VSEBINA: 1 N«ta Marta. CvtU» Parm ... t P>t«B» ha rmU ft>M ... 1 iltCT. MU:.", £ G«*" Povr-t s podobo « t»tvolMra 4. U*oo>twft kv Imit Poven ... . . : m «a- *. P»em i IVKiti. AcfK/H* Untili «(lil t Zamrl« cniu /:• F. P»»*« » drenu pmlobjm» 5. Dve pismi F. Oaift P' »«d •i. Sirtlr ,.-<%i I'meri < Pttta . 10 f'-. W • . /•• r»»ra « podol» r liflrvutisku 11 Spo«;ji pmr.doI Lud. I'omtiiik. Povesi Ii Pno. in zittivi. l ■■ Msomta ÄtnSbo pođDkL - AtaWk» Jtevilke— Gaulorf In teta»«. ìtìft fret Mr- • |.t«m. — Demant K. Koni Re<ärr (VW* OonifKilj«Mj» ver1 Glasovi o „Zvončku". »Edinost", časopis, ki izhaja v Ttstu, piše o »Zvončku« : »Prva le številk» tega zares dobrega mladinskega lista je jaka lepa, tako pa kakor po slikah. Nekaj ljubkega so tlasti Gasparijeve vtnjMe. Pripoi ♦Zvonček- toplo slovenskim staršem, naj ga naročajo za svojo 4ecot« * „Laibacher Zeltung" pravi o »Zvončku«: »Ta ÜUStWarÜ m]ad~ list, katerega prvi zvezek osmega letnika je ravnokar izšel, je dobil v zunanji opremi Izdatno olepšavo lako z ozirom na črke kakor na začetnice . Priporočajte in širite „Zvonček"! 0=^] „Zvonček" izhaja I. dne vsakega r,-.ese« ter .-:jne vse Irlo S K. poi leta 2 K 80 h, četrt leta I K 25 h. j. upravnik in odgovoren nrednik: Luka Jelene, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta it. 7. Rokopise je pošiljati na naslov: Engelbert Gangl v Idriji. L« m Utoftu Jtmm -mr^uh jupaknvr iki>. utiKlJiUk dnritcv\ run. .iVteljti» tiskarna1 » Ljoblfui. Štev. 2. V Ljubljani, 1. svetna 1907. Leta Vffl. Naša Marta. LE, veš, Zorko, ta-le stric — čuden stric.« Potem je počil oietov bič, in konjič je poskočil veselo ... Šlo je, šlo kakor blisk iz Braniče. s kraja Zorkove nesreče. -Kje je bil pa France?« vpraša deček spotoma, da bi pokazal očetu srčno bol. »Potepal se je ves umazan in raztrgan. Videl sem ga gori za hišo pri ribniku z drugimi otročaji.« »Pa res zna vse takointako — vse bolje?« »A, kaj še? Saj sem videl njegove čačke. Vse je le stričeva samohvala. Le verjemi in vedi, da ljudje često lažejo zato, da prikrivajo lastne slabosti. Ali se hočeš zato prepirati z njimi? Zaman trud. Kdo bi se tudi boril z neumnostjo.« * Konj se je ustavil na domačem dvorišču, a Zorkova bol se ni polegla. Zdelo se mu je še več dni pozneje, da je razmazano po vsem svetu samo blato. Tisto noč po prihodu iz Braniče ga je šele proti jutru objel spanec ter mu vnovič pokazal neiskrenega strica in razcapanega Franceta v ribniku s kalno vodo. France mu je priznal v sanjah, da je komaj eden slabejših učencev domače šole. Tedaj je šele dahnil olajševalno in se obrnil na drugo uho. Bil je že velik dan, ko se je prebudil. Pogledal je okolo sebe in srčno obžaloval, da ni svet pač tako lep kakor pred njegovim pohodom v Branico. Samo en dan tolika prememba! «jfci?^ Učeni Mihec. Spisal E. Gangl. ihčev stari oče je imel v sobi na polici vse polno knjig, majhnih in velikih, debelih in drobnih. Ker je bil že jako star, ni bil za nobeno težko in naporno delo. Da se pa ni dolgočasil, je prebiral svoje knjige, majhne in velike, debele in drobne. V mladih letih je bil vojak. Tam se je tudi priučil čitanju in pisanju. In tako je bil v vasi med onimi redkimi očanci, ki so znali knjigo prav držati v rokah. — To je vedel tudi Mihec. In kako bi ne vedel tega? Ni bilo skoro dneva, da ni prišel ta ali oni sosed k njegovemu staremu —« 30 M— očetu s kakšnim pisanjem, proseč ga, naj mu ga prebere in razloži. In Mihec je bil trdno prepričan, da mora biti njegov stari oče silno učen mož. Pa tudi knjige morajo biti učene! Tako mimo in zaspano leže na polici, v njih pa je skritih toliko čudovitih reči! Vse vedo, karkoli jih povpraša stari oče. Z roko seže na polico, vzame knjigo, natakne na nos očala, odpre, pogleda — in glej: vse mu pove knjiga, karkoli hoče vedeti. In t;iko je tudi razumljivo, da se je nekaj te knjižne učenosti vtihotapilo v glavo starega očeta, a nekaj se je je izmuznilo tudi Mihcu pod visoko čepico: ne dosega sicer še docela učenosti starega očeta, a do gležnjev mu že pride z bistro svojo glavico. Tudi še ne ume tolmačiti pomena vseh tistih čudnih kljuk in kljukic, ki so z njimi napolnjene vse knjige — saj Mihec še ne hodi v šolo — a vendar ve, o čem govore knjige. Kolikokrat je že poslušal starega očeta, ko je čital na glas, kako so plenili Turki po naših krajih, kako so čarovnice jezdarile na metlah, Kakšne burke je bril Pavliha, kako je Martin Krpan do smrti pobil Brdavsa in tako dalje . . . Vse te in druge dogodke si je Mihec zapomnil tako dobro, da jih nikoli ne pozabi! Kadar ni bilo starega očeta doma, se je Mihec kaj rad spel do police in si nagrabil knjig, da jih je komaj nesel. Kam? Naravnost pred hiše". Kdo bi tudi čital naskrivnem v sobi, kjer ga ne vidi živa duša? Pred hišo mora, kjer ga lahko vidijo ljudje, češ, glejte učenega Mihca! Mihec je razpoložil knjige okrog sebe, odprl zdaj to, zdaj ono in čital na ves glas, kar mu je ravno prišlo na misel : »Turki — so — prišli — v — na-še — kra-je — prišli — so — Turki — v — na-še — kraje — so — prišli — Turki — in — so — prišli —« Zvedavo je pogledal izpod čela, radoveden, ali ni še nihče prišel, da bi ga poslušal in občudoval. Res! — Prišla je njegova sestra Manica. Ta že hodi v šolo in tudi čitati že zna. A Mihec naj ji dokaže, da zna čitati tudi on — brez šole. In prišla je tudi sosedova Lenka, ki je manjša od njega, ki torej še bolj občuduje njegovo učenost. Mihec brž zamenja knjigo. Odpre največjo in čita s še glasnejšim poudarkom : »Turki — so — prišli — v — na-še — kra-je — so — prišli — Turki — irr — so — Turki — prišli —« Ob takih javnih nastopih je Manica gledala bratca s pomilovalnimi pogledi: »Kaj boš, siromak, ki si še tako neuk in otročji!