Hladnikia 12-13: 135-144 (2001)______________j ^
Skupina smrdljičke (Geranium robertianum agg ) v Slovenci
Geranium robertianum agg. in Slovenia Janja Plazar1, Nejc Jogan2
W/ ?SllXW2' SI-600° K°PCr> SbveniJa- e-mail:janja.plazar@guest arnes si Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana; e-mail: nejcjogan@uni-]j.si
železnice s primorskega dela Slovenije v no^anjost	" * ^ «
t^rrrs ags •wh,c^ rcsemed in ^ -
■some distinguishing characters were ^ed Th' l' reV'S1°,n herbariUm materiai usefulness *
range nt ^ species. wKXS ^i^'Z^ sE^
mg ,ts area of d.stribution from the coastal area to the' in.and alongS^J tZ^T^^
1. Uvod
Krvomočnice so pri »as razmeroma bogato zastopan rod; do sedaj je na ozemlju Slovenije poznanih 19 vrst.
Skupina Geranium robertianum agg. naj bi bila v Sloveniji zastopana z dvema tak-sonoma, to sta smrdljička (Geranium robertianum L., s. str. ter škrlatnordeča krvo-močnica (Geranium purpureum Vili.), ki pa ju ni moč vedno zanesljivo razlikovati.
V omenjeno skupino (Geranium robertianum agg.) uvrščamo eno do dvoletne krvomočnice. Steblo imajo pokončno do nekoliko poleglo, pogosto rdeče nadahnjeno, 20-50 cm dolgo, s kratkimi štrlečimi ne-žlcznimi in dolgimi strlečimi žleznimi laski. Listni pecelj z enakim tipom laskov je pri dolnjih listih daljši. Listna ploskev je 3 do 5-krpa, posamezne krpe pa so še en- do dvakrat pernato deljene. Socvetje je cimoz-no, posamezna delna socvetja pa imajo po dva, sočasno cvetoča cvetova. Cvetni peclji imajo žlezne in nežlezne laske. Čašni listi so žlezasto dlakavi, imajo resasto konico in so
tesno prilegli plodu. Venčni listi so na vrhn-ju zaokroženi, živo purpurne do rožnate barve, svetlejši proti žebici. Prašniki so približno tako dolgi kot čaša. Pestič je skoraj gol, Plod je do 25 mm dolg.
Skrlatnordeča krvomočnica naj bi se od smrdljičke razlikovala po naslednjih morfoloških znakih (Webb & Ferguson 1968-Pignatti, 1983; Yeo, 1988; Hugin, 1995; Jogan, 1999): (I) višina rastline, (2) gostota dlakavosti stebelnih listov, (3) dolžina cvetnega peclja, (4) dolžina čašnih listov, (5) dolžina rese čašnih listov, (6) dolžina žleznih laskov na čašnih listih, (7) barva venčnih listov, (8) širina cvetov, (9) dolžina venčnih listov, (10) dolžina ploščice venčnega lista, (11) širina ploščice venčnega lista, (12) barva prašnic, (13) velikost pelod-nih zrn, (14) dlakavost kljunca plodu (slika lb) ter (15) dlakavost Ioput plodu pri vrhu (slika lb).
Vrsti se poleg morfoloških znakov ločita tudi po tipu rastišča: tipično rastišče za vrsto G. robertianum so senčna mesta (zidovi, gozdovi, območja ob vhodih v
136
J. PI.azar & N. Jogan: Skupina smrdljičke (Geranium robertianum agg.) v Sloveniji
jame), vrsta G. purpureum pa raste predvsem na suhih sončnatih področjih na apnencu, pogosta pa je tudi na železniških postajah in železniških nasipih (Pignatti, 1983 ; Marchesetti, 1896-97).
