mladosti   priredili   tudi   športni AMD  — delavcih  v »Gorenjski
teden.   Tekmovanja  v  odbojki, predilnici«, ki ga poseča 27 čla-
namiznem tenisu, streljanju, ro- nov. Tudi mopedisti so organizi-
kometu in šahu se vrste vsak rali tečaj iz predmeta »Prometni
dan. Nastopajo domači tekmoval- predpisi«. V maju je opravilo iz-
ci in tekmovalci iz Golnika, Du- pit 34 obiskovalcev.
Naloge so zajemale znanje iz topografije, prve pomoči in iz zgodovine ZKJ.
To tekmovanje je bilo v po-Skofja Loka je v letu 1959 močno častitev  V.  festivala »Bratstva
enotnosti« in rojstnega dne
m
maršala Tita.
Rezultati — moški: 1. Tržič 992 pred Mariborom z 840 točkami; ženske: 1. Tržič 788, 2. Maribor 636 točk. Ženske iz Kranja so izven konkurence dosegle 789 točk. D.
9J
NH
60
85^6
		V			
OB'	/S	s	c	EV	A L £ C
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
MALI OGLASI
Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, Izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475.
Prodam novo prepleskano in odlično ohranjeno moško kolo samo za 15.000 din. Naslov v oglasnem
oddelku.
Prodam traivnlk med Šenčurjem ln Kranjem, radio »Kosmaj«, motorno kolo, DKW 250 ccm z amortizerji, moped »lilo«, moško kolo in 2 postelji z omarami. Vodo-pivčeva 13, Kranj. 3431
Kupim dobro kozo mlekarico. — Zadnikar Franc, Potoče 24, Preddvor. 3432
Nudim nagrado tistemu, ki preskrbi starejši ženski sobo, kuhinjo s prltlkllnaml v Skofjl Loki. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Nagrada 30.000 din«. 3445
Kupim dobro ohranjen »Opel Record«, »Fiat 1100« ali »Volks-wagen«. Dr. Praprotnik, Zeškova 5, Kranj. 3446
Kupim enostanovartjsko hišo — lahko tudi nedograjeno od Ljubljane do Kranja. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Cena«. 3447
Prodam otroški avtomobilček na pedale. Hostar Anton, Mandelčeva št. 4, Kranj, 3448
Prodam nekaj črne delelje in seno med Trbojami in Voklem. Naslov v ogl. odd. 3448
Prodam dobro ohranjen desni vzidljiv štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku. 3450
Zelo poceni prodam ogrodje za gostilniški štedilnik na 3 in pol ploščo, kmečki vaz in popolnoma nov plašč (gumo) za avto 5 krat 25 krat 16 in različno konjsko opremo. Kobal Franc, Jesenice.
3451
Prodam dobro ohranjeno moško kolo znamke »Torpedo«. Naslov v oglasnom oddelku. 3452
Prodam »Slnger« šivalni stroj z dolgim čolničkom. Naslov v oglasnem oddelku. 3453
Ugodno prodam 4 lepe umetno kovane okenske mreže 94 krat 78 cm, 2 železni postelji, omajlira-
IZID   ŽREBANJA JUGOSLOVANSKE LOTERIJE
Srečke, ki se končujejo na štef-vilke so zadele dobitek din:
90	600
30	800
010	2.000
7050	20.000
52620	40.000
305830	200.800
351	2.000
021	8.000
521	4.000
4651	10.000
5511	30.000
49911	60.000
404531	500.000
7002	20.000
07072	40.000
47442	40.000
52982	80.000
54182	60.000
75292	40.000
412172	300.000
94813	40.000
13893	100.000
20393	60.000
57403	80.000
94933	100.000
97103	100.000
103923	300.000
204103	1.000.000
54	400
924	5.000
5	200
5795	10.200
56095	40.200
004015	200.200
56	2.000
196	2.000
65066	40.000
74026	80.000
754846	300.000
7	200
3777	30.200
9677	10.000
10647	60.200
76277	60.200
276627	800.200
68	400
88	1.000
64328	80.000
057648	200.000
276088	601.000
323398	400.000
529	4.000
999	2.000
no vodno školjko in skoraj nov komat za manjšega konja. Pavel Hrovat, Jesenice, Gosposvetska 41.
3454
Prodam posestvo (5 ha zemlje). Naslov v ogl. odd. 3455
Prodam veliki panj čebel z 18 sati. Naslov v ogl. odd. 3456
Iščeva pošteno žensko najraje upokojenko za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Križaj Franc, Milje 20. 3457
Trgovsko podjetje »SLOVENIJA-ŠPORT« poslovalnica Kranj, sprejme v službo verzirane prodajalke. Ponudbo poslati na upravo podjetja. 3458
Brivski pomočnik vojaščine prost Išče primerno službo ali gre začasno v pomoč. Naslov v oglasnem oddelku. 3459
Nudim sobo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.
3460
Nudim    brezplačno stanovanje
delavki. Ostalo po dogovoru. Rupa št.  15, Kranj. 3461
Nudim brezplačno opremljeno sobo ln hrano. Ostalo po dogovoru. Minerska 5, SI. Javornik. 3462
Kegljanje za koštruna bo v nedeljo zadnjega maja v gostilni na Bregu. Kegljači vabljeni. 3463
Vdova — šivilja želi spoznati moškega 60 let zaradi ženitve. Ponudbe oddati v oglasni oddelek s sliko. 3464
Gostilna Dolenc Jesenovec — Železniki bo od 1. junija 1959 do nadaljnjega zaprta. 3465
Preklicujem št. bloka 40398 izdanega v Komisijski trgovini Kranj dne 19. marca 1959. 3466
Prodam mrežni štedilnik 21 II 3
plošče levi z bojlerjem 150 1 za oblogo z ploščicami skoraj nov po ugodni ceni. Sedej Ludvik, SI. Javornik, Kidričeva 25. 3467
Prodam otroško posteljo. Miklav-čič, Koroška 12, Kranj. 3468
Prodam dobri sadni mošt i z hrušk. Jan Alojz, Višelnica 12, Gorje. 3469
Prodam rezkalni stroj in razdelilno glavo z nekaj manjkajočimi deli. Zaje Ivan, Ziri. 3470
Prodam lončene kamine z sedežem »Nove oblike«. Jože Mejač, pečar, Savska 8, Kranj. 3471
Nudim brezplačno stanovanje in hrano tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Prebačevo 41.
3472
Tovarniški delavec gre po službi pomagati v kmetijstvo. Naslov v oglasnem oddelku. 3473
Vestna mlajša hišna pomočnica dobi takoj službo pri zdravniški družini v Nemčiji. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Poštena«. Prispele ponudbe so   se izgubile.
347 1
Tri kvalificirane trgovske pomočnike za železnino, špecerijo in delikateso sprejmemo takoj. Preskrba, Tržič. 3475
Najdeno moško kolo znamke »Rog« dobite v Nasovčah 19, Komenda. 3476
Prodam stoječo travo v Britofu. Naslov v ogl. odd. 3477
Prodam motorno kolo 200 ccm DKW. Naslov v oglasnem oddelku. 3478
Kupim Roller 150 ccm, nemške znamke »NSU«. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 3479
RAZPIS
ZA TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS (od 1. septembra 1959 do 31. januarja 1960)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd., in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 30. junija 1959 na upravo politične šole pri CK ZKS, Ljubljani Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS.
O sprejemu v tečaj in internat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na tipravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področja.
ZAHVALA
Ob nenadni Izgubi naše hčerke, sestre ln svakinje MARIJE AZMAN, upokojenke PTT se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem in spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni uslužbencem PTT za pozornost in Izrečene poslovilne besede, nadalje pevcem društva »Enakost«  in gospodu Blaju.
Žalujoča mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta ln brata JANKA SUMIJA se najprisrčneje zahvaljujemo za izraze sožalja in sočustvovanja  ter  za  spiernsivo  na  pokojnikovi zadnji poti. Prisrčna hvala za darovano cvetje.
Posebej se še zahvaljujemo stanovskemu tovarišu podjetja »Klavnica« za poslovilne besede ob grobu.
Družina Šumi — Bizjak in ostalo sorodstvo Kranj, 27. maja 1959.
OBJAV*1". _..____
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Radovljica RAZPISUJE
na osnovi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55)
POGODBENE ŠTIPENDIJE za šolanje na naslednjih šolah: 2 štipendiji za študij na srednji ekonomski šoli
1 štipendija za študij za socialne delavce
1 štipendija za študij na šoli za knjižničarje
1 štipendija za študij na srednji gradbeni šoli
1 štipendija za študij na stomatološki fakulteti
2 štipendiji za študij na 2-letni ali 4-letni fizkulturni šoli
4 štipendije za študij na VPS — matematika, fizika
3 štipendije za študij na VDŠ — slavistika
4 štipendije za študij na učiteljišču
Stipendije bodo podeljene za čas, ki je potreben prosilcu za dokončanje študija in v rnejah odloka o višini štipendije.
Rok za vlaganje prošenj je 30. junij 1959.
Prošnjo, kolkovano z 180 din državne in 90 din občinsike takse, je vložiti pri ObLO Radovljica — Komisija za štipendije.
Prošnji je priložiti naslednje priloge:
1. življenjepis
2. potrdilo o vpisu v šolo
3. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala
4. potrdilo o premoženjskem stanju družine
5. potrdilo o prejemanju ali neprejomanju otroškega dodatka
6. potrdilo mladinske ali druge množične organizacije.
Prednost pri podeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev, socialno šibki dijaki in prosilci, katerih stalno bivališče je na  območju  občine Radovljica.
Komisija ne bo upoštevala nepravilno kolkovanih prošenj, prošenj, katerim ne bodo priložene zahtevane priloge, niti prošenj, ki ne bodo vložene v roku ali za razpisana mesta.
Komisija za štipendije ObLO Radovljica
OBVESTILO
Trgovsko podjetje »Kurivo« Krajij Goranjesavska cesta št. 4, telefon 192, obvešča vse potrošnike izolacijskega materiala, da dobavlja in ima na zalogi vse proizvode tovarne izolacijskega materiala »Izolirka« Ljubljana.
Gradbenim podjetjem, upravam za ceste in ositalim odjemalcem na veliko izrvršiimo vse dobave po tovarniških cenah.
Brata Slavko in Vilko Avsenik sta dobila zadoščenje
Njune pesmi - Murke, Rezka, Proti Jutru - niso plagijat
Avsenikov kvintet je med našim ljudstvom, pa tudi že za mejami tako popularen, da so članki, ki so se pojavili konec lanskega leta v »Slovenskem poročevalcu« in ki so očitali bratoma Slavku in Vilku Avsenik, glede skladb in popevk »Tam, kjer murke cveto«, »Proti jutru« in »Rezka«, plagiator-stvo, povzročili nemalo vznemirjenja. Brata Avsenik sta na te očitke odgovorila; proti piscu članka glede skladb »Proti jutru« in »Rezka« profesorju Simončiču Albinu iz Hrastnika pa sta vložila tudi tiskovno tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.
V torek, 26. maja se je naglavni obravnavi končala ta pravda s porazom obdolženca, prof. A. Simon-čiča, ki je spričo strnjenih strokovnih mnenj glasbenikov in skladateljev dr. Valensa Voduška, Bojana Adamiča, Uroša Kreka in Rafaela Ajleca spoznal, da ni imel prav in da omenjeni skladbi nista žalovanje, ker je s svojimi očitki
plagiat. Obdolženec je izrazil ob-žalil brata Avsenika in se je zavezal to svoje spoznanje in obžalovanje tudi objaviti. Brata Avsenik sta nato tožbo umaknila.
Nobeden od zaslišanih glasbenih strokovnjakov ni mogel podpreti Simonoičevih prvotnih trditev, da sta brata Avsenik povzela polko »Proti jutru« po »lendlerju« Ybbsta-ler Landler«, avstrijskega komponista Josefa Rostorferja in da sta uporabila za svojo »Rezko« pesem avstrijskega komponista O. Vogel »der Vuglbarbaam«. Po ugotovitvah izvedencev so med tema skladbama in med skladbama bratov Avsenikov občutne razlike v. harmoniki in melodični formalni strukturi, kakor tudi v gibanju melodične linije, da ne more biti govora o plagiatu. Tudi »Rezka« in »Proti jutru« imata morda skupne alpske folklorne elemente, vendar pa kažejo stvaritve bratov Avsenikov tudi dosti samobitnega, kar zveni domače, tipično sloven-
sko. Notalni zapis in interpretacija sta po mnenju izvedencev pri primerjanih skladbah različna, ie za uho laika so si nekateri deli teh skladb podobni.