« A Lenki je Mihčeva učenost tako ugajala, da se je od smehu sklanjala v pasu. In čimbolj se je smejala Lenka za Mihčevim hrbtom, tem glasneje je vpil Mihec, misleč si: »Le, le! Moje učenosti ne prevpije noben smeh!« Lakomnost. Spisal Ivo Troit. mei je sosed Glavan njivo ob stezi v bližnjo vas. Vedno se je pritoževal, da mu ljudje pohodijo mnogo pridelkov, ko se izogibljejo na stezi ter hodijo najrajši po njegovi njivi. Na nasprotni strani je sicer senožet soseda Kalina. Tudi po nji bi bila mehka stopinja; ljudem pa ugaja kakor nalašč samo njegov svet. Jeseni je obsejal njivo z ozimino in jo ogradil s košatim trnjem. Ni pa postavil trnja ob stezi in na mejo, marveč kar na samo stezo in celo na Kalinovo senožet. Mislil si je: »Steza itak meji moj svet in sosedov. Ko se tam uhodi nova steza, bo toliko večja moja njiva in varna brezvestnih stopinj.« Še tisti večer so hodili mimo ljudje ter zmetali trnje izpod nog na sredo Glavanove njive. Ponoči je zapadel debel sneg. Ko so drugi dan izkušali vaščani prigaziti iz sosednje vasi, so ubirali stezo prav ob trnju, ki je bil z njim Glavan zagradil svojo njivo. Za prvim človekom je šel drugi, tretji, vsi, vsi. Tako so naredili stezo prav po sredi njive, meneč, da hodijo po stari stezi. Ko je skopnel sneg, so šele videli svojo zmoto, a Glavan tudi svojo škodo. Padajo snežinke . . . Padajo snežinke na ravno poljé, padajo na mrtve gozde in goré. !n v odejo mrtvo vse zagrnejo, dokler dnevi topli se ne vrnejo. A takrat snežinke solnce raztopi in podari zemlji novih spet moči. In takrat po zemlji vse vzcvetelo bo. vse pod božjim solncem spet veselo bo .. . Borisov. Zvonček.*) Spisal AvguStin Šabec. ho, že zvončki!« Te besede je vzkliknil nekega dopoldne početkom meseca svečna gospod učitelj, ko je •stopil v šolsko sobo in oddaleč zazrl na šolski mizi vse polno, lepo vzcvetelih, snežnobelih zvončkovih cvetov, Ni si mislil, da bi se ob tem času, četudi je bila to leto lepša zima kot druga leta, dobilo že toliko zvon čkov, zato je bilo njegovo iznenađenje in veselje nad to ljubko pomladno oznanjevalko tem večje. Otroci so pa že na njegovem obrazu lahko brali, da je gospoda učitelja ta njihov dar presenetil in ga izredno razveselil. Pa kakor da bi mu bil kdo povedal, tako trdno je bil prepričan, da so mu prinesli zvončkov gotovo tudi Poljančeva Angelica, Otorepčeva Milica in Završnikov Jakec. Njih zadovoljno se smehljajoči obrazki so ga popolnoma utrjali v tej misli. Zato je rekel: »Smehljajoči se obrazi Poljančeve Angelice, Otorepčeve Milice in Za-vršnikovega Jakca mi pričajo, da so vsaj nekaj teh ljubkih cvetk nabrale njihove roke in jih prinesle meni v dar.« »Da, da, gospod učitelj,« pravi nato Poljančeva Angelica, »večino teh zvončkov smo nabrali mi trije, le nekaj so jih prinesli drugi naši součenci.« »Ko smo šli danes zjutraj v šolo,« nadaljuje Angelica,« in prišli iz gozdiča, ki se drži naše vasi — na plano, si je hotel Završnikov Jakec urezati leskovo šibo, zato je krenil s pota malo vstran. Jaz in Otorepčeva Milica pa sva ga čakali na poti. Hipoma pa zaslišiva njegov glas: »Angelica! — Milica! — Zvončki!« Nisva dolgo premišljali, kar vdrli sva jo za njim, ki je med tem časom nabral že lep šopek lepo vzcvetelih cvetov. *) V latinščini: Galanthus nivalis. — Ker zvonček sedaj kmalu vzcvete, naj si ga vsak sam naslika po naravi. Urednik. Na šibico je pri tem pa kar pozabil — i no, saj so zvončki dokaj bolj imenitni kot leskova šibica. •— To lahko dobi vsak dan, zvončka pa ne. Urno sva jih jeli tudi medve nabirati. Pri tem pa smo mislili vsi trije na 4olo in hiteli nabirati, kar se je dalo, da bi se z nabiranjem predolgo ne zamudili in bi se nam ne pripetila taka kot zadnjič, ko smo zaradi nabiranja čmega teloha prekasno prišli v šolo.« Gospod učitelj je pohvalil nato njih vnemo in skrb do šole ter obljubil, da hoče to ljubko znanilko zorne pomladi popoldan v šoli opisati in o nji marsikaj zanimivega povedati. Opisal jo je tako-le: Svoje ime je dobila ta lepa pomladanska cvetica po visečem, kimastem cvetu, ki ima v vsem podobo pravega zvončka. Pravijo ji pa tudi dremavka, ker ima cvet tako povešen, kot bi res dremala. Tudi človeška glava se povesi, če človek dremlje. Ponekod jo pa imenujejo tudi kujànico; naziv-Ijejo jo pa tudi »mali« zvonček, da jo je ločiti od nji sorodnega »velikega« zvončka, zvanega tudi — pomladanska norica. V zemlji ima zvonček belo, jajčasto čebulico, ki je približno tako debela kakor lešnik. Nevešči ljudje smatrajo to čebulico za korenino, v resnici pa to ni korenina, ampak le podzemeljsko deblo, na katerem se šele nahajajo prave nitkaste ali vlaknate koreninice. Kot druge rastline, tako dobiva tudi zvonček svojo hrano iz zemlje. Ker pa raste in cvete zvonček že ob času, ko je v prirodi še vse mrtvo, bi se mu glede hrane prav slaba godila in naj ima še toliko koreninic. Kaj mu pa vse te pomagajo, ko pa ni v prirodi še nikakega življenja. Toda zvonček ima tudi v tem času vsega dovolj za rast in življenje. Če prerežemo — in to ob času, ko zvonček odcvete in se posuši — zvončkovo čebulico, zapazimo, da se nahajajo v sredi te čebulice že vsi deli prihodnje rastline. To mlado, v prvem razvoju se nahajajočo cvetico pokrivajo deloma mesnati, deloma suho kožnati, lupinasti, luskam podobni listi okroginokrog. Koncem septembra so že vsi deli prihodnje rastline v čebulici tako razviti, da jih je mogoče razločevati drugega od drugega. V pozni jeseni ali, bolje rečeno, početkom zime požene zvonček na zgornjem koncu čebulice kalico, iz katere se ima spomladi razviti nova rastlina. Ta rastlinica, sestoječa iz dveh listov, med katerima leži nekoliko nižje še v razvoju se nahajajoč cvet, poganja na to še v zemlji vedno naprej, dokler ne predre zemeljske skorje in ne ugleda belega dne. Da