Flora europea (Webb & Ferguson, 1968) navaja za vrsto G. robertianum splošno razširjenost po vsej Evropi z izjemo skrajnega severa, vrsta G. purpureum pa naj bi se pojavljala v južni in zahodni Evropi (ibid.), a v zadnjih desetletjih je opaženo širjenje proti severu in vzhodu. V Avstriji se je vrsta pojavljala na starih železniških progah in postajah v prvi polovici devetdesetih še v relativno majhnem številu (Adler, 1994), danes pa sta obe vrsti pogosti tudi na glavnih železniških postajah (Maurer, 1996; Melzer, 1998). Švicarska flora navaja širjenje škrlat-nordeče krvomočnice po železniški progi od leta 1990, čeprav kažejo pogoste najdbe na to, daje vrsta priseljenka že daljši čas in da dolgo ni bila opažena in prepoznana (Lauber & Wagner, 1998). Na Češkem vrste G. purpureum še niso našli, vendar jo pričakujejo na železniških nasipih na južnem Moravskem in na zahodu države (Slavik, 1997). Najstarejše navedbe iz Nemčije segajo v začetek tega stoletja (Schubert & Vent, 1988), vendar je bilo pojavljanje takrat javljeno le prehodno, nadaljnje uspevanje ali celo širjenje pa ni bilo potrjeno. Današnja slika razširjenosti vrste G. purpureum v Nemčiji kaže na Širjenje predvsem po glavnih železniških progah, na nekaterih mestih pa je celo združbotvorna (na jugu države) in je postala ustaljeni neofit (Hiigin, 1995).
Po navedbah v literaturi je Geranium robertianum v Sloveniji splošno razširjena vrsta in se pojavlja na celotnem ozemlju države. G. purpureum pa naj bi bila kot primarno submediteranska vrsta za razliko od slednje množično razširjena le na Primorskem (Martinčič, 1999). Zadnje desetletje pa se vrsta, podobno kot v srednji Evropi,
širi vzdolž železnic tudi v notranjost Slovenije (Jogan, 1999).
Ker sta obravnavani vrsti ozko sorodni, je njuno razlikovanje predvsem na podlagi herbarijskega materiala pogosto težavno, obstaja pa tudi možnost pojavljanja križancev. Zato je bil namen raziskave poiskati najzanesljivejše razlikovalne znake med njima in ugotoviti, ali se v resnici križata. Eden od pomembnih rezultatov pa naj bi bilo tudi poznavanje razširjenosti obeh vrst, zlasti škr-latnordeče krvomočnice, za katero je bilo pričakovano, da je vzdolž železniških prog že splošno razširjena.
2. Materiali in metode
V analizo je bil vključen herbarijski material iz herbarija L JU, zasebne herbarijske zbirke "Hortus siccus N. Jogan" ter herbarija J. Plazar, ki je bil zbran v ta namen. Iz vsake herbarijske pole je bila izbrana čimbolj popolno nabrana rastlina, ki je predstavljala operativno taksonomsko enoto (OTE). Če je bil zbran material v poli očitno nehomogen, je bilo iz ene pole oblikovanih več OTE. Skupno število OTE je bilo 66. Na podlagi revizije materiala ter pregledane literature je bilo izbranih 33 potencialno uporabnih razlikovalnih znakov med vrstama. Nekateri znaki, ki so opazni ali merljivi le pri svežem materialu, kot so npr. barva in širina venčnih listov ter barva prašnic, pri analizi herbariziranega materiala seveda niso bili uporabni.
Merjeni oziroma opazovani znaki so bili: Dolžina najdaljših žleznih laskov stebla
(natančnost 0,1 mm)
Dolžina najkrajših žleznih laskov stebla
(natančnost 0,1 mm)
Dolžina nežleznih laskov stebla
(natančnost 0,1 mm).
Širina listne ploskve (natančnost 1 mm)
Dolžina listne ploskve (natančnost 1 mm)
Hladnikia 12-13: 137-144 (2001)
	j ^
Dolžina zareze listne ploskve - ZAR.L. (slika la) (natančnost 1 mm) Dolžina zgornjega dela srednje krpe ste-belnega lista - ZG.DEL.SR.K.: razdalja od najširšega dela krpe do vrha krpe (slika la) (natančnost 1 mm)
Dolžina spodnjega dela srednje krpe ste-belnega lista - SP.DEL.SR.K.: razdalja od baze krpe do najširšega dela krpe (slika la) (natančnost I mm)
Dolžina konice listne krpe (natančnost 0,01 mm)
Dolžina listnega peclja (natančnost 1 mm)
Dolžina najdaljših žleznih laskov listnega
peclja (natančnost 0,1 mm)
Dolžina najkrajših žleznih laskov listnega
peclja (natančnost 0,1 mm)
Dolžina nežleznih laskov listnega peclja
(natančnost 0,1 mm)
Dolžina najdaljših žleznih laskov cvetnega peclja (natančnost 0,1 mm) Dolžina najkrajših žleznih laskov cvetnega peclja (natančnost 0,1 mm) Dolžina nežleznih laskov cvetnega peclja (natančnost 0,1 mm)
Dolžina cvetnega peclja (natančnost 1 mm) Dolžina časnih listov brez rese (natančnost 0,5 mm)
£-1
1BV	ZC.DEL.SR.