Brata Avsenik sta na obravnavi tudi povedala, da kompozicij, po katerih naj bi napisala »Rezko« in »Proti jutru«, sploh nista še imela v rokah. Pojasnila sta tudi, da sta zahtevala pri Zavodu za zaščito avtorskih pravic zadoščenje glede prisvojitve njune kompozicije »Tam, kjer murke cveto« po Amerikancih Johnu Peconu in Luisu Trebarju, ki sta jo uporabila za popevko »Little Felle« in glede katere je neki drugi člankar trdil, da sta si jo izposodila Avsenika za svoje »Murke«.
Brata Slavko in Vilko Avsenik sta torej v tiskovni pravdi proti prof. Albinu Simončiču dosegla popolno zadoščenje.
-JI
cinem. film »POTEMNELI ANGELI«.
NAKLO: 31. maja ob 17. in 19. uri amer. barv. film »BITKA V KLANCU«.
»KRVAVEC«, CERKLJE: 31. maja ob 17. in 19.30 uri ameriški barvni film »ZGODBA O GLENNU M1LLERJU«.
BLED: 29. maja do 1. junija ameriški barvni film »DZlJBILI«. Predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri, ob nedeljah pa ob 10., 15., 18. in 20.30 uri.
RADOVLJICA: 29. in 30. maja ob 20. uri ter 31. maja ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. film »NALOGA MAJORJA LEKSA«.
LJUBNO: 30. in 31. maja amer. barv. film »DVA TEDNA LJUBEZNI«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri.
»SORA«, SKOFJA LOKA: 29. do 31. maja ital. barv. film »SIMFONIJA LJUBEZNI«.
ZlRI: 30. in 31. maja angleški film »SKOZI PEKEL«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19.30 uri.
»DOM«, SOVODENJ: 30. in 31. maja »STOTNIK IZ KOPENICKA«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. uri.
DUPLICA PRI KAMNIKU: 30. in 31. maja amer. barv. film »TRDNJAVA SASKACEVAN«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri.
GLEDALIŠČE.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Petek, dne 29. maja ob 20. uri
— izven — »Koncert«. »Sestanek z Jazzom v izivedbi ljubljanskega Jazz ansambla. — Priredi kranjsko Akademsko društvo.
Sobota, dne 30. maja ob 20. uri
— izven — Koncert moškega komornega zbora iz Celja.
Glfi&MJE PREBIVALSTVA
V KRANJU Poročili so se: Peter Jerala, kmetovalec in Terezija Cernilec, gosp. pomočnica; Jožef Koželj, kmetovalec in Vida Kotnik, kme-tovalka; Jože Za.gar, elektromon-ter in Marija Jagodic, kmetoval-ka; Jožef Podjed, tiskarski delavec in Antonija Galjot, laborant-ka; Aleš Ribnikar, kleparski pomočnik in Bernardka Rezar, perica; Alojzij Potočnik, šofer in Ivana Maselj, gosp. pomočnica; Miha Stenovec, cestar in Julka Prosenr gosp. pomočnica; Janez Beiedik, kmet in Cilka Bešter, poljedelka.
NA JESENICAH
Poročili so se: Anton Močnik, strojni ključavničar in Olga Pod-lipnik; Rudolf Kovač, pleskar in Marjeta Novak, uslužbenka.
Umrla Je Valentina Križaj roj. Gajger, uslužbenka.
hADIO LJUBLJANA
RADIO LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., H« in 22.55 uri ter radijski dnev £ ob 19.30 uri. Ob nedeljah Pa 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri radijski dnevnik ob 19.30. uri.
SOBOTA,  30.  MAJA |
8.05 »Mladina poje«; 9.30 na revija slavnih virtuozov; ... Hector  Berlioz:   Harold v simfonija  za   violo    in or^e\,\o 11.45 Pionirski  tednik;  12.00 »** Bardorfer igra; 12.15 Kmetijski n sveti — Jaka Bogataj: O JoW£ zadrugah; 12.40 Domači nap« pod zelenega Pohorja;  13.30 ■ prizora iz opere »Dalibor« B.^ ^ tane;   14.15  Športna reportaža Drago Bologlavec: Telesna v Pomurju; 15.40 S knjižnega W 16.00 Glasbeni mozaik; 1640 ki za sobotno popoldne; 17.10 Kongresom   ZKS   pri amaters pevcih  in  godbenikih;   18.00 J kovni pogovori; 18.15 Poje G°re y ski vokalni kvintet; 18.45 °kn°,o svet; 20.00 Pokaži, kaj znaš; 2J Do polnoči v plesnem ritmu.
NEDELJA, 31. MAJA
8.00 Mladinska radijska i9"r8
Trnjulčica; 8.50 Antonin Dy0 Trije slovanski plesi; 9.05 Zaba^ matineja; 9.45 Samospevi Rad3 ,3. monitija;  10.00 Še pomnite, t0^ riši . . . Franc Vodnik: Radijski dajnik; 11.00 Čarobne gosli: Za našo vas; 16.00 Matija Male?|,); V   dolini   Cabranke (reP01'13^ 16.30  Nekaj  lepih  melodiji   1 .j Johann Strauss: Glasbeni odlo^ iz operete »Netopir«;  18.48 K. tet bratov Avsenikov  v vese ritmu,- 20.00 Melodije z orkestf" Hans Carste; 20.30 Luči velernes ^ 21.00  Richard  Wagner: Scene opere Tristan in Izolda; 22.15 plešite z nami! 23.30 Popevke tekočem traku.
PONEDELJEK,  1. JUNIJA
8.30 Pojo solisti zagrebške °^ re; 9.00 Pisani zvoki z Dravsk^ polja; 9.40 Iz filmov in glasben^ revij; 10.10 Na obisku pri JUjj3. slovanskih skladateljih; 11.05 dijska šola za srednjo stopn^ Vzdolž istrske obale; 12.00 V««^ citre;   12.15 Kmetijski  nasvet^^
12-5
u uit;   nieijai;    vil   v   junij«' «,a
Skladbe Janka Gregorca in slaV((,r Korošca    igra    pihalni orke5 JLA; 13.30 Poje zbor iz Domb^ p.  v.  Ceneta Matičiča; 14.05 dijska šola za višjo stopnjo ^ ljudska pesnika; 15.40 Listi iz .. mače književnosti — Tone 5 ^ kar:  Tema   in svitanje; ^posvetu  opernih  melodij;   17.10 ^ pevka tega tedna j 18.00 RfliJL-univerza — dr. Vilko Vujčič: duktivnost in življenjski stan« 18.30 Športni tednik; 20.00 V«**l narodnih;   20.45  Kulturna tr*11 — dr. Stane Mikuž: Vprašanja dobnega kiparstva — II.
»STORZlC«, KRANJ: 29. maja ob 16., 18. in 20. uri mehiški barv. film »GLASBA V NOCl«; 30. maja ob 16., 18. in 20. uri ter 31. maja ob 15., 17. in 19. uri francoski film »LJUDJE NISO VAŽNI«; 30. maja ob 22. uri premiera francoskega kriminalnega filma »DVIGALO ZA MORIŠCE«; 31. maja ob 21. uri amer. cinem. film »POTEMNELI ANGELI«.
LETNI KINO »PARTIZAN«: 29 maja ob 20.30 uri amer. cinem. film »POTEMNELI ANGELI«.
»SVOBODA«, STRAZIŠCE: 31. maja ob 17. in 19.30 uri ameriški
BODICE
/\ To pot za spremembo eno »lovsko«, pa čeprav lovci ne bodo prizadeti. In čisto po pravici in resnici bom povedal — brez lovske latinščine
Zgodbica se je zgodila pred kratkim na strelišču Puškarne v Kranju. Prostor leži za poslopjem Planike v Kranju, kjer domuje tudi Puškama. Eden izmed puškarjev je tistega dne »nastreljeval« puško, kot pravijo puškarji v strokovnem jeziku. Nameril je v tarčo in ustrelil. Počilo je drugič . . . Puška mora pravilno nesti. Ko je nadebudni puškar spet pomeril v tarčo, mu je pa kot nalašč skočil pred muho zajec. Pritekel je bil iz ho-ste. Živa tarča je vse kaj drugega kot papir s črnimi in belimi krogi. Pa je naneslo tako, da je zajec srečal kroglo in plačal svojo objestnost z življenjem. Ko bi bile tam krog strelišča raz-
postavljene vsaj table z •►Strelišče«,  potem  bi se 11 ^
zajec znabiti ognil temu Pr°"]rti ru.  Pa dvomim, da  je živ*1• ,
znala brati. Menda je bila Pr'j
tako nevedna kot puškar, **.Jt '•    '    '    —«•   •- zn!c'
1Pr*
vedel,   da  je streljanje za..
pda1
v lovopustu strogo prepov — Dogodek pa je le dvigni cej prahu.
A Toliko prahu pa le ni busni postaji v Kranju. se
nil kot avtobusi na  novi - ^
pripelje avtobus na postaj0*.« tako zakadi, da potniki k05*1*^ najdejo   vrata   v  voz. ^'^o1' celo, da se je prenekateri v nik  odpeljal  z napačnim a busom, ker zaradi gostega ni mogel  prebrati napisa, ^ je avto namenjen. — Sora-^r radoveden, zakaj imamo v a
nju   škropilno cisterno.
Cc
enkrat ali dvakrat na dan fc 0t-Ijito poškropili cesto, bi bil1 V ^ niki,   stanovalci   ter uradi cesti zelo veseli.
NESREČE
CE NI ZAVOR
V četrtek, 28. maja ob 9.50 uri je prišlo pred tovarno »Niko« v Železnikih do prometne nesreče, ki jo je zakrivil 38-let.ni kolesar M. M. iz Železnikov. Zaletel se je namreč v osebni avtomobil, ki je pripeljal iz Češnjice proti Železnikom. Za volanom je sedel M. K. iz tovarne »Elma« Črnuče. Nesrečo je zakrivil kolesar, čigar kolo ni imelo zavor, razen tega pa ni bil posebno vešč v vožnji s kolesom. Prod avtomobilom je začel kolebati in se končno zaletel v sprednji del. Razbil je vetrobran in pri tem utrpel hude poškodbe na glavi. Škoda  na  avtomobilu  znaša 30
tisoč, na kolesu pa 5 tis narjev.
SAMOMOR ZARADI ZlVCN ZLOMA
V   ponedeljek,  25. maja
d^
poldne  se je v svojem b" = vanju na  Suhi pri  Skofjl ** obesil   36-letni   F.   B. pok°J^. je   bil  poročen   in   brez  °tr ^ Komisija, ki je prispela na & ^ dogodka, je ugotovila, da i° : ■ F. B. zaradi pretiranega stuc3lJtt,, ker se je pripravljal na ^ ^ zelo živčen in je po vsej ver^-„ nosti storil samomor zaradi z1 nega zloma.
KRANJ, 29. MAJA 1959
Pregled knjižničarstva v kranjskem okraju
Mnogo knjižnic-malo knjig
Kljub težavam ne manjka spodbudnih uspehov
Vidnejši premik je storilo knjižničarstvo v okraju po letu 1945. Tega leta je bilo ustanovljenih 13 ljudskih in strokovna knjižnica tovarne »Plamen« v
Nedvomno sodi knjiga med naiuspešnejše oblike dzobraže-*WUa, saj seže njen vpliv tudi v raJe, kamor ostale manj prož-^e oblike izobraževanja ne pro-?r°- Zategadelj tudi ni naključ- Kropi. Takoj naslednjega leta Jf>.da ima kranjski okraj 86 ljud- naštejemo še dvajset novih ljudskih in štiri strokovne knjižnice. V letih 1947 in 1948 je knjižničarstvo okrepljeno še z 28 knjižnicami. Pozneje je število knjižnic naraščalo počasneje, toda nezadržano. V zadnjih desetih letih je bilo v okraju ustanovljenih še 25 knjižnic.
^ih, 22 strokovnih in eno štu-dlJsko knjižnico.
Kako so se porajale knjižnice?