se pa more razvijati, dokler se nahaja še v čebulici in pozneje, ko skali, a je še v zemlji, zato skrbi ravno čebulica sama, ki jo v teh zanjo skrajno žalostnih časih vzdržuje s svojim, na mesnatih listih se nahajajočem mesom. Vso to mlado rastlinico obdaja, dokler se nahaja še v zemlji, brezbarvnat, kožnat plašček, nožnica imenovan. To suknjico ima ta mlada rastlinica zato, da se kak njenih nežnih delov pri rasti proti površini zemlje ne more poškodovati. Ko pa pririje rastlinica do zemeljskega površja, ji odpove ta plašček, ki je kakor kak ovoj kril in varoval mlado rastlino pred vsakršnim poškodovanjem, svojo nadaljno službo s tem, da jenja rasti in se s cvetom nadalje razvijati. Mladi rastlinici pa, ki raste le naprej, postaja v tej ozki skrinjici kaj tesno, zato se ujezi, razžene listno nožnico in pokuka v prosto, še v polsnu se nahajajočo prirodo. Ko se je tedaj rastlina izmotala iz tega ovoja, se raz-družita tudi dotlej tikoma drug ob drugem se nahajajoča prava, pritlična lista ter se obrneta vsak na svojo stran, da nastopita svojo službo kot zvesta čuvaja cveta. Ta združitev obeh listov, dokler je rastlina še v zemlji, ni brez pomena. V združitvi je moč. Ker sta tedaj lističa združena in rijeta s skupno močjo iz zemlje, je njuno delo za polovico lažje, kakor če bi ril vsak list zase. Poleg tega sta pa še listni konici trši kot ostali listovi deli, kar tudi izdatno pomore, da rastlina prerije trdo, tuintam še zmrzlo zemeljsko piasi. Po vnanjosti sta ta dva lista črtalasta, celoroba, topa, vzporedno-žilnata in žlebasta. Njuna listna ploskev je zelena, prihaja proti koncu rumenkasta ter prehaja na dnu v majhno, belo nožnico. Kakor ste iz rečenega razvideli, pripravljata ta dva lista pot sledečemu cvetu. V dobi, ko bodeta ta dva lističa z vso rastlino iz tal na svetlo, počiva cvet še skrbno zavarovan v njunem žlebastem dnu. Precej pa, ko sta lista dokončala svojo težavno nalogo in tako odprla cvetu pot, kamor je namenjen, se začne tudi njegovo cvetno steblo, ki pa je zaradi tesnega prostora med listi vse pretisnjeno, razvijati in kmalu preraste lista. To brezlistno steblo nosi na koncu le en sam cvet, ki je izprva pokonci stoječ. Skrbno ga odeva za njegovega razvoja kožnat tulec, da se mu rte more nič žalega pripetiti. Kako skrbno čuva tulec zvončkov cvet, razvidile iz tega : Kakor veste, prištevamo zvonček med prve pomladanske cvetice, in cvete tedaj prav zgodaj, to je ob času, ko gospodujeta zunaj še zima in mraz. Kolikim nevarnostim je tedaj v tem hudem času izpostavljen ta nežni cvet. V tem zanj res žalostnem položaju ga skrbno čuva dvohrbtičast, deloma kožnat, deloma zelen, iz dveh ovršnih listov zrastel tulec, da se ne zgodi mlademu in nežnemu njegovemu cvetu nič hudega. Ako je prikukal tedaj prezgodaj iz zemlje in divjajo zunaj še mrzli vetrovi, ki prete mladi cvetici s poginom, takrat ostane cvet s tulčevim ogrinjalom časih po več dni ali celo več tednov odet in ga varuje ta tako skrbno, kot varuje koklja svoja piščeta pred pretečo nevarnostjo. Ko pa nastopi lepše in toplejše vreme in da solnce s svojimi ljubkimi žarki zagotovilo, da se ne more bornemu cvetu nič hudega pripetiti, tedaj pa ga izpusti tulček izpod svojega okrilja, da odpre svoj cvet in s tem tudi vrata nad vse željno pričakovanemu pomladanskemu življenju. Iz razpočenega tulca se sedaj prikaže snežnobel cvet, ki takoj povesi glavico, kot bi hotel žalovati nad svojo bridko usodo, da je tako osamljen in da razen svojih bratcev ne ugleda nikakib drugih cvetic. Zdi se nam, kot bi mu bilo hudo, da mu je v tako neprijaznih dneh usojeno življenje, medtem ko ob tem času druge cvetice še mirno spe in so jim odločeni lepSi in toplejši dnevi življenja. Pa delali ìri mu krivico, Ico bi trdili, da je to vzrok njegovi povešeni glavici. So drugi vzroki, ki ga silijo k temu, in Stvarnik je že vedel, zakaj mu je ravno v tem času odločil življenje. Poglejmo prvi in glavni vzrok! Po svoji velikosti sodi zvonček med bolj majhne cvetice. Ker raste in cvete po travnikih, kjer poženo v poznejšem, toplejšem času od njega izdatno večje rastline in gosta trava, in ker si ie izbral tudi gozd za svoje domovanje in bi ga ta s senco svojih dreves oviral v rasti, bi v prvem kot drugem slučaju v poznejšem času za razvoj in življenje ne imel zadostno potrebne svetlobe. Zato je primoran, da cvete v takem času, ko ni teh ovir. Iz navedenega je pa tudi razvidno, da je v dneh, ko se ščepirijo po travnikih visoka trava in druga zelišča in ko je gozd odet v lepo, novo, zeleno obleko, z zvončkovim življenjem že pri kraju. Zvončkov cvet je sestavljen iz šestih, ločenolistnih lističev, kateremu cvetu pravimo obod ali perigon. A kaj je to perigon — boste vprašali. Že pri črnem telohu smo rekli, da sestoji cvet iz čaše, venca, prašnikov in pestičev. Če pogledamo zvončkov cvet natančneje, zapazimo, da nima ne čaše ne venca, ampak sta oba zrasla v enojnato, cvetno ogrinjalo, in takemu ogrinjalu pravimo obod ali perigon. Izmed lističev so trije večji, trije manjši. Zunanji trije so podolgasti, poševno na ven stoječi in kakor sneg beli, notranji trije pa stoje skoro navpično v cvetu, so izrobljeni in zelenkasto pasasti ter tvorijo cevi podobno obliko. V tej cevi se nahaja 6 prašnikov. Ti so prav kratki, beli in tanki kot niti ter imajo na koncu rumene prašnice, polne cvetnega prahu. Sredi prašnikov moli iz cveta tenak pestič, na katerega spodnjem koncu se nahaja plodnica. Iz te se razvije, ko zvonček od-cvete, s semenom napolnjena glavica. Na plodnici so za zvončkovega življenja prirasli cvetni obod in prašniki. Pri večini cvetic s kimastimi cvetovi zapazimo, da v slučaju slabega vremena ne zapro svojih cvetov, ampak jih puste odprte, četudi preti njih nežnim cvetnim