U
ZAR.L	^--
SP.DEL.SRJ
Dolžina rese na časnih listih (natančnost 0,1 mm)
Dolžina venčnih listov (natančnost 0,5 mm)
Dolžina žebice venčnega lista (natančnost 0,5 mm)
Dolžina ploščice venčnega lista (natančnost 0,5 mm)
Različnost dolžine žleznih laskov časnih listov (enako dolgi: 0, različno dolgi: 1) Dolžina prašnične niti (natančnost 0,1 ram) Dolžina prašnic (natančnost 0,01 mm) Premer pelodnih zrn (natančnost 1 mm) Dolžina plodu - DOL.PL. (slika lb) (natančnost 1 mm);)
Dolžina loput plodu - LOP.PL (slika lb) (natančnost 0,1 mm)
Dolžina kljunca plodu - KLJ.PL. (slika lb) (natančnost 1 mm) Dolžina vratu na kljuncu plodu -VR. KLJ.PL. (slika lb) (natančnost 0,5 mm) Zlezni laski na vratu kljunca plodu (prisotnost: 1, odsotnost: 0) Nežlezni laski na vratu kljunca plodu (prisotnost: 1, odsotnost: 0) Višina rastline (natančnost 0,5 cm).
Vse meritve in opazovanja na steblu so bile opravljene približno na sredini višine
■\<	J a. 3 5£ g
	a. i
	J CL CL 3 ,
SI. 1.: List (a) in plod (b) vrste C. rabertianum.
Fig. 1.: Leaf (a) and a fniit (b) of Hie species G. robenianum.
138
J. PI.azar & N. Jogan: Skupina smrdljičke (Geranium robertianum agg.) v Sloveniji
rastline, meritve listov so bile opravljene na najbolje razvitem srednjem stebelnem listu, meritve cveta in cvetnega peclja na najbolje razvitem cvetu v vrhnjem socvetju, meritve plodu pa na najbolje razvitem plodu v vrhnjem socvetju.
Znaki 23, 31 in 32 so binarni znaki, vsi ostali pa so kvantitativni. Znak 23 je bil sprva merjen kot kvantitativni znak, a seje kasneje pokazalo, da se izmerjene vrednosti izrazito bimodalno distribuirajo brez prekrivanja, zato je bil znak predelan v binarnega: pri razmerju med najkrajšimi in najdaljšimi žleznimi laski manjšem od 0,5, je bila vrednost znaka 0 ("enako dolgi laski"), pri razmerju večjem od 0,5 pa 1 ("različno dolgi laski").
Po preliminarnem pregledu herbari-jskega materiala sta bila znaka 23 (dolžina žleznih laskov časnih listov) in 20 (dolžina venčnih listov) uporabljena kot diskrimi-nacijska znaka, saj sta že po navedbah literature med najzanesljivejšimi, njune vrednosti pa so se pojavljale izključno v dveh kombinacijah, ki sta ustrezali taksonoma G. robertianum in G. purpureum.
Stanja znakov so bila zbrana v osnovni matriki, kije kasneje služila kot vhodna matrika za različne metode obdelave podatkov:
-	izračunava značilnih statističnih mer za kvantitativne podatke (minimum, maksimum ter 1. in 9. decil)
-	izračun frekvence pojavljanja pri posameznem taksonu pri binarnih znakih.
Rezultati teh preliminarnih analiz naj bi nudili boljši vpogled v uporabnost razlikovalnih znakov, s tem pa bi omogočili jasnejšo sliko pripadnosti OTE eni ali drugi vrsti.