, °d sedanjih knjižnic, ki delujejo v kranjskem okraju, je najstarejša kapucinska knjižnici v jKorji Loki( saj datira v leto '07. Njen knjižni zaklad pa ni Q°stopen javnosti. Ostale knjiž-£lCe pa so bile ustanovljene do-RaJ Pozneje. Leta 1904 je bila Ustanovljena Ljudska knjižnica £ Kranjski gori, 1907 Ljudska knjižnica Sorica, dve leti pozne-Je knjižnica na Rupi. Poslej je j^stal premor do leta 1923, ko je "da ustanovljena ljudska knjlž-nica bolnišnice za TBC na Golniku.
KULTURNE NOVICE
• Od 3. do 17. avgusta bo v kremeljskem gledališču v Moskvi mednarodni filmski festival. Doslej je svoje sodelovanje na festivalu prijavilo več kot 50 držav. Vsaka posamezna država lahko Pošlje na festival en igrani in dva kratkometražna fil-ma. Najboljši filmi bodo nagrajeni.
• Letošnje prireditve Sterilnega pozor j a so v znaku Proslave 450-letnice rojstva komediografa Marina Držita, kateremu so posvečene tri uprizoritve. — Ljubitelji gledališke umetnosti so si Jahko doslej ogledali Krle-ževo dramo »V Agoniji«, deli Marina Držića »Dundo Maroje« in »Tirena« ter de-*o Vladimira Petriča »Tea-ter Joakima Vujiča«. Izred-no zanimanje je občinstvo Pokazalo tudi za predstavo Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta »Pekel je vendar pekel«.
• Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda je zaključilo svoje gostovanje na ^oljskem zelo uspešno. — poljsko občinstvo in kritiki so bili gledališki poustvarjal-nosti naših umetnikov zelo sklonjeni.
• Danes, 28. maja se je za-^el v Katovicah na Poljem mednarodni filmski fe-ftival amaterskih filmov, na katerem sodeluje okrog 70 amaterskih filmskih klubov 12 raznih držav. Festival bo zaključen 31. maja. Našo državo zastopajo klub »Beograd« s filmom »Dekle in veter«, klub iz Novega Sada s filmom »Oči suteske« ter zagrebški amaterji z dvema "Imoma.
• Umetniški svet »Triglav "Ima« je sklenil, da bodo £°sneli nov umetniški film "Akcija«. Scenarij zanj je zapisal mladi slovenski pisanj Marijan Rožanc. Pri pi-Sanju scenarija mu je poma-gal Leopold Lahola, scena-
ist  »Treh  četrtin sonca«, filma,   ki   ga   zdaj snema
*Trtfglav-film«.   Kdaj Ibodo začeli  snemati »Akcijo« kakšn aekipa bo imela film na skrbi, bo določeno kasneje.
J »Triglav-film« pripravlja tudi snemanje filma »Faza-ni«- To bo naš prvi dokumen ;arni film z lovskega področja.
• V ponedeljek, 25. maja so v Prostorih Kluba kulturnih m, znanstvenih  delavcev v L.i ubijani   podelili letošnje ^agrade Društva slovenskih književnikov. — Nagrade so ^ejeli: Matej Bor za pesni °ko zbirko »Sled naših senc« T«ne   Pavček   za pesniško zbirko »Sanje živijo dalje«, »oris Pahor za roman »On *raj pekla so ljudje« in An
I . n Ingolič za roman »Kje lsle Lamutovi«.
KNJIŽNI ZAKLAD IN BRALCI
Zanimive utegnejo biti tudi številke, ki govore o knjižnih fondih v okraju.
Ljudske knjižnice imajo 125 tisoč 31 knjig, strokovne in sindikalne knjižnice 25.782, študijska knjižnica v Kranju pa 31 tisoč 800. V zadnjem letu je bil skupni knjižni zaklad povečan za 11465 knjig.
Tudi število članov, ki so vpisani v ljudske knjižnice, je spodbudno. Le-teh je 22.170, kar pomeni, da je vsak šesti prebivalec član ene izmed ljudskih knjižnic v okraju. Tudi Študijska knjižnica v Kranju si je pridobila dokaj širok krog bralcev, in sicer 600. Lani so si izposodili 16.349 knjig.
Dosedaj nanizana števila ne silijo k razmišljanju. Prav gotovo pa se bomo zamislili ob analizi socialne strukture bralcev. Gre predvsem za primerjavo bralcev med delavstvom in kmeti. Po nepopolnih podatkih (za 29 knjižnic ni podatkov) je vpisano v knjižnice 5623 delavcev, medtem ko je bralcev iz vrst kmetov neprimerno manj — le 552. Resnica je, da obstajajo za to občutno razliko objektivni in subjektivni razlogi, navzlic temu pa se vsiljuje vprašanje: so bili mar storjeni vsi napori in ukrepi, da bi se zanimanje do branja med kmečkim prebivalstvom poglobilo?
Ce ob koncu prikažemo še poslanstvo knjižnic v številki, bomo prišli do razveseljive podobe. Lani so si bralci izposodili 211.926 knjig.
NAJBOLJ BRANI PISATELJI
Pregled najbolj branih pisateljev nas začudi. Z nekaterimi izjemami so še vedno najbolj cenjeni tisti pisatelji, po katerih so bralci na moč radi segali tudi pred 15 ali 20 leti. To sliko nam nudi izbor iz desetih najbolj cenjenih del in pisateljev pri vsaki knjižnici.
Po vrstnem redu bi jih našteli takole: Josip Jurčič, France Bevk, Fr. S. Finžgar, H. Sienkie-wicz, Ivan Tavčar, Jack London, Jules Verne, Aleksander Dumas, Kari May, Prežihov Voranc, Ivan Cankar, John Knittel, Mirni Ma-
V
Dolina meseca, P. Buck — Zmajevo seme itd. — Naj bo dovolj naštevanja.
KNJIŽNI ZAKLADI SO SIROMAŠNI
Zgolj s številkami ne bomo dosegli popolne slike, ki bi dovoljevala podrobnejši vpogled v delo posameznih knjižnic. Ne bo napak, če v skopih obrisih orišemo še glavne težave, s katerimi je delo naših ljudskih knjižnic pogojeno že od vsega začetka.
Da knjižnice ne beležijo večjega obiska, so krivi predvsem skromni knjižni fondi. Le-ti z majhnim izborom knjig ne morejo ugoditi željam in okusu bralcem.
S temi težavami se bore domala vse manjše knjižnice v okraju. Bežen pregled po občinah nudi naslednjo sliko: 6 knjižnic v blejski občini ne zadovoljuje želja bralcev, enako velja tudi za 4 knjižnice bohinjske in za 5 knjižnic bivše gorenjevaške občine. Podobno sliko posredujejo tudi knjižnice v Mojstrani, Podkorenu, Ratečah, Gozdu in na Dovjem. Kaj pa 12 knjižnic radovljiške in 6 knjižnic škofjeloške občine? Ugotovitev je natanko ista kot v prejšnjih primerih: knjižni fondi s skromno izbiro knjig ne krijejo potreb in želja bralcev. Ta ugotovitev je še ob-čutnejša v tržiški občini, ki ima samo dve knjižnici.
Vzroka za takšno stanje ni težko najti: dohodki, ki izvirajo iz posojnin, ter dotacije so prepičli, da bi mogli z njimi kriti nabavo novih knjig. Zato bralci tudi zaman vprašujejo po novejših izdajah.
ŠOLSKO CTIVO V ZAGATI
Iz kompleksa problemov, s katerimi se bore ljudske knjižnice, kaže izluščiti predvsem pomanjkanje obveznega šolskega čtiva. Ker tega šol. knjižnice največkrat nimajo v svojih knjižnih fondih, se mora mladina zatekati v ljudske knjižnice, katerih knjižni zakladi pa največkrat tudi ne morejo zadovoljiti želja-mladih bralcev. Druge poti iz te zadrege skoraj ni kot ta, da bodo morale šolske knjižnice posvečati obveznemu šolskemu čtivu več pozornosti. Zasilen izhod bi bil morda v ustanavljanju pionirskih knjižnic.
Navzlic naštetim težavam in pomanjkljivostim v poslovanju knjižnic — vseh skoraj ne bi kazalo naštevati — pa si knjiga uspešno utira pot med bralce.
S. S.
LJUBEZEN
Tudi argentinski črno-beli film Andaluzijska ljubezen ni požlahtnil filmskega repertoarja. Ves film se zdi z okornim, kdaj pa kdaj komaj razumljivim jezikom izpovedana sentimentalna ljubavna romanca (s prizvokom balade) o ljubezni, ki se poraja pod žgočim soncem južne Španije. Zanimive utegnejo biti zgolj folklorne interpolacije, ki posredujejo nekatere španske plese in pesmi.
JUTRI BOM JOKALA
je ameriški črno-beli film režiserja Daniela Manna, ki se s prizadetostjo, umetniško res-nobo in pogumom loteva problema alkoholikov in narkomanov. Brez zadrege lahko tudi trdimo, da je zasedel film med realizacijami,  ki obrav-
navajo enako tematiko, vidno mesto.
Zgodba ni izmišljena, temveč gre za biografsko pripoved o pevki in filmski igralki Lilian Roth, ki podvržena alkoholu propada. Dramaturška plat zgodbe ne odkriva novih prijemov, ki jih ne bi poznali že iz podobnih filmskih realizacij. In vendar je film v svoji ponavljani, že iz-povedani tragiki o alkoholikih, svež in impresiven.
Vloga pevke Lilian Roth je zaupana Susani Hayword. Vsekakor ni moč ovreči resnice, da je tolikanj zahtevno vlogo propadajoče umetnice oblikovala mojstrsko, nedosegljivo. Brez pomisleka lahko torej trdimo, da je film »Jutri bom jokala«, lep prispevek k požlahtnitvi filmskega repertoarja.
aa
Vzporedno s to ugotovitvijo pa nastopa še nova: knjižni fondi imajo preskromen izbor iz mladinske literature. Razen tega bralci zelo radi segajo predvsem po lažji literaturi. — Kranjska knjižnica je našla iz te zadrege zasilen izhod. V svoje poslovanje je uvedla posojanje knjig manjšim knjižnicam s skromnim fondom. Prvi poizkusi so se povsem obnesli.
PROSTORI IN KADRI
Težavam, ki nastajajo v zvezi s skromnimi knjižnimi fondi, pa se pogosto pridružuje še pomanjkanje prostorov, ki bi ustrezali knjižničarskemu poslovanju. Niso redki primeri, da so našle knjižnice tesne prostore na hodnikih šol in v privatnih hišah. Ob tej ugotovitvi lahko brez zadrege napišemo, da imajo ponekod krajevni organi za razvoj knjižničarstva premalo razumevanja. Strohico razumevanja bi bilo vprašanje prostorov moč marsikje rešiti.
Kar zadeva knjižničarske kadre, lahko ugotovimo, da je pr
TURSKI PLES — morda ne bo pretirano, če trdimo, da je bil prav ta ples, ki ga je izvajala folklorna skupina iz Prištine na5. mladinskem festivalu, za gledalca najbolj zanimiv
Komorni zbor iz Celja bo kocertiral v Kranju
V soboto, 30. maja bo imelo kranjsko koncertno občinstvo priložnost prisluhniti komornemu moškemu zboru iz Celja. — Zbor pod vodstvom Egona Ku-neja bo koncetiral v Prešernovem gledališču.
Ne bo napak, če bomo pred tem srečanjem zbor z bežnim orisom dosedanjega dela predstavili. — Ustanovitev zbora sega v leto 1949, ko se je v Celju sešlo devet pevcev; zadali so si nalogo, da bodo sodelovali na raznih prireditvah, kjer številnejši zbor zaradi tehničnih vzrokov ne bi mogel sodelovati. Naslednjega leta se je število članov povečalo na 16. Kmalu za tem je zbor na republiškem tekmovanju zasedel
mesto. Razen tega si je v mednarodnem merilu priboril še nekatere uspehe.
Zbor sestavljajo delavci, kmetje in intelektualci — vztrajni in požrtvovalni pevci, ki so si pridobili pod vodstvom dirigenta
prof. Egona Kuneja lep sloves doma in na tujem. Njihova kronika pa je zabeležila 232 javnih, internih in radijskih nastopov. — Nobenega dvoma torej ni, da se obeta ljubiteljem komornega zborovskega petja lep večer.
Ob koncu šolskegra leta
KONCERT
Za zaključek šolskega leta je priredila jeseniška glasbena šola v petek, 22. maja v Cufarje-
lenšeik,   Tone Seliškar,   Honore iUje 13 strokovno usposobljen jih
de Balzac, L.N.Tolstoj, Janez Jalen, lika Vaštetova, Emile Zola in Miško Krđhjec.