delom nevarnost. Pri zvončku je to drugače. S svojimi vnanjimi, večjimi cvetnimi listi zapre vsekdar svoj cvet, kadar mu mraz ali druge nezgode obetajo pogin. Popolnoma umljivo nam postane to, če pomislimo. da je ni cvetice, ki bi bila izpostavljena tolikim vremenskim nezgodam kot ravno snežnobeli zvonček. Povedal sem vam že, da raste zvonček najrajši po mokrotnih travnikih in gozdih, posebno pa kraj gozdov, in tam so ga danes tudi dobili Poljančeva Angelica in ostala dva. Težko mi je sicer povedati, a povedati vam vendar moram, da štejemo, žal, tudi ta nežni, na videz popolnoma nedolžni zvonček med strupene rastline. Sicer ga ne prištevamo tisti vrsti strupenih rastlin kot črni teloh, a strupen je in ostane strupen. Le toliko je, da ni ves strupen, ampak je strupena le njega v zemlji se nahajajoča čebulica. Poslušajte, kako bi bila nekoč neka kuharica kmalu zakrivila prezgodnjo smrt svojega gospodarja in gospodinje. V neki hiši so imeli prav trmoglavo in neposlušno kuharico. Karkoli ji je gospodinja pokazala, je ali pozabila ali pa narobe naredila. Nekoč ji naroči gospodinja, naj napravi za kosilo poleg mesa čebuljno omako. V jedilni shrambi so imeli tisti ljudje na policah črez poletje shranjenih več tulipanovih, hijacintnih in tudi nekaj zvončkovih čebulic, ki jih je gospodinja nakanila jeseni posaditi na vrtu, da bi imela zgodaj spomladi kaj cvetja. Zraven teh čebulic je bilo tudi nekaj pravih mladih jedilnih čebulic, namenjenih spomladi v čebulno gredo, da bi se tam odebelile in bile potem za rabo. Neposlušna kuharica, ki je sicer že večkrat videla, iz kakšne čebule se naredi omaka in se ji ni ljubilo gospodinjo vprašati po debeli čebuli, pobere čebulice, ki so ji bile bolj pri rokah, da naredi iz njih omako. Ker pa se ji je zdelo teh premalo in ker ni ločila čebulice od čebulice, pridene tem še par zvončkovih čebulic, ki so bile tem najbližje, napravi omako in jo odnese na mizo. Komaj pa sta pospodar in gospodinja dobro poobedovala, začutita oba, da jima ni dobro v želodcu. Poleg tega sta občutila v glavi strašne bolečine in kar vrtelo se jima je. Nato so nastopile še bolečine v vratu; silil ju je zaspanec, obolela sta sploh tako hudo, da sta morala poslati po zdravnika. Iz vseh znakov njune bolezni je zdravnik spoznal, da sta zastrupljena. Dognalo se je potem, da bi bile ravno zvončkove čebulice kmalu za njuno življenje usodne, ako bi ne bila prišla pravočasno zdravniška pomoč. Dasi je tudi zvonček zapisan v črni knjigi strupenih rastlin, ga imamo vendar prav radi. Z veseljem ga trgamo, kjerkoli ga dobimo. In kako tudi ne! Saj nam s svojim prijaznim cvetom naznanja, da nastopi v prirodi kmalu novo življenje, ko bo morala nadležna zima skoro pobrati svoja kopita. Že zaradi tega in pa zaradi svoje neustrašenosti, s katero kljubuje kot osamel junak zadnjim silam odhajajoče zime, pač zasluži, da ga imenujemo — kralja svečnovih cvetic. Zamrla cvetka. Spisal tv. E. »do si ti?« »Slovenka sem!« je vedno odgovorila. In da ste jo videli in slišali, kako je znala deklamovati petletna Čebuljeva Vidka! Stopila je na stol, zakrožila na smeh svoji, kot črešnja rdeči ustnici, povzdignila nežno desnico in potem je povedala, kakor je ne pove noben učenec, ono lepo pesemco: .Sem Slovenka mala, a že vendar mnogo vem .. Strmé smo jo poslušali, kako pravilno in razločno je govorila. Pa ne samo ono o Slovenki, ampak Vidka je znala še mnogo, mnogo drugih pesemc in povestec. Znala je pesem o Miklavžu, pesmi o cvetkah, ptičkih. Mnogo takih lepih stvari je znala petletna Vidka. Kadar je bil mamin ali očetov god, je vselej prišla s šopkom cvetic v ročici, ni pa dala zraven napisanega voščila, kakor store drugi otroci, ne, povedala je voščilo lepo na pamet. In oče in mati sta jo imela tako rada. Saj pa je ona to tudi zaslužila. Nikoli jima ni bila nepokorna. Bila je vedno vljudnega vedenja, kar je veliko za petletno dete. Vidka ni bila doma pri nas. Prišla je s starši tam z lepih gorenjskih planin. Ostaviti je morala svoje gorenjske prijatelje in prijateljice. To pa je bilo hudo, jako hudo. In one planine ! Vedno mi je vedela povedati kaj o planinah. Nekoč, ko smo šli na izprehod, sem ji pokazal gorenjske gore, ki so se videle v da- Vidka je bila tudi Ijavi. Zaploskala je _ doma na planinah, z rokami ubožica, in ^SrVi v onem čistem zraku, obraz ji je vzplamtel mS J 3 morala je k nam radosti. Vzdigniti H — B v meglene nižave. sem jo moral, da je rtyV\ f^^^JR. Od dne do dne videla bolje svoje Vi ^SggHk-.^Sji.-N je bledela. Priha-planine. — Vsi smo MIljala je jesen. Hirale jo imeliradi, vsak jo 1 so cvetke —hirala je ogovoril na ulici. IS fc/F .iff je Vidka. Vsiljevala Stresla je svojo WSmMfaJBS^ se nam je misel, da črnokodrasto gla- Mi . <5S zamre s cvetkami, vico in sinjemodro ^gaggBSB^E^k »Ali ste videli pentljo v laseh. < " Vidko? — Kaj v.ie- Uprlajevednosvoje H J»'. (J^T'.jWs nite?«—»Škoda je se smejoče oči člo- H Jpf bo!« — »Nobene veku naravnost v flj tMiir^^S pomoči! — Ubogi obraz in je govo- ^^^Bffl^MHl - starši!