Ob 40-letnici Sokola
Letos smo praznovali vrsto pomembnih partijskih in zgo-dovinskih obletnic, ki so po-vezane z zgodovino našega naroda, zato bi bilo vsekakor prav, da se spomnimo tudi 40-letnice uveljavitve naprednih gibanj v Sokolu, znani pre-dvojni napredni telesnokul-turni organizaciji in predho-dnici današnjega TVD Parti-zan. Čeprav je preteklih štiri-deset let precej odmaknilo dogodke v Ljubljani na Tabo-ru in v drugih slovenskih kra-jih, so še vedno blizu vsem tistim, ki so bili člani Sokola od ustanovitve naprej, ki so kot člani Sokola sodelovali v narodnoosvobodilnem boju in po osvoboditvi kot člani fizkulturne zveze in pozneje TVD Partizan skrbeli za tele-sno kulturo vseh. Vsekakor pa se moramo vrniti štirideset let nazaj, v dobo mračne poli-tike in vsaj malo spregovoriti o dogodkih, ki so pripeljali do ustanovitve Sokola, telesno-kulturne organizacije, ki ni skrbela le za telesno kulturo, ampak hkrati tudi budila na-rodno zavest Slovencev.
Sokol je deloval že prej, vendar je potrebno letnico 1938 sprejeti kot izhodišče za opredeljevanje vloge sokol-ske organizacije v naprednem političnem gibanju na Slo-venskem takrat (konec leta 1938), ko se je pričel dokon-čen prelom med naprednimi, v praktičnem delu v telova-dnicah preizkušenimi in poli-tično pravilno orientiranimi pripadniki ter režimsko na-zadnjaško in protiljudsko na-strojenimi formalnimi nosilci oblasti v organizaciji. Vseka-kor ne bo odveč, če se ob tem spomnimo, da je bila leto dni prej (leta 1937) ustanovljena na Čebinah komunistična partija Slovenije, s čemer se je notranje okrepila, da je kmalu ustanovila Osvobodilno fron-to, v kateri so bili mimo ko-munistov še krščanski sociali-sti, kulturni delavci in Sokoli.
Takratni režim je bil naklo-njen Sokolu, saj so namerava-li iz organizacije narediti po tujih vzorih polvojaško orga-nizacijo, v kateri bi krepili svoje telesne moči pripadniki režima in takratne oblasti.
Število članstva je zaradi te-ga padlo, vendar je prav po letu 1938 posebno v ljubljan-ski župi začelo ponovno nara-ščati. Pomembno je vedeti, da
je Sokol v petih župah (Ljub-ljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto) štel leta 1938 v 295 društvih 41.000 članov, od tega v 78 društvih kar 14.000 v Ljubljani. Prednjačilo je druš-tvo na Taboru, kjer so bili tudi vodje Sokola in tukaj je tudi prišlo do prvih nesoglasij in nasprotij med oblastjo in So-koli. Ker pač niso hoteli sode-lovati z oblastjo in v nasprotju z lastnim prepričanjem, so v Ljubljani leta 1938 začeli dis-ciplinski proces proti vodjem naprednega gibanja. Čeprav so iz Sokola izključili vse vo-dje, je število članstva nara-ščalo in v letu dni je bilo v Sokolu vključenih 400 novih članov. Leta 1941 so lahko ugotovili, da so društvo na Ta-boru v Ljubljani razbili, ven-dar je napredna ideja Sokola ostala, organizacija je bila trdna in se je najprej vključila v društvo prijateljev Sovjet-ske zveze, nato pa v Osvobo-dilno fronto.
Med vojno so člani Sokola aktivno sodelovali v naro-dnoosvobodilnem boju. Vsi niso dočakali osvoboditve, vsi preživeli člani Sokola pa so po končani vojni razpustili or-ganizacijo Sokol in prevzeli novo ime fizkulturna zveza z obljubo, da bodo skrbeli za te-lesno kulturo v novi svobodni družbi.
Sokol je tako kot napredna telesnokulturna organizacija opravil pomembno vlogo pred in med narodnoosvobo-dilnim bojem, zato so bile re-publiške družbenopolitične orgaiiizacije in republiška SZDL lnnenja, da je potrebno 40-letnico Sokola primerno proslaviti. V ponedeljek, 11. decembra je bila na gospodar-skem razstavišču telovadna akademija, na kateri so sode-lovali člani vseh slovenskih društev Partizan. Nekdanja člana Sokola in znana družbe-nopolitična delavca Zoran Polič in Viktor Repič sta v petminutni televizijski oddaji orisala dogodke izpred štiri-deset let, na Taboru, žarišču sokolskega naprednega giba-nja, pa bodo odkrili spomin-sko obeležje. 40 let je vseka-kor številka, vredna spomina in primernega spoštovanja, toliko bolj sedaj, ko stopa slo-venska telesna kultura po no-vi, jasno začrtani poti in ima vse možnosti za nemoten in bolji razvoj.
Mimi Vončina