Se popolnejšo sliko pa nam nudi izbor najbolj priljubljenih del. Semkaj sodijo: Finžgar — Pod svobodnim soncem, Jurčič — Deseti brat, May — Winnetou, Knittel — Via mala in Therese Etienne, Svetina — Dovčeva hči, Sienkiewicz — Potop, Mali vitez, Z ognjem in mečem, London —
votno pomanjkanje precej popu- i prvo mesto. V prvih petih letih stilo. V ljudskih knjižnicah de- obstoja je imel ravno sto nastopov. Zaradi uspehov ga je komisija za kulturne zveze s tujino povabila na mednarodno tekmovanje v Llangollenu (Anglija), kjer si je med 32 komornimi zbori z vsega sveta priboril prvo
knjižničarjev in 111 amatejrev. Slednji si dopolnjujejo svoje znanje na raznih tečajih in predavanjih, kar pa še vedno ne zadošča.
JAPONSKA NOVINARKA V KRANJU
Kot gost Federacije esperanti-stov Jugoslavije je obiskala Jugoslavijo Japonka Yošiko Kazino, novinarka na j večjega tokijskega lista »Youmiri Shimbun«. Na svojem popotovanju se je ustavila tudi v Kranju, kjer je v soboto, 23. maja priredila v Prešernovem gledališču predavanje — japonski večer, ki je bil za obiskovalce, ki so tokrat tesno zasedli gledališko dvorano, na moč nenavaden in zanimiv.
Ob tej priložnosti nam je 30-letna gostja povedala, da že dve leti potuje po evropskih državah in da se namerava muditi v Jugoslaviji en mesec. Medtem je obiskala 52 šol in prirejala po raznih krajih japonske večere. O vtisih s svojih potovanj poroča svojemu listu. Ob koncu je dejala, da bo nadvse lepe vtise odnesla tudi iz Kranja. S.
Po reviji šolskih pevskih mladinskih zborov
Množičnost tudi v glasbeni vzgoji mladine
Po nastopu šolskih mladinskih pevskih zborov so se v Kranju sestali zborovodje zborov, ki so nastopali na reviji. Zanimive razprave so se udeležili tudi simfonik in profesor Akademije za glasbo Blaž Arnič, skladatelj Slavko Mihelčič in skladatelj Peter Lip ar.
Na sestanku so kritično pregledali delo glasbenih pedagogov in posebej obravnavali programsko politiko zborov ter prirejanje glasbenih revij. Predlagano je bilo tudi, naj bi vsako leto za praznik mladosti priredili revijo mladinskih pevskih zborov. V zvezi s tem so govorili tudi o težavah, s katerimi se borijo zborovodje na posameznih šolah. Teh sicer ni veliko, so pa nekatere šole,
V
katerih vodstva ne kažejo dovolj smisla za glasbeno vzgojo mladine. Navzlic tej ugotovitvi pa ne kaže prezreti resnice, da so predvsem zborovodje tisti, ki s pridom oblikujejo našo mladinsko vokalno kulturo. Ob tej priložnosti so sklenili, da mora postati prirejanje vokalnih revij stalna oblika pregleda dela glasbene vzgoje na šolah.
Prvi mladinski pevski festival šolskih pevskih zborov je organizacijsko uspel, potruditi pa se bo treba, da bo ob naslednji reviji še več nastopajočih. Izid zadnje revije je povsem zadovoljil, saj je nastopilo pri množičnih pesmih okoli 1500 mladih pevcev in pevk iz vseh krajev našega okraja.
OB TRETJI PREMIERI NA BOHINJSKI BELI
Tretja premiera v letošnjem igralskem sporedu na Bohinjski Beli je po kvaliteti izvedbe nekoliko zaostala za prvima dvema. Z uprizoritvijo dela Petroviča »Vozel« je bila ponovno potrjena stara resnica, da naglica s pripravami za uprizoritev nikoli ni dobra.
Delo je zabavnega značaja in v nekaterih prizorih precej plehko in razvlečeno. Od časa do časa je igralcem uspelo ustvariti prijetno razpoloženje in nekaj presenetljivih in domiselnih situacij. Nekateri liki so bili večkrat originalni in posrečeni, v celoti pa uprizoritev ni učinkovala dovolj enovito in prepričljivo. Delo je zrežiral Ant. Kelbl.
-jb
vem gledališču koncert, ki je navdušil jeseniško koncertno občinstvo. Program so izvajali solisti in pomnoženi orkester jeseniške Glasben ešole. — Dela Ipavca, Mozarta, Verdija, Puc-cinija in Gounoda so bila temeljito naštudirana in ustrezno podana. Predvsem je presenetil violinist Tine Mihelič. Za mojstrsko zaigran solo Mozartovega koncerta za violino in orkester v D-duru je hil deležen izrednega in tudi zasluženega priznanja.
Prav tako uspešen je bil tudi Verdijev kvartet iz opere Rigo-letto ob spremljavi orkestra, ki so ga zapeli Klečeva, Cegnarje-va, Bajda in Rotar. Razen kvarteta sta bila tudi solista Brunova in Kosem deležna spodbudnega priznanja. — Tokratni koncert jeseniške glasbene šole sodi med redke glasbene prireditve na Jesenicah; uvrstil se je bil med najkvalitetnejše nastope gojencev in orkestra jeseniške glasbene šole. U.
Bienale v ljubljanski moderni galeriji
V nedeljo, 7. junija bodo v Moderni galeriji odprli III. mednarodno grafično razstavo, ki bo tokrat pod najvišjim pokroviteljstvom predsednika republike združila celo vrsto najpomembnejših domačih in tujih grafikov in tako znova podala pregled sodobnega stanja te umetnostne zvrsti v svetu. Ljubljanski bienale si je s svojima dosedanjima
razstavama pridobil največji mednarodni ugled in to potrjuje tudi letošnja udeležba.
Doslej so prejeli skupno 1200 listov raznih avtorjev iz vsega sveta. Za razstavo so izbrali okrog 800 listov. Razstava bo zavzemala vseh 14 galerijskih prostorov. — Letošnje nagrade raz-stavljalcem bo razdelila mednarodna žirija.
\
MLADA RAST
Po jezeru bliz' Triglava
Tisto lepo sončno nedeljo sem oblekel nove hlače, Saj niso bile to prve, toda tako lepih kot so bile te, še niseon nikdar imel. Rob je bil zlikan, da bi se lahko urezal vanj. Krojač mi je sešil zadaj celo žep za denarnico, ki je seveda nikdar nisem imel, in pa mali žepek za urico. Ure tudi nisem imel, zato sem v ta mali žepek previdno vtikal kazalec desne roke in se zdel samemu sebi sila imeniten. Res, na te žepe sem bil še posebno ponosen.
Hodil sem po dvorišču, šel na cesto, stopil do sosedov, da bi me vsi videli, da imam nove hlače in še kako lepe povrhu. 2e dve uri sem se šopiril z novimi hlačami naokrog. Hotel pa sem, da me vidijo tudi drugi ljudje.
mimoidoči občudujoče gledajo. Tedaj mi je prišla na mksel lepa pesmica, ki smo se jo pred nekaj dnevi učili v šoli. Začel se»n jo brundati, poleg pa po taktu voziti sem ter tja. Joj, kako prijetno je šlo!
Nova   igra   me   je zabavala. Zdaj sem bil na tej strani ceste, zdaj na oni,  zraven sem prav glasno prepeval: Po je-ze-ru bliz' Triglava čolnič pla-va sem - ter - tja, sem - ter - tja, sem - ter - tja! Tudi pol je šlo sem - ter - tja in... Nenadoma pa - joj! Znašel sem se sredi - sredi ceste!
Na mah sem pozabil na vse. Osramočen sem se ozrl okrog sebe, če me kdo gleda. Nenadna bolečina na kolenu me je začela skeleti In tedaj sem se pošteno
začudil: rano sem videl! Sprva mi ni šlo v glavo, ko sem se pobiral iz cestnega prahu, kako je mogoče, toda ko sem vstal, mi je bilo takoj jasno. Skozi prelepe, nove hlače, ki so me navdajale s ponosom, je gledalo krvaveče koleno, polno prahu in cestne nesnage, velika raztrgana krpa pa je vihrala prav do tal. Joj, žalosten pogled po tolikšnem napuhu!
Molče sem pobral kolo, in niti na misel mi ni prišlo, da bi se še peljal. Sepaje sem koracal poleg njega in čudno tesno mi je bilo pri srcu. Toda jokal nisem. Sele, ko mi je oče dajal pouk o »lepem vedenju«, sem zapel drugi del one pesmice:
». .. v čolnu glasno se prepeva,
da odmeva od gore!«
Izlet v bolmieo „Frmnja"
Sestro som zmoledoval za kolo. Trenutek nato sem bil že na njem in se peljal. Na sedež nisem mogel sesti, ker sem bil premajhen.
In tako sem se vozil po cesti, zdaj počasi, zdaj hitreje in žvižgal, žvižgal, da je šlo skozi ušesa. Oh, kako lepo je bilo tistega nedeljskega dopoldneva. Zdelo se mi je, da me še celo drevesa pozdravljajo in da me
Opisujem vam izlet, dne 23. aprila, v bolnico »Franja«.
Peljali smo se skozi Hudajuž-no in skozi porušeno mesto Še-brelje, ki je bilo med vojno bombardirano.
Hodili smo po dolgi soteski. Kmalu smo prispeli v Cerkno, ki je bilo med narodnoosvobodilno borbo kot središče. Sedaj je mesto čisto novo. Čez nekaj ur smo stopili proti dolgi grapi. Okoli te grape so bil skale, ki so bile med vojno za Nemce bunkar. Šli smo po stopnicah in pred seboj sem zagledala »-Franjo-«. V bolnišnici je bil stražar, ki je zanjo vedel že med narodnoosvobodilno borbo. Stražar nam je povedal, da je le malokdaj počila bomba blizu »Franje«. Nemci so krožili z letalom na »Franjo« in spuščali bombe. Niso pa vedeli, da je na tem skritem kraju bolnišnica.
V skritih barakah so zdravili hudo ranjene partizane. Postelje so imeli drugo nad drugo. Omara je bila napoljnjena s samimi zdravili. Videli smo tudi operacijski stol.
Vsi smo se vpisali v spominsko knjigo. Bolnico »Franjo« so obiskali še mnogi domači in znani ljudje. Nazaj smo se vrnili skozi Zgornje Novake. Po dolgi poti smo se vrnili v Davčo. Ogledovali smo si hribe, po katerih so se skrivali naši očetje. Upam, da naši očetje ne bodo več kaj takega doživeli.
Prezelj Ivica Podporezen 2, p. Sorica
Slauček
Ob grmovju na stezici droben slavček je umrl, skrčil mrzli je nožici, a peruti v let razprl.
Vse večere je prepeval, o ljubezni le drobil; glasek toplo je odmeval, v srcih srečo nam budil.
Otroci so mu izkopali jamico na vrta kraj, so vanjo pesmi pokopali in zagrebli mesec maj.
Tončka Perčič
Košarico iz rafije     ])0ber začetek
Za to košarico potrebujemo nekaj debele vrvi, ki nam služi za obešanje perila, rafijo v naravni aLi pa tudi kaki drugi barvi in debelo šivanko z dolgim ušesom.
Iz lepenke izrežemo v velikosti, ki jo želimo, obliko dna košarice. V našem primeru ima dno obliko elipse, ki je dolga 25
centimetrov. V šivanko vtaknemo rafijo in začnemo ovijati pripravljeno vrv tako ,da jo ra-fija lepo pokriva. Ko imamo ovite 10 do 12 cm, vrv upognemo in jo ovijamo naprej. V določenih presledkih, to je po vsakem šestem ali osmem ovoju, sežemo s šivanko čez upognjenih 10 ali 12 cm vrvi, jo ovijemo in tako oba dela vrvi spojimo. Vrv ovi-lamo polžasto, da dobimo ovalno dno. Na določeno število vbodov segamo s šivanko za eno vrsto niže in tako vrste med seboj spajamo (glej sliko). Ko imamo dovolj veliko dno, oblikujemo še rob. Pri tem vrvi ne smemo preveč natezati, bolje je, da jo malo napuščamo. Za ročaj ovijemo na opisani način skupaj 2 vrvi, ki ju med seboj povezujemo z daljšimi ovoji. Pripravljeni ročaj prišijemo na košarico in, če hočemo, še okrasimo z verižnim vbodom, ki ga napravimo v sredini obeh vrvic.