« — Tako so rila razumno in raz- ■ govorili njeni Srečal sem jo ne- Ptice so letele na koč. Bilo je poleti. HHjHfeHÉplB^È) jug, Vidka pa je Zazdelo se mi je, v. morala v posteljo, da ji lica niso več Oče je odšel ža- tako lepo rdeča kot II ^BBJ^^JB^B H^^Bjl losten v urad, ma-tedaj, ko je prišla II |'''j'f ' ^W l i; niica je plakala ob k nam. In spomnil li ijjji Jj|| posteljici, Vidkin sem se nehote, da lil (JU bratec Danček pa planinske cvetice ne 1 ' jo je s strahom po- uspevajo v nižavi. vpraševal, kaj to po- meni. Ni mu odgovarjala mamica, ni mogla v toliki bolesti. Vidka ni vstala več. Časih ji je odleglo in povpraševala je mater po svojih tovariših. Prihajali so jo obiskoval prijatelji in prijateljice. Po prstih stopaje in s skrbjo na obrazu so prihajali k njeni posteljici, saj so jo ljubili, tako jako ljubili — in sedaj je bolna, na smrt bolna. Nasmejala se jim je, toda njen nasmeh ni bil več tako vesel in poreden kot tedaj, ko so se igrali skupaj. Žalostni so odhajali otroci in ni se jim ljubilo igrati se onega dne. Solnčni žarek se je prismejal skozi okno: obiskal je malo bolnico. Poljubil jo je na obraz in je vztrepetal. Razprostrla je ročice, da bi ga prijela, toda ni ga bilo več. Tedaj je Vidka zadnjikrat videla solnčece .. . Nastopili so oni otožni jesenski dnevi, ki navdajajo človeka z žalostjo. Ne ptičev ni tedaj, da bi peli, ni cvetic, ne solnca, ničesar prijetnega ni v prirodi. Človek je otožen in ne ve, česa mu manjka. Želiš si pomladi ali pa zime. da bi le ne bilo tako enakomerno otožno. Taki so bili dnevi tedaj, ko si je Vidka poslavljala od življenja. Zvonilo ji je, njena čista dušica pa je plula proti nebu in srečavala prve snežinke, ki so padale na zemljo. Zaspala je priroda, in zaspala je Vidka. Zvečer sta bili obe pokriti z belim prtom. Kako lepa je bila na mrtvaškem odru! Vsi so jo prihajali kropit, a vsak je odšel z žalostjo v duši. Domenile so si deklice, da bi ji spletle vencev — toda kako? Kje vzeti cvetic v pozni jeseni? Bile so žalostne in zmenile so se, da ji spomladi okrase grob z venci. Lep je bil Vidkin pogreb in velik, zakaj udeležil se ga je, kdor je mogel, saj je imela mnogo prijateljev, ki se je bodo spominjali še dolgo, dolgo. Dve pismi. Spisal E. Clangi. a Štajerskem imam prijatelja, ki ima sina Vladimirčka. Ako misli Vladimir, da razen njegovih staršev, bratov in sestra nihče drugi ne ve, kaj počne, kako živi in kako se vede, je v bridki zmoti. Da mu to dokažem, naj povem, kar sem zvedel o njem! Vladimir je deček, ki ljubi zimo in njeno veselje nad vse. Kadar se prismeje v deželo cvetoča pomlad, je Vladimir ves nesrečen, ker se mora posloviti od zime, od snega in od pozim-skega razveseljevanja v prirodi. Pomlad in poletje nimata zanj nič izredno veselega. Pride bogata jesen s sadjem in grozdjem, a Vladimir hodi vedno gledat toplomer, ali že kaže dovolj mraza, da pride prvi sneg. In ko zagleda v daljavi s prvim snegom pokrite gore, zdihuje in toži: »Ah, ko bi sneg vendar že prišel k nam!« Med jesenskim dežjem zapleše prva snežinka. Veselo zbeži Vladimir pod streho in pregleduje sani, jih popravlja in prireja za vožnjo. Toda prva snežinka se raztopi v dežju — in snega ni, Vladimir pa je žalosten. Nekega dne pretekle jeseni je šel njegov oče na vrt. Na vrtni lopi je viselo to-le prilepljeno pismo: Ljubi sneg! Prosim Te, pridi, pridi! Rad bi Te že videl. Že eno leto Te nisem videl. Pridi, visok do kolena, da se bom zopet lahko vozil s sanmi. Naj že mine ta voda, zamrzne to blato, potem pa pridi, ljubi sneg. visok do kolena! Pridi! Na Humu, dne . . . Vladimir. Oče se je smejal, a Vladimir je bil žalosten, ker ni bilo snega vkljub njegovi lepi prošnji. »Le potrpi I« ga tolaži oče, »saj sneg že pride! A svojega pisma nisi prav naslovil. Sneg namreč ne more poslati samega sebe. Sneg pride samo tedaj, kadar mu ukaže Bog!« Vladimirček se oddahne kakor bi se nečesa domislil. Drugi dan gre oče zopet na vrt. Na vrtni lopi je zopet viselo pismo. Oče postoji in bere: Ljubi Bog! Prosim Te, u kaži snegu, naj vendar že pride ! Že eno leto ga nisem videl. Pošlji sneg, visok do kolena, da se boni zopet lahko voziI s sanmi. Naj že mine ta voda, zmrzne to blato, potem pa, ljubi Bog, pošlji sneg, visok do kolena! Pošlji ga! Na Humu, dne . . . Vladimir. Drugo jutro se Vladimir zgodaj zbudi, gre k oknu, in vzdigne — kakor vsak dan — zagrinjalo. Kdo opiši njegovo veselje! Vsi so morali iz postelj: starši in bratje in sestre. Vsi so morali gledat prvi sneg in vsem je obljubil Vladimir, da jih vzame na sani. A za toliko množico ljudi so postale njegove sani premajhne. Kaj stori Vladimir? Gre k mizarju, da mu naredi nove sani. In ko so bile gotove, je Vladimir lepo prosil očeta, naj jih plača iz svojega. Če pa noče plačati iz svojega, naj vzame denar iz njegove hranilnice, saj jih Vladimir rad plača sam. da jih le ima. No, z očetom sta se izlepa pobotala, ker mu je obljubil sin, da s pridnostjo poplača njegovo dobroto. Očetu pa je bilo dovolj plačila, ko je gledal izza gorke peči, kako neskončno radost uživajo otroci zunaj na zasneženem klancu, ter se spominjal časov, ko je bil sam tako srečen. Vse belo! t ■ • Siromački. Sneg pokriva polje, sneg pokriva gričke, in v dežele južne mraz pregnal je ptičke. ko želodček strada!" In škrjanec gorski resno s čopkom miga: In predrzni vrabček trese se od glada: Težko je živeti. Slavec poje daleč ob obali morski, ko je zima taka ?' in Škrjanec gorski so pri nas ostali. krokar pa in vrabček Grdo krokar kraka: ,Kie dobim naj jesti, ali kaj, ko ni ga t Slab čas se začel je, slab čas za nas ptičke: sneg pokriva polje, sneg pokriva gričke. Iščem, iščem zrnca, Pavel (Jolob. Prvi ples. ,Že hiat'e ti prve in škornje imaš. a krilo jaz novo imam, plesati tako pa kot jaz še ne znaš; prepričaj le, bratec, se sam '" Poizkusila sta, zasukata se v ples, a kaj, ko pa godca tu tli: urneje nogé so, (e godba je vmes, ob godbi se lepše vrti. Pa dedek priroma s harmoniko ... V ples drvita plesalca oba, vrtita se v plesu, se smejeta vmes . . . Bum! . . . Kri iz nosov zdaj curlja . . . Andrej Rapè. C^Rgefèo Spoštuj prirodo! Spisal Lud. Potočnik. (Dalje.) olnce je stalo že visoko, ko je belin dokončal svojo povest. Živina je dozdaj ves čas veselo pulila sočno travo, toda prihajalo ji je vroče, in sivka je privzdignila glavo kvišku in glasno zamukala: -Dom-u-u-u-u !