S pomočjo programskega paketa SYNTAX 5.02, Podani, 1990 so bili osnovni podatki nadalje analizirani z metodama hierarhičnega klastriranja ter PCoA (»Principal Coordinate Analysis« ali »analiza glavnih koordinat«).
3. Rezultati in diskusija
Kot najzanesljivejša razlikovalna znaka sta se po pregledu herbarijskega materiala v skladu z literatumimi navedbami izkazala binarni znak 23 (prisotnost enako ali različno dolgih žleznih laskov na čašnih listih) in kvantitativni znak 20 (dolžina venčnih listov), na osnovi katerih sva zato razdelila OTE na dve skupini, ki sta ustrezali vrstama G. robertianum in G. purpureum. Tako je bilo od 66 OTE za vrsto G. robertianum določenih 40 OTE, za vrsto G. purpureum pa 19 OTE. 7 OTE (10, 6%) ni bilo mogoče nedvomno uvrstiti v nobeno od obeh skupin in te so bile iz analize začasno izključene. V nadaljni obdelavi podatkov je bilo potrebno izločiti še 10 OTE (vsi so pripadali vrsti G. robertianum) ter 1 znak (višino rastline) zaradi nepopolno nabranega materiala, vendar so bili vsi določljivi OTE vseeno upoštevani v kartah razširjenosti.
Graf, dobljen po metodi PCoA, s katero je bila obdelana podmatrika 49 objektov x 29 spremenljivk, pa je pokazal združevanje objektov v dve jasno ločeni skupini, ki sta ustrezali taksonoma G. robertianum in G. purpureum. V podmatriko niso bili vključeni znak 30 (višina rastline) zaradi nepopolno nabranega materiala ter znaki 9 (dolžina konice listne krpe), 24 (dolžina prašnične niti), 25 (dolžina prašnic) in 26 (premer pslod-nih zrn), ki so bili merjeni naknadno, po obdelavi skupine z metodo PCoA.
3.1. Uporabnost znakov za razlikovanje
med vrstama
Kot neuporabni znaki so bili ocenjeni kvantitativni znaki, pri katerih se povprečji meritev dveh taksonov nista bistveno razlikovali ali pa so se kljub razlikam v povprečjih pojavljala velika prekrivanja intervalov vrednosti, znotraj katerih se je nahajala veČina meritev.
Hladmkia ¡2 13; 135-144 (2001)
139
Za neuporabne binarne znake so bili ocenjeni znaki, pri katerih sta se obe stanji znaka pojavljali v dovolj velikem deležu (vsaj 25%) pri obeh vrstah.
Kot ometeno uporabni znaki So bili ocenjeni kvantitativni znaki, pri katerih sta se povprečji meritev bistveno razlikovali, vendar je prihajalo do manjših prekrivanj intervalov vrednosti.
Kot uporabni znaki bili ocenjeni kvantitativni znaki, pri katerih se prekrivanja intervalov vrednosti, znotraj katerih seje nahajala večina meritev, skorajda niso pojavljala.
Kot uporabni binarni znaki so bili ocenjeni tisti, pri katerih seje prvo stanje pojavljalo pri več kot 90 % primerkov določenega
SwiVi DOl?'YVTCKa peclja (znak n> m ««Snih li«ov brez rese (znak 18) lable 1: Length of Ded eels	it. i....i. ....., ..1
taksona, drugo stanje pa pri več kot 90 % primerkih drugega taksona.
Pri podajanju rezultatov meritev pri nekaterih kvantitativnih znakih pomeni prvi podatek v tabeli (v oklepaju) minimum, naslednja dva meji, znotraj katerih se nahajajo meritve 80% objektov (prvi in deveti decil), zadnja mera (v oklepaju) pa pomeni maksimum.
Za neuporabne 7.nah se je izkazala več kot polovica potencialno razlikovalnih znakov, in sicer: 1, 2, 3, 10, 12, 13, 14 15 16, 17, 18, 21, 24, 27, 28, 29, 30, .31 in 32.'