Namesto rafije lahko uporabljamo tudi polivinilni trak.
Ljudje se marsikaj med seboj pogovarjamo: o vremenu, cenah, o svojih sosedih in še o mnogih drugih rečeh. Nič čudnega torej, če sem se nekega dne spomnila in pričela ljudi vsevprek vpraševati, kaj zajtrkuje-jo. In odgovori? Cisto navadni; z njimi ne bom nikogar presenetila: »Crno kavo in kruh. — Nič, ker zjutraj ne morem jesti. — Prvi vstanem, pa se mi ne ljubi kuhati. — Zjutraj nisem lačna. — »Izbrala sem le nekaj najbolj pogostih odgovorov. Po-mudimo se malo pri njih, da vidimo, če so pravilni.
človek ni stroj, vendar ga včasih le lahko primerjamo z njim. Noben stroj ne bo delal, če mu ne bomo dovajali goriva. Prav tako pa človek ni sposoben za delo brez potrebne hrane. Ce gremo v službo brez zajtrka, se kaj kmalu utrudimo,  boli nas
A		j j j			i L,	
	J'					
						
5 A.						
b A						
J'						
t		1 i		1 i		
PIRAMIDA
Samo vodoravno: 1. prva črka, 2. ploskovna mera, 3. abesinski velikaš, 4. svet s krajevnimi pojavi, 5. lišp, 6. raku podobna bolezen, 7. revež, 8. mladički naše zelo strupene kače.
(Piramido rešujemo tako, da črkam prejšnje besede dodamo samo po eno črko!)
PoTumenele klavirske tipke očistimo tako, da jih zdrgnemo z mehko, v terpentinu namočeno krpo, ki me pušča mitk. Nato tipke izpostavimo za več ur močnim sončnim žarkom, ostale dele pa prekrijemo. Tipk ne pokrivajmo z volnenim iprtiči, ker s tem preprečim odostop zraka do njih. Po igranju klavir samo zapremo.
MODA
glava in največkrat svoje del" opravljamo z naporom. Kako p°" memben je dober zajtrk, nan1 lahko pove naslednji primer: v neki ameriški tovarni je bilo iz' redno veliko število nezgod. K^r je bila zaščita vseh delovnih naprav kolikor mogoče dobra, s° iskali vzroke drugod. Kmalu s° ugotovili, da le neznaten del de* lavcev zjutraj je, večina pa P*1' haja na delo tešča. Po tej US0' tovitvi so uvedli obvezen za j t** v tovarni in odstotek nesreč & je v najkrajšem času znižal na minimum.
Marsikdo se bo zagovarjal, ^ da si obilnega zajtrka ne mo** privoščiti, ker tri bilo predrag0. Ne pomisli pa, da bo preskr0' men zajtrk prav gotovo nad°* knadil eri kosilu ali večerji.
Najrnanj važna je večerja. & se pred spanjem preveč naje*n° (in to dela zelo veliko ljudi)-morajo naši notranji organi V°" noči neutrudno delati, nam**0 da bi počivali. Spanje ni trdno, večkrat je spremljano s težkih sanjami, zjutraj pa se zbudim0 prav tako utrujeni kot smo T?**" čer legli.
Zajtrk je torej najvažnejši-Reven zajtrk zpodkopuje va»e zdravje, vašo delovno spos°b' nost in zadovoljstvo v družin1-Izkazalo se je, da ljudje, ki zajtrkujejo, laže zbole. Mladina teže sledi pouku. Sociologi s° ugotovili, da je v mnogih P1"*' merih nezadosten zajtrk povz*"0' čil družinske spore.
Metk«
§ i
Ljubka bela obleka brez rokavov iz belega pikeja, ki jo krasi enostaven, dekorativen ažur
NASVETI
£ Madeže je najbolje obdelovati z vodo ali čistilnim sredstvom na obratni strani tkanine. Blago položimo pri tem na debelo krpo, ki mu po barvi ustreza.
0 Jabolčni in hruškovi kompoti ostanejo lepo bele barve, če sveže in oluplje-ne in narezane sadeže takoj položimo v vodo, ki smo ji dodali nekaj kisa. Ko smo pripravili dovolj krhljev, kisovo vodo odli-jemo in kompot s svežo vodo pristavimo k ognju.
0 Zavese krpamo najbolje tako, da preko poškodovanega mesta pritrdimo košček papirja in ga nato preprosto prišijemo k zavesi. Tako se tkanina ne raztegne ali skrči, papir p* kaj lahko potem odstranimo, posebno še, če ga malo ovlažimo.
VIHAR POD TRIGLAVOM
KIS« Milan Batista
Zmaga za zmago
193
Tisto zadnjo partizansko pomlad 1. 1945 je bilo nebo skoraj vsak dan prepredeno z dolgimi belimi progami: zavezniški bombniki so nosili svoje smrtonosne tovore nad Nemčijo, ki se je zvijala v zadnjih krčih pred popolnim polomom. Nemci so se na vseh bojiščih umikali. Lep kos Jugoslavije je bil že osvobojen — pri nas pa se je sovražnik še držal.
194
Toda partizansko orožje je bilo Nemce in domače izdajalce dan za dnem. Proti koncu leta 1944 so se v Lomu nad Tr-žičem trije bataljoni odreda ves dan tolkli z mnogo močnejšim sovražnikom, mnogo Nemcev in belih ubili, ranili in ujeli, obenem pa zaplenili veliko orožja. Kmalu zatem so napadli in močno omajali postojanko v Kovorju.
195
Železniška proga med Kranjem in Jesenicami je skoraj vsak teden zletela v zrak. Komaj so jo Nemci na enem mestu popravili, da je šlo po njej nekaj vlakov, ko so jo partizani spet drugod podminirali ali pa kar sneli tračnice s pragov. Nemški vojaški transporti pa so čakali in čakali — in nemške fronte so čakale na transporte, le da so čakale
196
Tretjega maja so bataljoni Kokršk«0 odreda napadli kaznilnico v Begunjah, " ne bi nemški morilci še zadnje dni Pre odhodom pokončali svojih žrtev. Ves da"' vso noč ln še naslednji dan do opold*^ so se partizani tolkli z nemško polictf^ z belogardisti in vlasovci, ki so P1*** Nemcem na pomoč — potem pa \ padla tudi ta trdnjava nasilja.
035
MAJA 1959
]|||       n ^ izberi si pravočasno
VI lati masu o j poklic
Vabijo te obrt, trgovina in gostinstvo
Obrt
Med
l*aoto
Prve in najvažnejše pogoje  Kobal Jernej kovač 1, Uičar Vin-
Paulus Janez avtomehanik 1, Pek- Zeleznina, Jesenice
laj   Pavel  ključavničar   1,   Oblak Mineral, Jesenice
Lorro tesar 1, Čemažar Jože kolar Lubnik, Sk. Loka
1,  Franko Jože čevljar  1,  Cadež Zeleznina, Sk. Loka
Jože čevljar 1, Kržišnik Franc čev- Trg. podj. Gorenja vas
,    -n-iovitev razvoja in napred- ko kovač 1, Knific Franc klepar 1,
1 obrtništva, kot važne veje na- Gričar Jakob klepar 2, Markež Jo-  ljar 1, Fojkar Janez brivec 1 (m),   Knjigarna Skofja Loka
eJ* gospodarstva, sodi predvsem že elektroinstalater 3, Poženel Dra-  frizer 1  (ž), Koritnik Bertl frizer   Pri Ziherlu, Sk. Loka
.^ten dotok  kvalificirane   de- go elektromehanik 1 (m) in 1 (ž),   1  (i),  Bočko Anica frizer  1  (ž),  Murka, Lesce 0vtl« sile
. Namenom, da pospeši vklju-ijj^i* v obrt, ki zadnja leta ni voljivo, je Obrtna zbornica čin^j* ^ranj v sodelovanju z Ob-sbrjj   * Posredovalnicami za delo
Ravnik Franci soboslikar - pleskar Oblak Tine brivec 1  (m), Žitnik Orlovina, Kropa
1, Kristan Adolf soboslikar - ple- Jakob glavnikar 1, Košenina Peter Planinca, Begunje
skar 2, Kavalar Jože soboslikar - dimnikar 1, Mravlja Janez dimni- Slovenka, Radovljica
pleskar 2, Kleindienst Karel sobo- kar 1, »Oleps« Sovodenj mizar 2, Zeleznina, Radovljica
slikar - pleskar 2, Capuder Ivan »Mizar«   Gorenja   vas   mizar   1, Manufaktura, Radovljica
tesar 1, Jenko Ludvik zidar 1, Sve- »Krojaštvo« Poljane krojač 1 (m), Koloniale, Bled
1 2 1 — — 1
2 —
"Ul91* seznam nmstih učnih mest »e Henrik mizar 1, Smolej Rudi mi- Golob Anton Virmaše kovač 1, Specerija, Bled J Hh CSule vved^T«  -  1,  Potočnik Andrej  mizar  1,   Perko Leopold Poljane   kovač   1    Meda Bled
stoia*8^ 0Denem s pogoji ter po-Učn °ln' Pre<ipisanim za sklenitev 6 Pogodbe.
razba za precizne meha-avtomehanike,   urarje, V6e Ce elektrotehnične  stroke in
aike, Pokli
Kavčič Zdravko kovač 1 (m), Kos- Krmelj Janez Hotovlja orod. kovač  Tekstil, Bled
mač Franc krojač 1 (m), Medja Eva 3, Prevodnik Tomaž Brode mizar 1,   Zeleznina-kurivo, Bled
šivilja 1  (ž), Dolenc Hela šivilja Zaje Jože  Gorenja vas  mizar  1,   Borovo, Bled
1 (ž), Noč Alojz pek 1, Debenjak Nemec Angela Suha krojač 1 (ž),  Ljubelj, Tržič
Franc brivec - frizer 1 (ž), Novak Cof Janez Virmaiše krojač 1 (m).,  Preskrba, Tržič
Janko brivec - frizer 1  (ž), Pir- Fortuna Alojz Go. vas pleskar 1.  Runo, Tržič man Viktor brivec 1  (m),  Sobrl     občina Tržič* Knjigarna, Tržič
Leopold dimnikar 1   VVeiss Ferdi-     >SAp<( T      ' fe,      ključavničar  Potrošnik, Ziri
*      nand  fotograf  1   (ž), Zerjal Jože .   c. ....  c        ,       „    n .    .,      B—°~»- °
ko-   . L      , . ,  v \ 1, Striuh Franc tesar 2, »Pekanja«
fotograf1 (m) , Hudolin-Brecko Ana pek ,   ,Mesarija<( mesar Dor.
Z    \ J\  Te   f"     I 1 P 6" nit F«™= kovač 1, Planine Viktor  Sora. Železniki
trlja 1   z)   Bizjak Jože, Kranjska soboslikar 2   Bnxlar Greta MeL Skupaj gora    ključavničar    1     Vavpotič       at , (|)  Godnoy M[hael frizer
Franc, Jesemce tapetmk 1, »Avto- { (ž)( st   išnik Ernest fri2er t (ž)i
servis Kranjska gora avtomehanik Nadjiar Franc f       ftf ,     } a,.
1  »Pekarna« Kranjska gora pek 1, (i) Bedina Franc dimnikar
,'ulografe je 8 razredov osemlet „ ----- *-~7."rfu]   Savica, Boh. Bistrica
ke (4 razredi gimnazije). Za vse  nand fotograf 1  (ž), Zerjal Jože      strilih Franc tesar^2, »™*an)a*  ^bira, Boh   sred. vas P°klice kovinske stroke (razen ko-  fotomai 1 fml. Hudolin-Brečko A Va*ftv), barvarje, strojarje in grajal6 zadostuje 7 razredov osem-etke (3 razredi gimnazije). V vse 0stale poklice se   lahko vključi ^dina s 6. razredi osemletke (2 '^reda gimnazije). Predvsem mo-.4 Vsak ki hoče stopiti v uk, kon-Cati 8-letno šolsko obveznost. Spregled
1 1 1
1 —
TAPETNIK PRI DELU
i
36
52
Gostinstvo
Gostinska podjetja in gostišča
»Mešanja« Kranjska gorana   ,  Uč Anton Lom tesar 1( Sitar Jože  y okraju KraPnj razJpisujej0 v le-
Kotnik Zdravko sobosl. Mojstrana   j£nze mizar 1 enega razreda predpi-   i, Urbar Franc, Moste mlinar 1.