« Tudi najin želodec se je jel oglašati ter nama praviti, da naju čakajo doma mastno zabeljeni žganci. Krave sva napasla, in najino delo je storjeno, zatorej sivka, rjavka, plavka, liska — domov, domov, domov! O kresni noči. Gotovo ti, dragi moj bralec, ni neznana rastlina, ki raste povsod po naših gozdih. O nji pravijo učenjaki, da je bila pred več tisoč leti velikansko drevo, ki je pa prihajalo od stoletja do stoletja vedno slabeje, tako da je zdaj to čisto navadna rastlina; pravimo ji praprot. Semenu te rastline pripisujejo čudno moč. Pravijo namreč: če ga kdo dobi nevede v črevlje, ta sliši na kresni večer, kaj se pogovarja živina. To so imeli dan pred kresom naši pastirji opravka! Dopoldan in popoldan so nabirali pri paši v gozdu drv in vejevja ter so zlagali to na vrhu hriba lako, da so napravili visoko grmado, ki jo bodo zvečer prižgali za kres. Po večerji, ko je že legel mrak, se je začelo gori na hribu nekaj svetlikali, kakor da bi čepela tam majhna kresnica. Toda ta luč se je vedno bolj širila in dvigala, in na hribu je visoko zaplapolal — kres. Nekdo je imel pri sebi orgelce, in veselega petja, vriskanja in rajanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Ali svetli kolobar okrog kresa se vedno bolj krči, in stvari, ki so sc prej v svetli luči tako natanko videle, izginjajo, kakor bi jih požirala kaka temna pošast . . . Plamen vedno bolj peša, pada, ugaša . . . Gledalci so odšli, in kres tli osamljen. Osamljen ? Ne! Tomaškovčev Tonček se je ozrl nazaj ter je videl, kako so se kresu iz gozda bližale bele, meglene postave ter začele rajati in plesati okolo tlečega pogorišča. Bile so to gozdne Vile, ki so tudi prišle k pogorišču obhajat kresno noč. Tončka pa je čakalo nocoj še nekaj drugega čudovitega. Ko je prišel do doma ter šel mimo odprtega hleva, v katerem so počivale njegove lepe kravice, zasliši nenadoma iz hleva govorjenje. Radoveden, kdo bi bil v hlevu, stopi bliže in posluša. ■ Plavka !« zakliče glas iz onega kota, kjer je imela sivka svoje ležišče. »Kaj bi rada, sivka?« se oglasi plavka. Tonček se spomni, da je nocoj tudi živini dan dar govora in da jo razume le tisti, ki ima pri sebi praprotno seme. Radoveden posluša dalje. »Ali si videla danes na napajališču Smukovo lisko, kako je hudo pretepena? Kar kri ji teče iz ran.« »Ne, danes sem bila hudo žejna in sem dolgo pila ; tudi sem stala bolj daleč od nje in je nisem mogla tako natanko videti. Od strani sem opazila, da sta se vedve pogovarjali. Kaj pa je bilo hudega?« »Jaz tudi nisem takoj opazila njenih krvavih ran,« pripoveduje sivka plavki, »toda videla sem, kako ji iz oči tečejo debele solze. Vprašam jo, kaj ji je, da se tako solzi? Liska pa vzdihne: Ali ne vidiš, kake rane imam po životu? In pogledala sem ter sem videla, da je ves hrbet razoran od udarcev. Vprašam jo, kdo je vendar ravnal z njo tako neusmiljeno? Naš pastir Tine, odgovori ona s tresočim glasom. Danes smo se pasle v onem majhnem gozdičku doli pri njivah. Paše je tam malo, ker smo se tu že večkrat pasle in smo jo že pogrizle. Tine je zapazil na smreki ptičje gnezdo in je splezal na drevo. Ob robu gozdiča pa tako lepo raste zeleni oves. Lačna sem bila. in oves mi je tako prijazno kimal, da sem se mu približala ter se prav mirno pasla. Napasla sem se ovsa že dositega, ko se čisto tiho priplazi naš pastir, me ulovi za vrv, me priveže k drevesu in me bije toliko časa, dokler se mi ni posrečilo odtrgati vrvi. Vse moje prošnje so bile zaman; njegovo srce ne pozna usmiljenja. Še meni so prišle solze v oči, ko sem jo poslušala. Oblizala sem ji rane ter jo tolažila s tem, da se vsaka krivica maščuje.« »Smukove krave so pa res uboge«, pravi plavka, »ko morajo toliko prebiti pred tem hudobnim Tinetom. Kako smo pa me lahko vesele, ko imamo tako dobrega pastirja. Naš Tonček nas nikoli ne tepe. Pri sebi ima vedno kako knjigo in čita. Zadnjič sem se pripasla čisto blizu njega in sem videla, da je bilo na knjigi, ki jo je bral, napisano »Pod lipo«. »Da, da«, pravi sivka, »tudi jaz sem to videla. To knjigo je spisal Jožef Stritar, ki je tudi naš prijatelj«. Nato se zasliši glas iz drugega kota, kjer je prostor za vola. »Jaz sem pa zdaj prav sladko dremal, pa sta me ve zbudili. Sanjal sem čudne reči. Zdelo se mi je, da je v naši vasi nastal velik požar; gorelo je pri Smukovih in pravijo, da je zažgal hudobni Tine. Brž nato se mi je pa zazdelo, da vlečem težek voz po cesti. Kar zagledam kopico otrok, ki so se mi bližali. Takoj sem spoznal, da so to šolarji. Med njimi je šel lepo oblečen mož; to je bil učitelj. Kaj menite, kdo je bil ta učitelj?« »No, kdo?« se oglasita kravi. »Naš Tonček,« reče vol. »Vse mogoče, vse mogoče,« se oglasita hkrati plavka in sivka. (Dalje.) OASPWglJ Senčna podoba. Arabske številke. Izreden napredek naše prosvete gotovo pomeni dejstvo, da so obširne in nepripravne rimske številke zamenjali z arabskimi številkami ; zato je splošno zanimivo vprašanje, kdaj so te številke prišle v Evropi v rabo. V napisih so rabili arabske številke že v 15. stoletju, na Angleškem šele v 16. stoletju. V rokopisih je veljalo dlje časa leto 1355., ko so začeli pisati z arabskimi številkami. A učenjak Picton je dokazal, da imajo v Londonu račun iz leta 1325., ki je na njem ta datum neki italijanski trgovec napisal z arabskimi številkami. V vseučiliški knjižnici v Cambrigdu hranijo latinski prevod neke zvez-doslovne razprave iz leta 1276., kjer so po- polnojna dobro uporabljene arabske številke. Še zgodnejši datum beremo v velikem delu o zakladih vatikanske palače, ki ga je izdal papež Leon XIII. in ki kaže na nekem predmetu iz slonove kosti arabsko letnico 1247. Toda najstarejše izpričevalo o rabi arabskih številk daje neka kronika, ki jo hranijo v monakovski državni knjižnici. O tej kroniki sodijo, da je bi/a sestavljena v letih 1167 do 1174. Tukaj prvič v