Znaka 17 in 18, ki se v literaturi pojavljata kot zanesljiva razlikovalna znaka, sta se v raziskavi pokazala kot neuporabna (Tabela 1).
17.	znak Dolžina cvetnega peclra	<7 robeniar.um (2)3-9(13) min	C. purpureum 2-9(10) mm
18.	Dolžina časnih listov brez rese	(4,5)5-6,5(7) min	(3)4-6(7) mm ,
Za omejeno uporabne znal-p sva ocenila naslednje kvantitativne znake: 4, 5, 6, 7, 8 in 11.
Tabela 2: Kvantitativni znaki 4, 5, 6. 7, 8 in 11. Table 2: Quantitative characters 4, 5, 6, 7, 8 and 11
znak	G. robertiamtm	
4. Širina listne ploskve	(21)24-60(72) mm	(9)14-40(62) mm
5. Dolžina listne ploskve	(19)23-50(65) mm	(10)12-34(57) nun
6. Dolžina zareze listne ploskve	(9)12-28(40) mm	(5)6-17(28) mm
7. Dolžina zg. polovice term. krpe stebelnega lista	(3)7-14(17) mm	(2)3-9(18) mm
U. Dolžina najdaljših žl. laskov listnega ¡K-dja	(6)11-26(35) mm (0,4)0,8-2,6(2,7) mm	(3)5-16(25) nun j (0,2)0,4-1,4(3,6) mm 1
Za uporabne znake seje izkazalo šest kvan- 11, 19, 20, 22, 23, 25 in 26 titativnih in en binarni znak, in sicer znaki 9,
Tabela 3- Kvantitativni znaki 9, 11, 19, 20, 22, 25 in 26 ter binarni znak 21
3: 0uanu,a,lv(! characters 9, II, 19, 20, 22, 25, 26 and binary character 23.
znak	C. mbertianum	
9. Dolžina konice listne krpe	0,25-0,40 mm	0,15-0 27 mm
19. Dolžin» rese na čajnih listih	(0,6)1,1-2,1(2,2) mm	(0,3)0,5-1(1,2) mm
33	J. PI.azar & N. Jogan: Skupina smrdljičke (Geranium robertianum agg.) v Sloveniji
20. Dolžina venčnih listov	(6)9-12(13) mm	(4)5-8(9) mm
22. Dolžina ploščice venčnega lista	(2,6)3,5-6,5(8) mm	(1.5)2-4 mm
25. Dolžina prašnic	(0,54)0.58-0,80(0,83) mm	0,4-0,55(0,56) mm
26. Premer pelodnih zrn	64 - 72 pm	50 -66 pm
23. Žlezni laski čašnih listov	različno dolgi (i00%)	enako dolgi (100%)
Vsi kvantitativni uporabni znaki so kot razlikovalni znaki navedeni tudi v literaturi in zavzemajo približno enake vrednosti. Razlika je vidna le v velikosti pelodnih zrn ter dolžini prašnic, ki ju kot razlikovalna znaka navaja le Hugin (1995); za pelodna zrna so podane nekoliko večje, za dolžino prašnic pa bistveno manjše vrednosti kot v našem primeru. Vzrokov za to je lahko več; npr. razlika v velikosti obdelovanega vzorca, geografska oddaljenost območij raziskav in seveda tudi dejstvo, da so populacije G. purpureum v Nemčiji, ki jo je ta vrsta naselila zelo nedavno, zanesljivo manj variabilne od naših avtohtonih (princip ustanovitelja!).
V literaturi so kot razlikovalni znaki med obema vrstama navedeni tudi širina in barva venčnih listov ter barva prašnic, ki jih zaradi suhega, herbariziranega materiala nisva mogla meriti. Kot razlikovalna znaka sta omenjena tudi dlakavost loput, ki se je pojavljala le pri redkih primerkih obeh vrst, ter dlakavost peclja socvetja, ki je bila enaka dlakavosti cvetnega peclja pri isti rastlini, zato ju nisva uvrstila med potencialno uporabne razlikovalne znake.