Irgevina
W,e precrrzobrazbe lahko na pod-
•j.. , obrazložene   prošnje   odobri Občina Kranj:
to   štvo za šolstvo OLO Kranj, in »Avtopromet« avtoklepar 1 avto-
kot*1 pok*ice- ki jih obravnavamo ličar  1,  avtoelektričar  1,  »Agro- Trgovina v kranjskem okraju bo
,j    kritične in nezadostno zase- servis« avtomehanik   6,   »Remont v letošnjem letu sprejela v uk v
in   : kovač,   klepar,   vodovodni čevljar,  strojev«  stroj,  ključ.  2, najrazličnejših strokah okrog 100
čar     er' kamnosek, krovec, pe- »Instalater«   vodov,   instalater   2, učencev in učenk. Največ moške
« tesar, zidar, steklar, lesostru- »Ključavničarstvo« ključavničar 3, mladine   potrebujejo   trgovine s
'n \.Sodar' mesar, pek, dežnikar »Puškama« puškar 2, »Elektroteh- tehničnim blagom (zeleznina, elek-
je-. mn'ikar.  Po prejemu ugodne nično podjetje« elektroinstalater 2, tromaterial, barve-laki, nato špece-
i,.    e Polagajo kandidati še pre- elektromehanik 1, radiomehanik 1, rija, manufaktura in druge trgovi-
tu 1959 naslednja prosta učna mesta za vajence: OBČINA BLED Grand Hotel Toplice, Bled — 2 natakar (m), 1 hotelski vratar.
Park Hotel, Bled — 1 natakar (m), 1 kuhar (m), 1 gostinski slaščičar (m), 1 hotelski vratar (m).
Hotel Triglav, Bled — 1 kuhar (Ženska).
Hotel Lovec, Bled — 1 natakar (ž).
Hotel Krim, Bled — 1 natakar (ženska). OBČINA BOHINJ Hotel Jezero-Bellevue, Bohinj — 1 natakar (m), 1 kuhar (moški
- izpit iz slovenščine in ra- precizni mehanik 1, »Steklarstvo« ne). Žensko mladino pa potrebujeva na najbližji vajenski šoli. steklar 1, »Saboplesk«   soboslikar jejo predvsem trgovine v mešani, .^osebno problematično je vklju- 2, »Gorenjska oblačilnica« krojač živilski, galanterijski, manufaktur-s^Vanje ženske mladine v obrt, ki l  (ž), Zavod za   zaposl.   invalid, ni in drugih strokah.
Je sedaj izučevala predvsem le oseb« — šivilja otroš.   oblek   2, Mladinec ali mladinka, ki se je ali ženska).
st krojaški,  frizerski  in  pletilski »Klavnica« mesar 5, »Pekarna« pek odločila za uk v trgovini, naj se Hotel Zlatorog, Bohinj — 1 na-
<lr   .   Zanjo bi bili primerni tudi 2,  »Slaščičarna«  slaščičar  1  (m), najprej zglasi na pristojni občin- takar (m).
Pre31 ^kl'^ kot n. pr. urarstvo, »Briv.  frizer,  salon«  frizer  1  (ž), ski posredovalnici za delo,  kjer Gostilna Crna prst, Bohinjska
kti-Cl2na menanika' radiomehanik«, Selan Anton livar 2, Bitenc Ivan bo prejela napotilo za  določeno Bistrica — 1 natakar (ž).
^. Hgoveštvo, barvarstvo, izdelova- ključavničar 1, Markič Franc kle- podjetje. Lahko pa se mladinec ali Sporthotel, Pokljuka — 1 na-
stv Usnjene   galanterije,   pleskar- par  1,  Pajer  Valentin  klepar  1, mladinka najprej dogovori s pod- takar (m).
p °' zaviranje, fotografiranje itd. Rozman    Franc    avtomehanik    1, jetjem za sprejem ter se šele nato OBČINA JESENICE
rQ lrobna pojasnila v zvezi z izbi- Koželj elektroinstalater 1, Močnik Zgiasi na občinski  posredovalnici Hotel Pošta, Jesenice — 1 na-
Poklica daje Poklicna svetoval- Peter pečar 2,  Oseli Vinko pečar za delo, kjer dobi napotilo za že takar (m), 1 natakar (ž),
iim* °kraJnega LO Kranj s svo- 2, Režun Štefan soboslikar 1, Na- dogovorjeno učno mesto. Brez za- Restavracija Triglav, Jesenice
! Podružnicami pri občinah Je- dižar Franc mizar  1,  Vodopivec gotovila posredovalnice za delo tr- — 2 natakar (m).
eri'ce. ftv-ti- r.,.- Dom v Planici, Rateče-Planica
N«6' .^kofJa Loka in Tržič. Anton mizar  1,  Hudomalj Franc
pr°sn^ai?° 278 dosedaJ javljenih mizar 1, Sedej Anton mizar 1, Ker-'dvni ,Ulčn'ih mest v obrtnih de- šič Franc mizar 1, Čolnar Ohnar k Ji3, na Področju našega okra-  steklar 1, Velikanje Slavko stek-
ir 1, Kvas Slavko čevlajr 1, Jen-Ferdinand sedlar 1, Vajt Ga-
v ^aslov delavnic, ki obratujejo lar hr,- ,aju' kjer je sedež občine, ni ko
govsko podjetje učenca namreč ne
more  sprejeti. V primeru oboje- — 1 natakar (ž), 1 kuhar (ž),
stranskega sporazuma sklene pod- Hotel Erika, Kranjska gora —
jetje nato s starši učno pogodbo. 1 kuhar (m).
Podjetja sprejemajo učence v uk OBČINA KRANJ
v času od 1. junija do 31. avgu- Hotel Evropa, Kranj —- 1 ku
eJ označen) in za katere da- brijel frizer 1 (ž), Simunac Heda sta. Zaželeno pa je, da se učenci har (m)
ja)0.naPotmce za uk z ostalimi po- frizer 1  (ž), Hafner Anton frizer vključijo čimprej, zlasti zato, ker      Restavracija Park (Delikate
O^h" Posredovalnice za delo pri 1 (ž), Vidmar Ignac krojač 1 (ž), se delno vključijo takoj v šolo, sa), Kranj — 2 natakar (m). Clnskih ljudskih odborih.
0b*taa Bled:
j^vinska del avn'ica« - ključav-^r 3, vodovodni instalater 1, kle-2 *' »Avto-servis« avtomehanik s[4*^ektroradio servis« elektroin
Vidmar Franc krojač 1 (ž), Toporš fcj prične z rednim poukom v za- Restavracija Jelen, Kranj — Jernej krojač  1 (m), Galjot Stan-  četku septembra. Vsi učenci obi-   i natakar (m).
ko krojač 1 (m), Požgaj Edvard knjigovez 3, Obrtno podjetje Cerklje mesar 1, pek 1, Bukovnik Anton, Zg. Jezersko kovač 1, Sod-S
Pogoji za sprejem:
1. V    trgovino    se sprejemajo
Sabsla,ščičarna« pok 2, Jemc Franc   Ivan  Britof  soboslikar  1,  Kavčič  učenci v starosti od 14 do 18 let;
1, „Aer 2- Krojaštvo »Elita« krojač nik Maks, Šenčur klepar 1, Markič in * j-evljarna« čevljar 1, »Pekarna   Miha  Naklo  mehanik   1, Bizant
^Ukar-plesTcar  1    Piber   Ivan Rudolf-   Polica  izdel  cement,   iz- 2. za  vključitev  v  trgovino je
!°b°slikar-pleskar l' Kokali  Ivan delkov L Erzar Janez, Zg. Bralki potrebna končana osemletka;
MSar 3, Panaerc Andrej  tisar T mizar 1,  »Remont« Cerklje mizar 3. vsak interesent mora bib tfr
**«t Franc'teLr 1   Pelko Franc L ***** Andrej Žeje mizar 1, Le- le.no in duševno zdrav ter sposo-
^ar 1.  Jamar  Franc  ČPvliar   1 9^ Jernej Naklo kolar 1, Klemen- ben za učence trg. poklica.
Koll*an Leopold kroTač 1 Iž   Ma' W Rudolf NemilJe kolar 1, Bob- Učna doba za učence v trgovini
t0lt AntonTrolač 1 f«  HudoJer- nar Franc Cerklje kolar 1, Maček traja 3 leta (36 mesecev). Učene,
,. Franc mizar 1, Oražen Mihael ^že Adergas kolar 1, Kepic An- so upravičeni do mesečne nagra-
'  - - ton,  Šenčur sodar  1,  Kuster Zo- de, in sicer:
^ Fre
Por^c-1' Poličar Franc mizar 1, Ce-
j.. v^l]va brivec-frizer 1 (ž), Kun- fiJa SP- Brniki šivilja 1 (ž), Umnik v 1. letu učenja najmanj 2200 din, b'
?r Mihael brivec-frizer 1  (ž), Pi-   Stanko Šenčur pek 1, Kristane An- v 2. letu učenja najmanj 2700 din,
I^A^ojz vrtnar 1 (m), Poklukar dreJ> vokl° čevljar 1, Bizjak Ivan, v 3. letu učenja najmanj 3200 din.
Gorje kovač 1, Jenster-   Kranj dimnikar. Te nagrade so minimalne. V šte-
Občina Radovljica: vilnih primerih pa dajejo podjetja
»Ključavničarstvo«, ključavničar ueencem  višJe  nagrade  (3000 do
2, »Soboslikarstvo« sobaslikar-ple- 5000 di)' ki pa 80 Seveda °dvisne
P'esk 29r j
rneJ. Sp. Gorje soboslikar-dr li Zemva Franc. Zasip zi-
£4r     Za'okar Ivan, Sp. Gorje te ' Ko«
goj Franc, Sp. Gorje mi-iar j ' Roži'č Vinko, Višelnica ko-Qilc.ar' 2Vlarčec Franc, Zagorice dim-
a Bohinj:
°*)čin
^ ^iučavničarstvo - kleparstvo« ^"Bistrica klepar 1, strojni kiju« vničar l, KZ Boh. Bistrica, izde-P(3fleC mlečnih izdelkov 1, Čevlj. V^jetje »Triglav« čevljar 1, Ogrin .nton. zidar 1, Holzbauer Zofija
izdU1Ja 1 KZ SrednJa vas kolar j ,L mleč. izdelkov 1, Stendler l^1*' Srednja vas mizar 1, Smitek ^artin, Stara vas izdelov. čolnov 1, uPanc Anton, Savica kovač 1.
°kc»na Jesenice:
Hribar Jakob, drž. obrt. mojster j^stroj. ključavni čar 4, »Lesno-ga-
skar 1, »Sploš. mizarstvo« mizar 2, »Pekarna« pek 1, VVagner Anton, barvar 1, Pogačnik Alojz, mizar 1, Mrak Miha, elektroinstalater 1, Prešeren Jože, kolar 1, Slabe Francka, šivilja 1 (ž), Mali Slavko, belostrojar 2, Mrak Janez brivec-frizer 1 (ž), »Cementnine«, Nova vas, izdel. cem. izdelkov 1, Mesarija »Oven« Kropa, mesar 1, »Mesarija« Lesce, mesar 1, »UKO«, Kropa graver 1 .Medved Jože, Za-puže kovač 1, Mulej Janez, Stu-denčnice tesar 2, Ješe Janez, Sp. Dobrava tesar 1, Golmajer Silvester, Brezje mizar 1, Mojstrovič Ivan, brivec - frizer 1 (ž).
podjetju kot
Občina Skofja Loka
»Obrtno   -   kovinsko podjetje« Bistra, Kranj
vodov, instalater 1, klepar 1, me- Gorenjka, Kranj
Se  .   obrat lesostrugar 1, »Radio-  hanik 1, »ELRA« stroj, ključavni- Sava, posl. Kranj
i rv*s« radiomehanik 1, Obrt. pod-  ^ar 7, elektromehanik 2, »KROJ« Elektrotehnično podj., Kranj
4}Je »KROJ«, moški krojač 2 (m),  kroja. 1 (m) in 1  (ž), »Mesnina« Delikatesa, Jesenice
^ esnina« — mesar 2, »Rog« me-  mesar 2, »Pekarna in slaščičarna« Plavž, Jesenice
Q^ A »Pekarna« pek 2, »Čevljar-  pek 1, slaščičar 1  (ž), »Slikople-  Rožca, Jesenice •»ik *6Vliar *• »Tapetništvo« tapet-  skarstvo« pleskar 2, Rupar Franc  Skrlatica, Kr. g 1 »tDimnikarstvo« dimnikar 1,  kovač 1, BadaliČ Ciril avtoličar 1,  Zarja, Jesenice
skujejo Vajensko šolo za trgovin-     Slaščičarna-kavarna, Kranj — sko stroko v Kranju. Ta traja v  i natakar (ž) eni izmeni 4 mesece. Dom na Jezerskem, Jezersko
— 1 natakar (m). Restavracija Iskra, Kranj —
1 kuhar (m), 1 natakar (ž). OBČINA RADOVLJICA Hotel Grajski dvor, Radovljica
— 1 natakar (m). Restavracija Turist, Lesce —
1 natakar (ž). OBČINA SKOFJA LOKA Krona, Skofja Loka — 1 natakar (ž), 1 kuhar (ž).