Evropi, kolikor je znano doslej, rabijo arabske številke. Gozdovi in železnice. Da imajo pri evropskih železnicah dovolj tračnic, t. j. brun, kamor pritrjajo šine, morajo posekati 240.000 hektarov gozdov. Želja. Po vipavskem narodnem napevu priredil Fran Mrmolja. ček be - li, bi sko - raj mlad, pri - di. pri sr - cu daj, po si - li mi ie bi - II k nam pri - vo - di in po - vso - di vi - co iz pod sne-ga, sli mra - za kru - te - ga. ni ža rek mil in vroč, či nam le-den o-brof, gla - vi-co iz-pod sne-ga, gla - vi - co pro - sti mra-za kru -te- ga, pro - sti mra solnč - ni ža ■ rek mil in vroč, solnč - ni Ža po - či nam le-den o-broč, po - či nam pod sne - ga, kru - te - ga. mil in vroč, Demant. Priobčil K. Koriš. Besede značijo : 1. «oglasnik, 2. Žužkojedca, 3. drevo, 4. krstno ime, 6. vas, 7. posestnik«, 8. inozemsko žito, 9. soglasnik. Črke po sredi odzgoraj dol i" z leve na desno povedo ime slovenskega pesnika. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. Rešitev novoletnega voščila v prvi številki. „Zvonček14 želi, naj se v letu 1907. vse dobrote razsujejo nad slovensko zemljo. Prav sta ga rešila: Vera Flis, učenka IV. razreda na Vrhniki; Tonček Sivka, učenec pri Sv. Juriju ob juž. žel. Kotiček gospoda Doropoljskega. Dragi moji! To je moje prvo pismo v novem letu. Želim vam mnogo sreče in veliko veselih in zadovoljnih dni! Prep ritan sem, da tudi vi meni vse to Želite. Danes, ko vam to pišem, imamo šele 12. januarja. Prvo „Zvončkovo* Številko, kjer vas vabim, da mi pišete, ste prejeli šele pred nekaj dnevi Z veseljem vam naznanjam, da sem že dobil nekaj pisemc, ki jih priobčujem spodaj. Prepričan sem, da je več pisemc že na poti, toda ne morem čakati nanje, zakaj stavci, ki stavijo črke za .Zvonček*, hočejo imeti rokopise o pravem času. da morejo list dotiskati do 1. dne prihodnjega meseca. Tisti moji mladi prijateljčki. ki so mi pisali, pa še ne dobe svojega pisma v tej številki, naj ne bodo preveč žalostni. Njihova pisma s svojim odgovorom vred priobčim v prihodnji številki. — Le hitro torej pero v roke, pa pridno mi pišite. Čimprej dobim jaz pismo v roke, temprej dobite tudi vi odgovor. In sedaj začnimo s pisini ! Dragi gosp. Doropoijski ! Spicpartel*) je na Miklavžev večer iz stola padel, da so se otroci tako smejali. Enemu dečku je pa slabo postalo, tako se je ustrašil. Pa so drugi rekli, da ga bo zdaj hudobec vzel. Jaz sem se že na ladji peljal po morju. Videl sem ribe, pa tudi, kako so \{\x loviti. Span Tonček, učenec 11. razreda v Slov. Bistrici. Odgovor : Ljubi Tonček! To Tvoje pisemce je prvo in me je tembolj razveselilo, ker si na drugi strani lista narisal tudi ladjo, s kakršno si se peljal po morju. V morju si narisal tudi več rib in ribic. Pa kako si prišel na ladjo, saj v Slovenski Bistrici nimate morja? Tvoja ladja ima tri jadrnike, in na vsakem vihra belo-modro-rdeča zastava. — Pa tudi veš, kaj pomeni taka zastava? - Nadalje ima Tvoja ladja tudi tri velike dimnike, ki se Iz njih vali gost, rjav dim. Ta ladja je torej parnik. Pa je imela tudi tri dimnike tista, ki si se peljal z njo? Pa sidro vidim tudi na velikem parniku Ali veš, čemu je sidro? — K velikemu parniku je privezan čolnič.k? Čemu naj služi ta ? Na vsako stran velikega par-nika si narisal še dve ladji. Ena ima dva jadmika in samo en dimnik. To je mali parnik. Druga nima dimnika, zato pa prav velika jadra. To je jadrnica. Nekdaj so se vozili samo s takimi. Toda krmila nisem zapazil pri nobeni ladji. Ali veš. kaj je krmilo? Ena riba je podobna kači. Veš li, kako jo ime- nujemo? Največja riba ima pa dolg. raven kljun, čemu ji služi ta? — Ribe imajo tudi plavute; seveda, sicer ne bi mogle plavati. Z njimi veslajo. Pa tudi veš, čemu služi ribam rep? — S čim se pa hranijo ribe? — Vidiš, ljubi Tonček, tukaj imaš sedaj mnogo vprašanj. Tista, ki ne boš znal sam nanje odgovoriti, Ti pojasnim jaz. — Le kmalu mi zopet piši! — Pa še nekaj! PiŠeS mi, da je hudobec padel iz stola. Kako pa? AH ni sedel na stolu? Saj vendar ni bil v stolu, da pišeš, da je padel iz stola. — Pomisli malo, kako je treba tu pisati, da bo dobro! — Sicer sem pa s Tvojim pismom zadovoljen, zlasti ker vidim, da si ga pisal sam. Pa nariši mi še kaj! Dragi nam gospod Doropoijski! Željno smo pričakovale nam tako jako priljubljenega .Zvončka*. Slednjič nam ga je vendar prinesel postrešček. Najbolj nas je razveselil Vaš kotiček, v katerem ste se izjavili kot iskren prijatej slovenske mladine in da se želite pogovarjati z nami. — Tisoč-kratna zahvala Vam bodi ! Jako smo Vam hvaležne, dragi gospod! Obljubljamo Vam. da Vam bomo zvesto dopisovale ter Vas prosimo, da nam blagovolite tudi odgovoriti. Prosimo Vas, napišite svoje pravo ime v prihodnjem .Zvončku* ! Veste, jako smo radovedne in to tembolj, ker je ena izmed nas ldrijčanka. Ker smo učenke, nas bo jako veselilo, če nam naznanite, kje ste hodili v šolo 7 JAc hodlrao v Ljubljani-. Mbtaalz Wvljc, Metka iz Bohinjske Bistrice in Ivanka iz Postojne. — Sedaj pa je že čas, da začnemo s pripovedovanjem. Veste, človek najrajši govori o tem, kar mu je najljubše in najdražje. Gotovo nam ne zamerite, če Vam kar odkritosrčno povemo, da smo se jako veselile minulih počitnic. Ni nam treba poudarjati, kako nam je bilo pri srcu. ko smo prestopile domači prag ter pozdravile drage svojce. Vedele smo svojim dragim mnogo povedati. Jeziček je prav dobro Izvrševal svojo nalogo. Imele smo tudi mnogo dela. Najljubše opravilo pa so bile jaslice. Hitro, da, prehitro je mineval čas. Približal se je Sveti večer — najlepši večer. Angel miru je razprostrl svoja krila črez zemljo. Lučce ob jaslicah so gorele in prepevale so se vesele božičnice. Slednjič so se oglasili tudi zvonovi ter vabili ljudi k polnoč-nici. Bilo je, kakor bi krilatci prepevali nad betlehemskim hlevčkom : .Gloria in excelsis Deo!