3.2. Prehodne oblike
Po numerični obdelavi podatkov 7 OTE (10, 6 % vzorca) ni bilo moč zanesljivo uvrstiti v nobeno od obeh skupin. Po podrobnejšem preučevanju pa se je izkazalo, da kljub manjšim odstopanjem v nekaterih omejeno uporabnih in uporabnih razlikovalnih znakih dva od njih nedvomno pripadata vrsti G. robertianum (OTE 31 in OTE 59), pet pa vrsti G. purpureum (OTE 35, OTE 50, OTE 62, OTE 63 in OTE 66).
Pri začasno izločenih "prehodnih oblikah" izmed uporabnih razlikovalnih znakov od značilnih vrednosti za posamezni takson odstopata le dva: dolžina rese (znak 19) pri OTE 50 in OTE 59 ter žlezni laski čašnih listov (znak 23) pri OTE 35.
Pregled nahajališč "prehodnih oblik": G. robertianum•
OTE 31: 9465/3 Slovenija: Prekmurje, Lendavske gorice, med Čentibo in Dolino, redek gozd. Leg. & det. Š. Špilak, 31.5. 1975 (LJU 117868).
OTE 59: 96S9/I Slovenija: Štajerska, Videž, ob robu gozda.. Leg. & det. M. Osojnik, 19. 5. 1999 (LJU).
G. purpureum-
OTE 35: «547/2 Slovenija: Primorska, Izola, Dvori nad Izolo, suh travnik, fiiš. Leg. J. Crnošija, 18. 6. 1986 (LJU 121591). OTE 50: 0448/2 Slovenija: Primorska, Koper, Škocjanski zatok, ob železniški progi.. Leg. & det. J. Plazar, 20. 4. 1996 (avtoričin herbarij).
OTE 62: 0248/4 Italija: Trst, Repentabor. Leg. & det. T. Wraber, 18. 5. 1970 (LJU 74576).
OTE 63: Hrvaška: otok Cres, Lubenice. Leg. & det. T. Wraber, 14. 6. 1992 (LJU 124225).
OTE 66: 0348/4 Italija: Trst, v luki med gruščem.. Leg. & det. R. Justin, 19. 4. 1904 (LJU 15283).
3.3. Določevalni ključ
1 Listna ploskev srednjih stebelnih listov (21)24-60(72) mm široka in (19)23-50(65) mm dolga, dolžina listne zareze (slika la) (9)12-28(40) mm. Dolžina
Hladnikia 12-13: 135-144 (2001 j
141
t ■
konice tjstQ£ krp* 0,25-0,40 mm. Resa na časnih listih (0,6)1,1-2,2 mm dolga. Zlezni laski na Mnih listih različna dol£}. Dolžina venčnih listgv (6)9-12(13) mm, od tega ploščica (2,6)3,5-6,5(8) mm. Dolžina prašnir (0,55)0,60-0,80(0,85) mm. Premer pelodnih zrn 6472 p.m..........Geranium robertianum
♦Listna ploskev srednjih stebelnih listov (9)14-40(62) mm široka in (10)12-34(57) mm dolga, dolžina listne zareze (slika la) (5)6-17(28) mm. Dolžina konice listne krpe 0,15-0,27 mm. Resa na čašnih lktih (0,3)0,5-1(1,2) mm dolga. Žlezni laski na čašnih listih približno enako dolgi Dol-
žina venčnih listov (4)5-8(9) ram, od tega Edoščica (1.5)2-4 mm. Dolžina pragmr 0,4-0,55 mm. Premer pelodnih zrn 55-66 I1111.................Geranium purpureum
3.4. Razširjenost skupine Geranium robertianum agg. v Sloveniji
Karte razširjenosti so narejene s pomočjo programa KARARAS 2.0 ( Jo^an 1998).