Kandidati za sprejem v uk v vse gostinske poklice morajo imeti dovršeno osemletko. V uk ne morejo biti sprejeti učenci, ki stalno nosijo očala, ki so naglušni, brez vonja in okusa, s ploskimi nogami, z boleznijo na pljučih in na srcu, z govornimi prizadevnosti napakami in z občutljivostjo za vročino, zlasti če so nagnjeni k potenju.
Za natakarske vajence in vajence za poklic hotelskega vratarja je važno, da so prijetne zunanjosti, lepega vedenja in primerne uglajenosti, da nimajo 1  govornih napak ter da si lahko
- zapomnijo imena in osebe. Razen 1  tega morajo biti potrpežljivi in
- vzdržni ter morajo imeti smisel
- za točnost, red, snago in disciplino.
Za kuharske in slaščičarske vajence je posebno važno, da imajo razvit okus in voh, primeren občutek za ekonomičnost in
- varčevanje, domiselnost in smi-4 sel za dekoracijo.
Vajenci prejemajo redno me-1  sečno nagrado, kot jo določajo
1 predpisi. Razen tega uživajo še
2 poseben popust pri prehrani. 2     Vajenci v gostinstvu v okraju
2 Kranj so vezani na Gostinsko 1  vajensko šolo na Bledu, kjer je
3 pouk periodičen.
2 —
od marljivosti učencev tako šoli.
Letos  bodo  sprejemala učence spodaj navedena podjetja: Podjetje m ž
Merkur, Kranj Sadje, Kranj Hrana, Kranj Krvave, Cerklje Knjig. Simon Jenko, Kranj Oprema, Kranj Oskrba, Kranj Postrežba, Kranj Zeleznina, Kranj Storžič, Kokrica Potrošnik, Kranj Pri Kranjcu, Kranj
H
P. I. Jesemce
VPRAŠANJE: Od leta 1943. dalje ste bili v NOV. Zanima vas. kolikšen odstotek se vam prizna za pokojnino.
ODGOVOR: Po 74. členu Zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 51/57 se zavarovancu, udeležencu NOV, čigar osebna pokojnina, odmerjena po pokojninski dobi, znaša manj kot 100 % pokojninske osnove, se pokojninsko poveča za delovanje v NOV od leta 1943 do konca vojne za 60 %.
Vendar pokojnina ne sme presegati pokojninske osnove, od katere se Izračuna pokojnina.
K. P. Skofja Loka
VPRAŠANJE: P. V. vam dolguje že od leta 1955 dalje za hrano in stanovanje 4500 din. Na vse vaše pozive, naj vam plača dolžni znesek, se je P. V. izgovarjal in vam ga še do danes ni plačal.
ODGOVOR: Po 3. točki 21. člena Zakona o zastaranju terjatev (Ur. Ust FLRJ št. 40/53) zastarajo terjatve gostinskih podjetij ln drugih oseb, ki prejemajo drugega na stanovanje ln hrano v dveh letih.
Ker gre v vašem primeru za terjatev iz leta 1955, Je terjatev zastarala in Je ne morete uveljavljati.
C. L. Skofja Loka
VPRAŠANJE: Z B. V. živita že dalj časa v sporu, ki je nastal že pred letom dni. Sedaj ste zvedeli, da B. V. obrekuje Vaše prejšnje življenje. Zanima vas, kaj vam je storiti.
ODGOVOR: Kolikor menite, da so obrekovanja neresnična in jih lahko z dokazi Izpodbljete in če sta zaradi obrekovanja B. V. omadeževana Vaša čast ln dobro Ime, lahko obreko-valca tožite pred rednim sodiščem zaradi obrekovanja po 169. členu Kazenskega zakona (Ur. list FLRJ 5t. 13/51). Opozarjamo pa vas, da tri mesece potem, ko ste Izvedeli za obrekovanje B. V. vložite tožbo, ker po tem času predmet zastara.
V.
J
S
Skoraj neverjetna je lahkomiselnost nekaterih voznikov; ne spa-
vzmeti in razbil stekla na kabini ln na lučih. Oškodovano podjetje
metujejo jih niti sodne kazni. To zahteva nič manj kot 4 milijone
velja predvsem za tiste, ki se po- dinarjev odškodnine. Lastnik hi-
dajajo  na  vožnje  opiti,   čeprav še, ki mu  je  okvaril  ograjo pa
nezgode, ki jih v takšnih primerih 20.000 din.
doletijo, dokazujejo, da povzroča p. P. pri Okrožnem sodišču v alkohol hude motnje v njihovih re- Ljubljani, kjer so mu te dni so-fleksih in v zmožnosti hitrega pre- dili, ni preostajalo drugega, kot da sojanja, sicer tako potrebnega pri je .krivdo z obžalovanjem priznal, vedno gostejšem prometu. Zakaj je hotel obrniti vozilo on-Tudi F. P., šofer z J., ki vozi že stran železniškega podvoza, seveda nekaj let, bi vsaj od tedaj, ko je ni mogel pojasniti, saj mu je to bil leta 1956 zaradi karambola, ki misel navdihnil alkohol in ne raz-ga je povzročil zavoljo malomar- um. Edimo, kar naj bi ga razfore-nosti, obsojen na 10 dni zapora, menjevalo, bi bili dve osebi na lahko že vedel, da ne sme sesti dragi strani ceste, ki se jima je vinjen za volan. Vendar je letos moral izogniti in pa okoliščina, da februarja očividno pozabil na ob- je bila cesta poledenela. Ce je bi-ljubo, da se ne bo več »krepčal« lo to res, bi moral seveda ravnati z alkoholom. Prijatelj L., ki oprav- tam previdneje. Sodišče pa se je lja tudi šoferski poklic, ga je po- lahko prepričalo o njegovi popolni vabil na Reko, kjer naj bi naložil odgovornosti, saj je ugotovila pre-razno blago in ga pripeljal naroč- Iskava njegove krvi na Inštitutu za nikom. F. P. se je na Roki začel sodno medicino 2,08 promile kon-dolgočasiti, in kje si skrajšaš čas centriranega alkohola. Taka mera bolje kot v gostilni. Nikakor se p« dokazuje že hudo alkoholizirani mogel odžejati in ko sta se vra- nost.
čala, je bilo treba obiskati še ne- Čeprav je F. P. spet zatrdno ob-
kaj  gostoljubnih lokalov. Po po- ijubil, da ne bo več pil in čeprav
vratku na J. je stopil L. še k ne- „^jo sodišča upoštevati  skrb za
kim znancem. F. P. pa se je obu- družino, na katero se je skliceval,
dila šoferska žilica in čeprav bi mn j«, moralo vendarle naložiti 8
tovornjak prav lahko obrnil tam, -„eSecev zapora. Tolika mera je
kjer je avtomobil parkiral, je šel t>JJa zanj vsekakor potrebna zato,
brez potrebe »obračat«  naravnost da bo končno spoznal, kako grobo
— v železniški podvoz. Trezen bi malomarno je ravnal in da oni ni-
prav gotovo prevozil »luknjo« brez kakor ne ikaže več preganjati žeje
nezgode, vinjenemu pa se je zgo- x alkoholom. Kako hude so biJe
dilo, da je najprej temeljito opla- posledice njegovega popivanja, si
zil bližnjo vrtno ograjo, nato pa se moremo predočiti ie posebno, če
zarinil v desni obok železniškega pomislimo, da bo moral poravnati
nadvoza, ki je bil seveda trdnejši povzročeno škodo,
od njegovega vozila in se ni ho- §  ^m primerom hocem0 ,e x
tel umakniti. TSO resnoslj0 ponovno opozoriti na
Prednji del tovornjaka je teme- odgovornost Šoferskega poklica i«
ljito razbil in močno   poškodoval na brezpogojno zahtevo, da smejo
desno stran kabine. Razen tega je voziti vozniki motornih vozil iz-
pokvaril krmilni mehanizem, uničil ključno le trezni,
desni  blatnik,   pretrgal   sprednje -JI
6266
Iflevidno rastlinsko otoik
Smučanje -brez smučk
Znano je, da zahteva smučanje na vodi od športnika znanje osnovnih pravil smučanja, hrabrost, spretnost in odlično fizično kondicijo. Kadar ima vse to, šele lahko dojame vso mojstrovino te mlade Kanadčanke Nan-se, ki ji je prvi na svetu uspelo, da se smuča na vodi brez smučk!
Na kirurško kliniko kijevske-5a medicinskega inštituta so privedli nekega človeka nezavestnega. Bolnik je bil star 24 let in je od eksplozije bencinskega rezervoarja dobil opekline tretje stopnje. Opekline so presegale 60 odstotkov površine telesa. Na kliniko je bil prepeljan dve uri po nesreči. Njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo kritično. Imel je temperaturo 40 stopinj Celzija.
Čeprav je dognano, da opekline, ki zavzemajo 33 odstotkov površine telesa, povzročijo smrt, so v zadnjem času zdravniki pričeli uspešno zdraviti tudi take bolnike. Izumili so novo zdravilo. Po 25 dneh se je bolnik počutil že popolnoma dobro. Posledic na koži, ki navadno ostanejo na opečenih mestih, ni bilo. Bolnik je bil zdravljen z raztopino imanina in maščobo, ki vsebuje isto tvarino.
KAJ JE IMANIN?
Znanstveni sodelavci Mikrobiološkega inštituta Akademije znanosti v SZ so iz običajne rastline, ki se imenuje zajčja kri, dobil takozvani fitoncidni preparat, ki ni kemični preparat, ampak kompleks snovi, med katerimi je tudi antibiotik. To zdravilo je uspešno tudi pri zdravljenju raznih bolezni kože.
23 [D HOD atDlDSTTtl
VSEMIRSKI PILOTI TRENIRAJO
Pred 'kratkim so v ZDA izbrali sedem astronomov, ki bodo opravljali poizkuse kot piloti vsemirske rakete. Nobeden od sedmorice nima več kot 40 let in ni večji od 180 cm. Piloti bodo vadili najmanj dve leti. Organizem pilota bo moral vzdržati veliko brzino in druge težave pri poletu.
SUŽENJ — ROBOT
Robot, težak več kot tisoč kilogramov in visok tri metre, je bil skonstruiran v Argonneu, ameriškem laboratoriju za elektrotehniko. Robot opravlja neverjetno natančne posle. Lahko popravlja lastne napake. Uporabljajo ga tudi za prenos velikega bremena. Nadzirajo ga preko relejnega televizijskega sistem I. 1
VESOLJE NA NOVO OCENJENO
Po zadnjih meritvah oddaljenih zvezdnih sistemov, so na opazovalnicah Mount Wilson in Mount Palomar izračunali, da velikost opazovanega vesolja daleč presega dosedanje cenitve. Premer vesolja je v resnici 5 do 10-krat večji kot smo doslej domnevali, njegovo starost pa so ocenili na 7 do 13 milijard let.
LEPILO ZA KOSTI
Najnovejša iznajdba se imenuje »lepilo za kosti«. Iznašli so jo v Avstraliji. To je tvorba na bazi plastične materije. Z njo premažejo kost na mestu preloma. Razen tega, da krajša zdravljenje, to lepilo zmanjša tudi rok mobilizacije zlomljenih kosti.
Najbolj zanimivo je to, da je njegovo zdravilno delovanje osnovano na svojstvih zajčje krvi. To močno, nevidno orožje imajo tudi druge rastline, n. pr. čebula.
v cem je moc čebule?
