List 16. Od bolh na vertu in polji* ) Te bolhe so prav za prav kebercki (Kafer^ tiste verste, ki se imeDUJe bolhni keber (Erdflohkafer, Hal-tica oleracea). Zivalica je drobna, pa čversta; glavo ima majhno, zadnje stegna pa so debele in za poskok zlo pripravne. Zato je ta keberček eden najarniših skakačev in se imenuje sploh bolha (zelska bolha). Lahko najde le-te rastljine, od kterih se živi, in kmali potem se začne na njih pariti; zakaj po navadi je omenjenih keberčkov vse živo skupej. Najraje se senčnatih in gorkih krajev derže, v senci pa niso radi. — Pred dežjem beže in se potikajo kjer morejo, ali pa sede premočeni in oterpnjeni na perji rastljin. Bolhe žive čez zimo v podobi keberčkov brez števila pod listjem, kamnjem, v drevesnih razpokah, od kodar se razlezejo že ob pervih spomladanskih dneh na vse kraje. One razjejo, kakor je znano, peresca, posebno pa lopatice ali perve semenske peresca mladih rastljinic, in vsled tega pokončajo dostikrat velik del posetve, in rastljine po-strižejo tako do polti, da se več ne morejo obrasti. S.tare-jema perja ne prizadene bolha toliko škode. Veliko luknjic v perji, ki jih sploh gosencam, polžem in večjim kebrom pripisujemo, napravljajo le te bolhe; one zjedajo še mlade peresca, in čem večje ko se peresce razraste, tem večje so luknjice. — Ponoči se ti požeruhi radi zarijejo v cvetne popke, ali pa na perji čepe ostanejo, dokler jih zopet jutranje sonce ne ogreje. « Nektere plemena živijo skupaj na ravno tisti rastljini, dostikrat se pa derži kakošno pleme le ene same rastljine. Keberček leže svoje jajčka na zelene dele rastljin, najraje na peresca, in sicer na nizke vertne in poljske rastljine. Da bi bil gosp. Kuhn bele bplhne gosence v Tlažni moki najdel, je gotova zmota. Cerviči iz jajčič izleženi živijo, kakor skušnje uče, na perji. Beli so ali pa zatemneli, in imajo sploh značaj tistih gosenc, ktere kebercki na perju žive. Natanjčnih popisov posamnih plemen teh keberčkov se nimamo. Razvijanje in množenje imenovanih škodljivcev mora neizrečeno naglo biti. Ogeršična bolha na primer, ki se konec rožnika na ogeršici vidi, se šteje že k drugemu zarodu. Pomočki zoper vse zelske bolhe moremo ob enem razložiti, ker je njih življenje si zlo podobno. Kako se tedaj obvarje vert in polje, da ga ta sovražnik ne uničuje in pokončuje? Dostikrat obvarje kmetovavca natura z dolgim in pohlevnim dežjem omenjenih škodljivcev; dež pospeši namreč, da seme naglo kali. se ncimi, in naglo odraste tisti dobi, o kteri bolhe rade rastljinstvo napadajo. Pospraviti se mora zeliše, lis tj e, slama, stern itd., kjer in pod kterim keber omenjenega plemena rad čez zimo ostane, kar se na vertu lahko, na polji pa težko opraviti da; pa tudi ni vse opravljeno, ker se omenjeni keber tudi v travi, mahu, grabnih in ploteh, v razpokih drevesnega *} Ta precej obširni pa natančni popis smo na prošnjo nekega častitega bravca „Novie^ posneli iz najboljih bakev profesor dr. Ndrdlinger-a „Die kleinen Feinde der Landwirth8chaft.^ Vred. lubja, pod kamnjem in v goli zemlji rad derži in dovelj zavetja najde, da čez zimo ostane. On leta prav lahko od verta na vert, če mu živeža zmanjka. Nič ne pomaga, če se tudi na novem kosu zemlje^ kjer ni bilo še nikoli grede, na vertu nova greda napravi, ker zgornja rušina, kamor so bolhe svoje jajčica zalegle, spodaj pride. Kdor tako ravna in misli, da bo s tem delom bolhe pokončal, se ne spomni, da bolhe iz njegovega verta lahko v druzega prelete, in se ondi plodijo in množijo, da je kaj. Ravno tako smešen se mi zdi svet, ki ga je gosp. Vundram dal, gosp. Kolar pa posnemal, reksi, da naj se grede v sredi kakošnega travnika napravijo, kamor bolhe zavoljo visoke trave poskakati ne morejo. Kdor je