Na kartah so vrisani vsi revidirani OTE ter določljivi primerki, ki v nume-rično analizo zaradi nepopolne nabranosti niso bili vključeni. Poleg teh so v karti vrisani tudi podatki iz literature, popisnih
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66
SI. 2..: Ravnost vrste G. robertianum v Slovenij,. S polnim krogcem so vrisani OTE ter določi,Ivi primerki iz herbarya U I ter lastnega herbarija, s praznim krogcem pa podatki iz literature, popisnih listov ter sezZov tu dentskih herbanjev. NatanCnejSi podatki o obdelovan». materialu so „a voljo pri avtorjih Članka
1!LhJ^ TC,C< C- rober,ianun' in Slovenia. OTU's and Ihe determinable herbarium specimens signed With black dots; data from the literature, from inventory lists and from the inventories of student herbarh am s.gned w„h empty dots. More precise data on the invested materia, are available from the autho f ofthe art e

142
J. PI.azar & N. Jogan: Skupina smrdljičke (Geranium robertianum agg.) v Sloveniji
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66
90 ________
SI. 3..: Razširjenost vrste G. purpunaua v Sloveniji. S polnim krogcem so vrisani OTE, podatki N, Jogami (1999) ter določljivi primerki iz herbarijev, s praznim krogcem pa podatki iz literature, popisnih listov ter s seznamov študentskih herbarijev. Natančnejši podatki o obdelovanem materialu so na voljo pri avtorjih članka.
Fig. 3.: Distribution of the species G. purpunum in Slovenia. OTU's. N. Jogan (1999) data and Ihe determinable herbarium specimens signed with black dots; the data from the literature, from inventory lists and from inventories of student herbaria are signed with empty dots. More precise data on the investigated material are available from the authors of the article.
listov ter s seznamov herbarijev študentov biologije od leta 1988 do leta 1999, za katere ni mogoče zanesljivo trditi, da predstavljajo vrsto G. robertianum, a zelo verjetno je, da jo.
Vidimo lahko, daje vrsta G. robertianum splošno razširjena na ozemlju Slovenije in ker je to sorazmerno lahko prepoznavna rastlina, je o njenih nahajališčih zbranih veliko podatkov, široko pa je zastopana tudi v študentskih herbarijih, ki so bili glavni vir podatkov o razširjenosti te vrste.
Nasprotno pa vrsta G. purpureum v Sloveniji ni zelo razširjena. Ker je to primarno submediteranska vrsta, se množično
pojavlja le na Primorskem. Zadnje desetletje se vrsta širi vzdolž železnic tudi v notranjost Slovenije. Tako je bila nabrana ali opažena na železniški postaji v Ljubljani, Zalogu, Brezovici, Sevnici, na študentskem raziskovalnem taboru v Ormožu in Središču ob Dravi (Jogan, 1999), na železniških postajah v Slovenski Bistrici, Pragerskem, Ptuju, Kidričevem, Ljutomeru, Ivanjkovcih, Moškanjcih, Mariboru, Rušah, Račah, Cirkovcih (Andreja Javorič, ustno) ter ob progi v Jevnici, Kresnicah in v Litiji (podatki J. Plazar). Na omenjenih najdiščih uspeva vrsta na grašču železniških nasipov ali med železniškimi tiri. Prisotna je kljub rednemu
Hladnikia 12-13: 143-144 (2001)
	j ^
zatiranju plevela na glavnih postajah z intenzivnim prometom, kar kaže, da je to zanjo ustrezno rastišče. Temu je lahko vzrok sposobnost uspevanja na rastiščh, kjer je prsti malo, podlaga pa je zelo propustna in razmeroma topla, poleg tega pa na grušču kot na ekstremnem tipu rastišča ni velike konkurence. Ttodi razširjanje semen, značilno za to skupino krvomočnic, kaže na to, da se vrsta lahko širi s pomočjo vlakov. Piodiči se ob zrelosti izstelijo nekaj metrov daleč s pomočjo kljunca, ki deluje kot listna vzmet in skupaj s plodičem odpade. Na vsakem plodiču je šop nežnih dolgih dlak, s pomočjo katerih sc lahko oprimejo tudi zelo gladkih površin. Tako lahko semena prepotujejo velike razdalje (Yeo, 1988, Hugin, 1995).
4. Summary
The Geranium robertianum agg. is represented in Slovenia by two taxa: G. robertianum s. str. which is, as a very common specics, widespread all over Slovenia, and G. purpureum which has been thought to occur only at the Slovenian Coast (Martinčič, 1999). During the last decade it has been becoming more common also inland by spreading along the railway tracks (Jogan, 1999). Since the distribution of both taxa has not been explored entirely yet, our aim was to gather as many records as possible and to clarify the morphological differences between both taxa.