V neki stari knjigi piše, da so se nekdaj ljudje branili pred kugo s tem, da so se mazali z belo čebulo. Znano je tudi, da so Egipčani pred 4 tisoč leti zdravili z rdečo čebulo različne bolezni. Rdeča čebula, prav tako hren, hrast, breza, bor in mnoge druge rastline vsebujejo snovi, ki ubijajo različne bakterije in glivice. Te snovi se imenujejo fitoncidi. Fitoncidi čebule lahko ubijejo še tako nevarne mikrobe kot so tuberkulozni bacili, sta-filokoki, streptokoki itd. Fiton-cide rdeče čebule in drugih rastlin uporabljajo tudi pri zdravljenju gnojnih ran, opeklin in kožnih bolezni. Leta 1941 sta ruska zdravnika Filatov in Torop-cev s fitoncidi čebule ozdravila rane, ki se prej dolgo časa sploh niso zacelile. Tudi fitoncidi zelja preprečujejo rast tuberkuloznih bacilov. Prav tako divja češnja vsebuje močna fitoncidna sredstva.
Malokdo ve, da vpliva gozd na nas blagodejno ravno za to, ker
Nafta pod ledom
Samo 300 kilometrov od Severnega tečaja leži središče novega lova za naftnimi polji. Kanada se baje pripravlja, da bo izkoriščala ogromna ležišča nafte pod ledom; pravijo, da so ležišča tolikšna, da bo v prihodnje Evropa postala neodvisna od naftnih polj Bližnjega vzhoda, kjer je marsikdaj »vroče« ne le na soncu, ampak tudi v senci...
Dvajset velikih ameriških in kanadskih petrolejskih družb je že zaprosilo za koncesijo za iskanje nafte na tem področju. Kanadski minister za vprašanja kanadskih severnih pokrajin Alvin Hamilton je izjavil, da bo v bližini Severnega tečaja nastalo eno najvažnejših gospodarskih središč sveta. Izjavil je, da je popolnoma uresničljiva zamisel o naftovodu, ki bi vodil z Ellesmerskih otokov (tam je središče novo odkritega naftnega področja), saj bi bil ta naftovod krajši od nekaterih zdaj obstoječih naftovodov na svetu.
Ni čudno, da vse bolj raste zanimanje za dežele večnega ledu.
drevesa neprestano izločajo leteče fitoncide. En hektar smrekovega gozda izloči na dan 30 kg fitoncidov.
Sovjetska znanstvenica M. Ko-marcova je izvedla zelo preprost a zanimiv poskus. V dečje jasli je prinesla vejico jelke ali vejico divjega rožmarina. — Število streptokokov se je v sobi zmanjšalo približno za desetkrat
Nadaljnja raziskavanja bodo omogočila učencem, da bodo vedeli, kakšne okrasne rastline *o koristnejše v hiši, v otroškem vrtcu in v šoli, s kakšnim drevjem je treba ozeleneti mestne ulice in končno v kakšnih gozdovih je treba graditi počitniške odmove in zdravilišča.
KRVAVI KARAMBOL V ISTAMBULU i Ko se je turški opozicijski voditelj  I.nonii vračal s propad8", nega potovanja domov, je v Istambulu prišlo do krvave borbe njegovimi pristaši in   člani  vladajoče stranke. Prvi in drugi «° f| bili kordon miličnikov, ki naj bi preprečili nevarnost s soU™0 plinom.
Poševni stolp
v Pisi rešen!?
Mnogi dragoceni italijanski arhitektonski spomeniki so v resnici v nevarnosti, da se bodo zaradi nestabilnih tal podrli. — Gradbeni strokovnjaki so v zadnjem času objavili in predložili vrsto različnih rešitev, kako bi sanirali in okrepili tla pod njimi. Največ težav pa povzroča gradbenim strokovnjakom znameniti poševni stolp v Pisi.
Po zadnjih poročilih je poljski znanstvenik Cebertowicz, profesor in član varšavske akademije znanosti, našel do sedaj najboljši postopek za otrditev zemljišč pod zgradbami.   Po njegovem
postopku   zemljišča prepi"*** okamenijo. V tla vbrizgajo P( sebno kemično raztopino, s* ■ katero nato spustijo elektfl J tok, tako da raztopina prodi*.
najdrobnejše razpoke, kjer stalizira in spremeni tla v kamenino.
Konec lanskega leta je pi^l sor Cebertowicz obiskal lta j< postoj
in demonstriral svoj na zemljišču neke beneške v1,^ ki se v zadnjem času vse bolj pogreza in nagiba. P°.s\\,' je uspel in kaže, da bodo isti F stopek uporabili tudi pri utrd' vi zemljišča pod poševnim sV> pom v Pisi.
tako bo ostal! »loviti poševni stolp v Pisi Je znamenitost, a ker je nevarnost, da bi se podrl, vedno večja, povzroča strokovnjakom precej skrbi. s postopkom prof. Ceber-tovvicza ga bodo morda rešili?
r
NIC VEC
Želodčnih čirov
Vsaka rana na želodcu in dva-najsterniku bo odslej ozdravljena najkasneje v treh tednih. »Sosta-kovski«, tako se imenuje novo zdravilo, nedavni izum sovjetskih znanstvenikov, opravlja ta čuda, kakor poroča agencija TASS. Prav tako uspešno je zdravilo tudi pri zdravljenju opeklin, zastarelih ran ln ozeblin ter služI končno tudi kot razkuževalno sredstvo. Izdelujejo ga iz vlnlbutlletra kot tekočino, ki ne Izhlapeva ln 6e ne suši. Uporaba učinkovitega novega zdravila doslej nI pokazala nobenih neljubih posledic.
Solonu je prijatelj opo-nesel, češ kako si je mogel kot veliki zakonodajalec Aten vzeti odvetnika v pravdi. »Zakaj pa ne?« je odvrnil Solon, »saj si, če priredim gostijo, tudi najamem kuharja.«
Pri istmiških tekmah je neki boksač udaril nasprotnika s tako silo v obraz, da se mu je ulila kri iz nosa. Mož je udarec tiho spravil, občinstvo pa je zagnalo hrup. Tekme je gledal tudi veliki dramatik Aishilos. Ob splošnem kričanju se je nagnil k  sosedu  in dejal:
»Čuden teater! Prizadeti molči, neprizadeti rjovejo.«
Nekoč se je Dionisios pri večerji razjezil na Aristipa ter mu velel sesti na dolnji konec mize. Prijatelji so mu prigovarjali, naj se upre ponižanju; filozof pa je mirno odšel na odkazani mu prostor in rekel: »Kjer sedim jaz, tam je zmeraj gornji konec.«
Mlad mož vpraša Sokrata, kaj mu svetuje, ali naj se oženi ali ostane samski. Modrec ga potreplja po rami, rekoč: »Stori tako ali tako, vsekakor se boš ke-sal.«
ROMAN H. del
31
Mirni
Malenšek Konic
Nič več se ni
maral meniti zanjo. Hudo mu je bilo gledati Zgončevega sina in še bolj njo, ki je tako hitro ovenela. Delal je pri Hetoriju in se izogibal Sončeve bajte, katero je kupila Marjeta od Hetorija za Dominikov denar. Življenje je tek*lo svojo vsakdanjo pot, nemir v srcu pa je ostal. Grošelj bi se bil lahko oženil — kovaška dekleta so se mu kar ponujala — on pa se ni mogel odločiti. In vsak dan bolj mu je bilo težko, ko je gledal, kako se Marjeta ubija v Rotar-jevih vigencih. Potem sta spet začela govoriti. Spočetka kot tujca, potem kot soseda in nazadnje sta začela obujati spomine iz mladih let. Nekega večera, ko je Grošelj prišel vasovat k Soncu, se mu je Marjeta zjokala v naročju in mu povedala, kako jo je Dominik zvabljal v skladišče in da se ga je bala. Grošelj je v svetu videl marsikaj, zato je ni obsojal. Tisti večer sta se domenila, da se vzameta.
»Morebiti ne bo tako, kot sem si včasih mislil, upam pa, da bova kar dobro vozila,« ji je rekel in Marjeta je odgovorila:
»Samo da ne boš pil in da me ne boš tepel.«
»Ne bom pil in ne bom te tepel, pa tudi otroka ti ne bom očital,« je rekel Grošelj in Marjeta je bila zadovoljna s tem.
Tisti predpust sta se vzela in ljudje v trgu so rekli, da je bog Marjeto pogledal skozi veliko okno, ker je do-
bila dobrega moža. Z ženo je potrpel in otroka je redno pošiljal v šolo. Šele zadnje leto, ko je fant odrastel šoli, ga je jemal s seboj v Hetorijeve vigence. Stanovali so v enem koncu hiše, v drugem pa je živel Marjetin oženjeni brat, ki ni nikoli redno plačeval gostaščine. Grošelj se tudi v to ni maral vtikati, ker je bila hiša končno ženina in Tončkova. Pravzaprav so se dobro razumeli.
O tem je razmišljal, medtem, ko je napol poslušal Marjeto, ki je tekala po hiši in neprestano nekaj govorila. Potem pa je nenadoma sedla k peči in z napetim glasom rekla:
»Pa še nekaj sem slišala! Pri Gašperinu je ogenj v strehi! Vsa Kropa že govori o tem! Pavle se hoče oženiti z Vido, stari pa dekle podi od hiše. Ana je ne pusti proč in drži z mladima. Zdaj pa govorijo, da bo Pavle delal na svoje. Polovica je njegova in če bo hotel vzeti Vido, mu stari ne bo mogel ubraniti.«
»Aha,« je malomarno rekel Grošelj. Trške čenče ga niso nikoli zanimale. Potem pa je še enkrat premislil ženine besede in nenadoma ugotovil: »Če Pavle odtrga svojo polovico, Zgonc ne bo mogel več nagajati Družbi!«
»Ta jo je zagodel Družbi!« je srdito vzkliknila Marjeta. »Zaradi njega vse počiva!«
»Kadar se bogatinci rujejo med seboj, nič ne gledajo, koliko revežev pri tem pohodijo. Nazadnje si spet sežejo v roke — in kdo je trpel škodo? Čas bi že bil, da bi...«
Ni povedal do konca, kaj misli. Z Marjeto je bilo težko govoriti o takih rečeh. Ni jih mogla razumeti. Enkrat ji je začel pripovedovati o tem, ona pa je samo zmajevala z glavo in godrnjala. Kaj — zadrugo bi rad imel, tako, da bi kljubovala bogatincem? Kdo je še kaj takega slišal? Samo zameril bi se velikim podjetnikom! Kje pa bi potem dobil
delo? — Bila je malone prestrašena od njegovih in Grošelj jo je poslej puščal v miru s svojimi načrti. ^ se je potolažila in verjela, da je rekel kar mimogrede, da bi resno mislil.
Tonček je med njunim pogovorom o Gašperinovih t&L no sedel pri mizi in poslušal. Črne zenice so mu od enega do drugega. Govorila sta o njegovem očetu. ~ koli mu ni nobeden od njiju omenil, da je bogati Gašp^ ^ njegov oče, kljub temu pa je otrok to zvedel še Pre^j
je začel hoditi v šolo. Povedali so mu otroci, ki so v F klicali za njim: »Zgončev pankert!« Sicer pa je fant z' imel že štirinajst let in je vedel to in še marsikaj diruge^"0 Včasih je kradoma ogledoval visoko, gosposko Gašperin0^ hišo. Včasih ga je zgrabila neukrotljiva želja, da bi sl ,.v blizu ogledal svojega očeta, hkrati pa je čutil nepojmJJ strah pred nizkim, čokatim možem s tako širokim hrbt°^j da bi lahko zaslonil vrata Sončeve bajte. Bal se je ^ njegovega zmeraj zamišljenega, mrkega obraza in Čf^ oči pod sršečimi obrvmi. Samo skrivaj in na hitrico &' ^ je upal pogledati. Včasih se je zdelo, da ga tudi Dom111 gleda: fantu je bilo, kot da čuti na sebi njegove 0 oči, ki so ga pogledale. Te oči niso niti sovražile, sa , zaničevale so in se zaradi nečesa jezile. Večkrat kot st rega Zgonca je Tonček srečal svojega gosposkega polb^8 Pavla, ki je hodil mimo njega tako malomarno, kot bi »
sploh ne opazil. Morebiti ga res ni videl... Sicer Pa .
f
Bil"
nekoč Tončka premamilo, da je šel v Gašperinovo hišo. je na pustni torek in pod krinko je bilo lahko z drug otroki vred iti noter. Stal je v veliki kamniti veži in drh od notranjega vznemirjenja, Ana pa je vsem otrokom " vrsti delila bobov iz rešeta. Spraševala jih je, čigavi so oni so se šalili z njo.