te merčese le nekoliko od strani poznaval, bo gotovo našo terdil, da si vertne bolhe ne iščejo živeža skakaje temveč le I etaj e. Kdor svoje rastljine s smrečjem ali hojevjem pokriva ali jim na kako drugo vižo senco dela, jih precej obvarje, da mu jih bolhe ne zamere, toda v senci in pokrite rastljine se nikoli ne sponašajo, kakor bi se imele. Grede z žaganjem ali hrastovim čreslom potresati ravno tako malo zda, kakor če bi se s konopljo obsejale, s češnje m in s takimi rečmi obsadile, ktere v nos rade vdarjajo. Keberčkom te reči nič drazega zalega ne prizadenejo, kakor to, da urno čez-nje preletijo. Pravijo, da grede s kurjekom gnojiti, je vertnim bolham zoperno. Se ve da je tudi rastljinam, ki poprej skalijo, gotovo škodljivo. 8eme v slani vodi, v terpentinovem ali ka-košnem drugem olji, v česnjevi vodi, gnojnici^ scavnici s salpeterjem zmešani namakati, je z eno besedo reči, neumno delo, ker ta zivalica ne leže nikoli svojih jajc na seme. Tudi 8 škropenjem z vodo od rožene strugo-vine se bolhe ne preženejo. Ce pa je vendar to, zlasti če je večkrat ponovljeno bilo, kaj pomagalo, je pomagalo le za to, ker se je merčes večkrat nadlegoval in preganjal. Kdor hoče tedaj ta merčes pregnati, se mora te reči bolj natanko poprijeti. On mora svoje grede z retkevjo, kreso, salato itd. obse^ jati. Toda to je sitno, drago in zraven tega tudi negotovo, posebno ker se dostikrat po njem bolhe prav rade množe. Z imenovanimi pomočki se dajo bolhe deloma prepoditi deloma pa pokončati. Z merzlo vodo jih polivati jim boš pač malo škodoval, to jim ravno toliko de, kakor da bi jih merzel dež malo poškropil. Po gredah osmojeno grahovco ali bobovico razsteljati, bi bilo abotno delo. Kar se zoper bolhe sploh priporoča, je najbolje, če se rastljine poštupajo s pepelom, apnom ali cestnim prahom. Pa to se mora prav natanko storiti, da se merčes s to štupo prežene; potresati ^ se morajo rastljine z omenjenimi rečmi zjutraj, dokler je se rosa na njih, in po dežji. Tako naj se ravna tudi, če se bolhe preganjajo s kurjekom, golobjekom in konjekom. — 128 Razne priporočevane polivanja, kakor ribja mast z vodo zmešana, slanikova voda, 8lana voda, zel-nica, sla no m o rja, ribje pomije, žajfnica so deloma rastljinam škodljive, deloma se ne dajo na debelo rabiti, deloma pa tudi nič ne zdajo. Bouche (Buše) priporoča Wund ram-ovo sredstvo, to je, polivanje s peli novo vodo, ktera se napravi: če se vzame 1 vedro kropa, v kterega se dene periše pelena, kjer se pusti 12 ur stati, na to se ulije voda od tobaka, in sicer za vedro vode se vzame poldrag funt do dveh funtov tobaka. S to grenko polivko se, kakor Bouche terdi, bolhe o^otovo preženo. Sadike (flance) se, preden se sadijo, pomočijo v to pelinovo in tabakovo vodo. — Kako se dajo pa keberčki pokončati, če se rastljine z žvepljenim prahom potresujejo, te^a ne vemo. M asi ne za vertne bolhe, kakor jih imajo posebno Angleži, pa menda ne bodo nikolj kaj prida opravile; preveč je z njimi opraviti. Te mašine so napravljene iz dile, ktera je s katranom, sirupom itd. namazana in ktera se navprek po njivi vleče, tako da se, ko se mašina ali dračje zelišem približa, bolhe oplašijo, kviško skačejo, in jih več ali menj na namazani dili ali dračju obvisi. Bolj koristno delo se mi zdi, če se bolhe v kako široko posodo ali korec z rast Ij in ometajo. To delo Se posebno pri tistih rastljinah lahko opravlja, ki so v verste sajene in precej visoke zrastejo, kakor postavim: bob, Hžol, konoplja, lan itd. v malo minutah se da s kakim korcom ali mrežo, s kakorsnimi otroci metulje love, toda mora pa večja in širja biti, s podol^atim dratom in iz tankega pajčolana narejena, neizrečeno veliko bolh naloviti, iII spodaj v mreži razmečkati.