After the revision of the herbarium material in the Herbarium LJU and some private herbarium collections, 33 potentially useful distinguishing characters have been selected, following several determination keys for this group. These characters have
Literatura
been scored in 66 OTU (operational taxo-nomical unit). The data have been processed using common statistical methods and the PcoA method (»Principal Coordinate Analysis«). Geranium robertianum agg. has been devided into two clearly distinguished taxa. The most important results of this revision are summarized in the following key: I Leaves in the middle part of the stem (21)24-60(72) mm wide and (19)23-50(65) mm long, leaf incision (Fig. la)
(9)12-28(40)	mm long. Leaf peak 0,250,40 mm long. Arista of sepal (0,6)1,1-2,1(2,2) mm long. Gland hairs on sepals have a different length. Petals (6)9-12(13) mm, limb (2,6)3,5-6,5(8) mm long. Anthers (0,54)0,58 -0,80(0,83) mm long. Diameter of pollen grains 6472 M-m --------------------G. robertianum
1*Leaves (9)14-40(62) mm wide and
(10)12-34(57)	mm long, leaf incision (Fig. la) (5)6-17(28) mm long. Leaf peak 0,150,27 mm long. Arista of sepal (0,3)0,5-1(1,2) mm long. Gland hairs on sepals have the same lenph. Petals (4)5-8(9) mm, limk (1,5)2-4 mm long. Anthers 0,4-0,55(0,56) mm long. Diameter of pollen grains 55-66 |im............G. purpureum
Our revision confirmed, that G. robertianum is widespread in Slovenia and it has also been revealed that G. robertianum expanded its area of distribution along the railways to the central Slovenia (see the maps).
5. Zahvala
Zahvaljujeva se Tinki Bačič za pomoč in koristne nasvete, kolegom botanikom pa za vse dobronamerne pripombe.
Hijoin. G. & ai. (1995): Geranium purpureum - ein weit verbreiteter Neophyt auf Eisenbalmschotter in Südwestdeutschland. Floristische Rundbriefe, 29(1); 37-41.
144
J. PI.azar & N. Jogan: Skupina smrdljičke (Geranium robertianum agg.) v Sloveniji
Jogan, N., T. BačIč & B. Vreš (1999): Poročilo o delu botanične skupine. In: M. C.ovedic (ed.): Raziskovalni tabor študentov bilologije Središče oh Dravi 1997. ZDKS GZM, Ljubljana; 47-49.
Jogan, N., T. Bačič & B. Vreš (1999): Prispevek k poznavanju flore okolice Ormoža (vzhodna Slovenija). Natura Sloveniae 1(1); 5-28.
Lauber, K. & Waoner, G. (1998): Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart Wien
Marchesetti, C. (1896-97): Flora di Trieste e de' suoi dintorni. Museo civico di storia naturale, Trieste
MaRtinčič, A. (1999): Geraniaceae. In: Martinčič, A. & al. (1999): Mala flora Slovenije, TZS. Ljubljana.
Maurer, W. (1996): Flora der Steiermark, IHW Verlag, Graz.
Melzer. H. & al. (1998): Floristisches von den bahnlagen Oberösterreichs, Beitr. Naturk Oberosterre-ichs, 6, 139-301.
Oswald, K. (1994): Geraniaceae. In: Adler, W. & al.: Excursionsflora von Österreich. Verlag Eugen Ulmer, Wien.
Pignatti. S. (1983): Flora D'Italia. Edagricola, Bologna.
PoLDtNT, L. (1991): Atlante corologico delle piantc vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Direzione regionale delle foreste e dei parchi & Universita degli studi di Trieste, Dipartimentio di biologia, Udine.
Pospichal, E. (1897): Flora des Österreichisches Küstenlandes 2.
Slavik, B (1997): Geraniaceae. In: St.AviK, B. (1997): Kvetena Češke republiky, Academia, Praha.
Webb, Da. & I. Ferguson (1968): Geranium. In: Tutin, T. G. & al. (1968): Flora Europea 2, CUP, Cam-brige.
Yeo, P. (1988): Geranium, Freiland - Geranien für Garten und Park. Verlag Eugen Ulmcr, Stuttgart.