* Odšli smo torej k polnočnici. Jaz v Postojni in Albina v Idriji sva srečno prišli tja. Pri Metki pa ie bilo nekoliko drugače. Ker je bila pot predolga, so upregli rajši konjička, sedli, veselo se smeje in dobro zaviti, v sani, ki so zdrčale v tiho noč. Bilo jih je šest: Francka. Metka, Vinko, Francel, dekla in hlapec. Niso se dolgo peljali, kar se obrnejo sani. Zvrnili so se kar eden na drugega kakor snopi. K sreči, da so padli v mehki sneg. Toda kakor hitro so padli, tako in še hitreje so bili na nogah. Le Metka je ostala v snegu. Ni mogla niti vstati niti izpregovoriti, le smejala se je. Drugi so se prestrašili, misleč, da se je ponesrečila. Ko so pa spoznali, da ni nič hudega, so se zopet spravili na sani, in smeha ni bilo nc konca ne kraja. - Oprostite, dragi gospod, da smo take klepetulje, saj ste rekli, da smemo pisati, kar in kolikor hočemo. Zagotovljamo Vam, da bemo v .Zvončku* prav posebno iskale Vašega odgovora. Ne odrečite nanj torej naše prošnje ter se oglasite iz svojega kotička, zakaj že željno čakamo Vašega odgovora. Končno Vas prosimo, oprostite našim napakam ter nas blagovolite časih opomniti na to ali ono. Nebroj pozdravčkov Vam pošiljajo Albina. Metka in Ivanka. Odgovor : Trolista deteljica ! Tako sem vzkliknil, ko sem prebral to pismo. Albina, Metka jn Ivanka, ali pa tudi umete primero s trolista deteljico"? Kakor je troje listov združenih v lepo, zeleno celoto, v prijazno deteljico, tako se naj vaša trojica vedno druži v toplem, zvestem prijateljstvu! Čim starejši prihaja človek, tembolj ve ceniti vrednost iskrenega prijateljstva. Prijateljstvo, sklenjeno v mladosti, je človeku mnogokrat edina opora v boju Življenja. Trolista deteljica vam bodi simbol (znamenje, podoba) stalnega prijateljstva. Vaše pismo me je razveselilo, ker je odkritosrčno. In odkritosrčnost je lepa čednost. Nekoliko gostobesedno je pač, pa saj same priznavate, da ste .take klepetulje'. In priznanje lastnih napak je prva pot k poboljšanju. Toda jaz razumem vašo zgovornost. Lepo je bilo o Božiču doma, in človek ne more nikoli z besedo dovolj opisati tega, kar čuti v srcu. Govori in govori — pa še ne pove Vsega. Srce je skrivnostno moTje, pravi pesnik. Kaj, rade bi vedele moje pravo ime ? E. kako ste radovedne! Zakaj pa same ne poveste polnih svojih imen ? Koliko je Albin, Metk in Ivank ! Od drugega bi rade. česar ne marate same! To se pravi : merite z dvojno mero ! Sklenil sem, da se nc izdam, zato mi oprostite, da ostane moje pravo ime tajno. Bodi irne pravo ali izmišljeno, glavno je, da si ohranimo ime čisto in neomadeževano! To veljaj tudi vam! — V šolo sem hodil tja, kjer so me učili branja in pisanja ter drugih znanosti in spretnosti, največ sem se pozneje naučil sam iz knjig in življenja, zakaj življenje je najboljša šola! Vidim,, da se pridno učite sjovmščjni'. sladke svoje materne govorice : vaše pismo je pisano pravilno. Nekaj malenkosti sem popravil sam. Te popravke spoznate, ako primerjate natisnjeno pismo z onim, ki ga še hranite doma. Opozarjam vas še na to-le. Enkrat pišete, da so sedli v sani, drugič, da so se spravili na sani. Zapomnite si. da pra- vimo : Zagotavljamo Vas. ne pa : Zagotavljamo Vam. in da pišemo končno (konec — konca), ne pa konečno. Sicer pa tudi od moje strani: Nebroj pozdravčkov! Draga Dija! Jakec že zna nemško in italijansko že tudi malo. Jakec bi rad imel novo vojaško kapo. Kaj pa delajo zajčki? Pozdrav NiČici, Petki, Ruši. Mileni in Deši! Tvoj brat Tonček. Odgovor : Kdo pa je ta Tonček"? Poznam jako veliko Tončkov, pa ne vem, kateri mi je poslal to pismo. Da pa moremo ločiti enega Tončka, Francka, Nacka itd. od drugega, ima vsak človek dve imeni, namreč krstno ime in priimek. Priimek si pa pozabil pripisati ali si pa mislil : moja sestra Dija bo že vedela, da sem ji pisal jaz. — Kaj pa, če je več Dij in če ima vsaka bratca z imenom Tonček? Tedaj pa ne moremo vedeti, kateri Diji pišeš, in katera Dija Ti naj odgovori. — Zdaj vidiš, kako potreben je priimek. — Pa ko bi vsaj povedal, kje si doma ! — To bi bilo že nekaj. Tedaj bi že lahko malo sklepal, kateri Tonček je pisal in kateri Diji je namenjeno pismo. Zapomni si torej, ljubi Tonček Ne-poznanček, kar Ti sedaj povem : Da natanko vemo, kdo piše in komu je pismo namenjeno, moramo najprej pismo nasloviti, t. j. napisati ime, priimek in kraj. kjer biva tisti, komur je pismo namenjeno. Koncem pisma napišemo ime in priimek tistega, ki piše pismo. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Na koncu pisma dostavimo še kraj. dan. mesec in leto, kjer in kdaj smo pisali pismo. Temu pravimo: datum. — Če pa hočemo, da je pismo popolnoma natančno, dostavimo še. kaj je ali kakšen opravek ima tista oseba, ki ji je pismo namenjeno, in tista oseba, ki je pisala pismo. — No, upam, da se za sedaj oglasi prava Dija. — Kdo pa je Jakec? Menda Tvoj bratec. Zakaj pa sam ne piše Diji za novo vojaško čepico? — Menda še ne hodi v šolo. Siromaček ! Nemara je še premajhen. Gotovo bi rad sam pisal Diji, pa ne zna. Ti pa že znaš, ker hodiš v šolo. — Vidiš, koliko je vredna šola ! Razen staršem si šoli in učitelju dolžan največ hvale. — Sicer pa praviš, da zna Jakec že tudi nemško in malo italijansko, torej kar troje jezikov! Kaj šele bo, kadar bo velik! Da, res je lepo, ako zna človek več jezikov ; čim več, tem bolje! Toda en jezik nam mora bili najljubši, najdražji izmed vseh. pa če bi znali vse jezike vsega sveta. Ali tudi veš, kateri jezik je ta? — Le piši mi, potem Ti povem, kaj sem nekdaj cfožTvef, ko sem se peljal po železnici. Kdo so pa tiste deklice s tako lepimi slovenskimi imeni? Gotovo Ti tudi one odzdravijo. Na druga pisma odgovori gospod Doro-poljski prihodnjič.