TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt Naročnina za Jugoslavijo : letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. _ Plača in toži se v Ljubljani, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. <*»yjckr LETO XIII. Telefon St- 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 18. novembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 134. Važna gospodarska konferenca Društva narodov. Konferenca se je začela včeraj. Jugoslovanska delegacija na konferenci. V pondeljek 17. t. m. se je začela v Ženevi važna gospodarska konfe-renca. Ta konferenca je pravzaprav nadaljevanje prejšnjih konferenc, ki so se vršile v februarju in marcu t. 1., ko je prvič prišlo na dnevni red vprašanje carinskega premirja. Kakor znano, je bila na tej pripravljalni konferenci izdelana prva trgovinska konvencija, ki jo je podpisalo 18 držav in ratificiralo 5. Na tej konferenci se je obravnavala tudi c?la vrsta vprašanj, ki pridejo na dnevni red kasnejših pogajanj. Našo delegacijo je takrat vodil minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Ker so zdaj na dnevnem redu v glavnem vprašanja bolj tehnične narave, se tega zasedanja ministri ne udeležijo. Glavni predmet konference bo, kakor se vidi, agrarna politika evrop- Za olajšave trgovine in hitrejšo oskrbo prebivalstva s petrolejem, je ministrstvo >za finance s posebnim pravilnikom dovolilo ustanovitev privatnih mo-nopolskLh in carinskih sbraniščza petrolej, iadetlau v državi, pa tudi za petrolej, ki se uvaža v mašo državo. Postavitev privatnega šhranišča petrolej se dovoli samo onemu, ki se zaveže, (la bo imel poleg količimo za tekočo potrebo na zalogi tudi stalno rezervo, ki mora znašati za čas od 1. septembra konca februarja najmanj polovico celokupne 'kapacitete rezervarov, v času od 1. marca do konca meseca avgusta pa erto četrtino. Šhranišča so dvojna: a) za petrolej, izdelan v domačih rafinerijah,, in, za petrolej, uvožen iz inozemstva, na kojega so plačane carinske davščine. b) ali pa /a petrolej inozemskega izvora, iza katerega te davnine še niso pCačane. Za začasno privatno shranišče za petrolej se morejo proglasiti samo stalni rezervari, ki nimajo tajnih ali zakritih POOBLAŠČENI PRODAJALCI TOBAKA SMEJO, POOBLAŠČENI PRODAJALCI TOBAKA IN KOLKOV TER POMOŽNE POŠTE PA MORAJO PRO DAJATI POŠTNE VREDNOTNICE. K odredbi ministrstva za gradbe štev. 59.065 od 23. septembra 1930 glede prodajalcev poštnih vrednotnic je izdala Direkcija pošte in telegrafa sledeča pojasnila: Cl. 42, četrti odstavek, zakona o taksah in pristojbinah se glasi: Prodajalci tobaka morajo imeti v zalogi in prodajati tudi taksne in poštne vrednotnice v količinah po krajevnih razmerah, če se jim to odredi. Kdor tega ne stori, temu se odvzame pravica prodajati tobak. Cl. 183, drugi odstavek taksnega in pristojbinskega pravilnika se glasi: Dovolitev za prodajo taksnih vrednotnic se razteza tudi na dolžnost prodajati poštne znamke in ostale poštne vrednotnice. skih držav, ki so bile zastopane na konferencah v Bukarešti, Varšavi in Beogradu. Naša delegacija je takole sestavljena: predsednik dr. Ilija Šumenkovič, kraljevski poslanik v Bernu in stalni član delegacije pri Društvu narodov. Delegati so: dr. Milan Torovič, univ. profesor, kot predsednik ministrstva zunanjih zadev, dr. Vladimir Stojkovič, načelnik ministrstva za poljedelstvo, in Milan Pilja, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo. Eksperti so: dr. Milorad Lazarevič, svetnik ministrstva za trgovino in industrijo, Radomir Buldežič, svetnik ministrstva za finance, Ivan Mohorič, tajnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Tajnik delegacije je Sava Obradovič, tajnik ministrstva za trgovino in industrijo. cevi in imajo tudi sicer vse predpogoje za uspešno monopolsko kontrolo. Prostor, na katerem se nahajajo, mora biti1 obzidan z najmanj dva metra visokim zidom in imeti zgradbe za potrebne instalacije in pisarne za osohje šhranišča.im za kontrolno oso b je. ' Dovoljenja za začasna šhranišča dajo uprava drž&vniih monopolov, zucarinska šhranišča, v katerih se shranjuje petro-lez tujega izvora, im kojega še niso plačane carinske davščine, pa carinski oddelek ministrstva za finance. Začasna privatna monopolska slintni-šea se smejo otvarjati samo v večjih trgovskih, industrijskih ali gospodarskih centrih, kjer ima svoj sedež finančna kontrola. Glavna ugodnost zala shrani-šča obstoji v tem, da se za petrolej, ki je pod uradno kontrolo, pobere mono-polska taksa sole, ko se petrolej izvozi iz šhranišča. Enaka ugodnost proti zavarovanju (varščini) imajo privatna carinska skladišča za petrolej. Naprava mo-nopolskih in carinskih skladišč bo torej v tem oziru gotovo olajšala promet s petrolejem. Ker torej ne obstoja predpis, da bi vsak prodajalec tobaka moral prodajati tudi kolke, je razumeti gori navedeno odredbo ministrstva za gradbe tako, da i,ma pravico do prodaje poštnih vrednotnic vsak pooblaščeni prodajalec tobaka, neglede na to, ali je obenem prodajalec kolkov. Prodajalci tobaka in kolkov pa so dolžni prodajati poštne vrednotnice. Ravno tako so zavezane prodajati poštne vrednotnice vse pomožne pošte. * * * VPRAŠANJA CESTNIH GRAM. Beremo, da so došle za vrsto nameravanih in razpisanih državnih cestnih gradb s skupnim proračunom pol milijarde dinarjev konkretne ponudbe od dveh velikih nemških tvrdk, dočirn so druge tvrdke samo pismeno naznanilo« da želijo ustne ofertne obravnave. Ker sta bili predloženi samo dve konkretni ponudbi, se mora razpis obnoviti. * * * Odkup kamenčkov za | vžigalnike. Z odredbo uprave državnih monopolov z dne 2. januarja 1929, Pr. br. 80, s& je vzefia trgovcem pravica prodaja vžl-galnih kamenčkov in se dodelila izključno le prodajalcem tobaka. — Povodom te odredbe pa se je trgovcem, k: s^ se pečali s prodajo kamenčkov, odvzela zaloga, ne da bi se jim dala za to kakšna odškodnina. Trgovci, ki so imeli večje zaloge teh kamenčkov, sj bili s tern občutno .prizade!:, ke- jih niso mogli spraviti v promet, niti nisu dobili zanje vsaj nabavnega zneska. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo je v tej stvari intervenirala pri upravi državnih monopolov v Beogradu, da se trgovcem, katerim so bili odvzeti kamenčki, povrnejo vsaj nabavni stroški. V »Službenih novinah« št. 241 z dne 24. oktobra t. 1. pa je objavljen pravilnik o umetnih vžigalnikih, ki v čl. 20 določa, da bo Jugoslovansko društvo vžigalic d. d. v Beogradu odkupilo kamenčke za vžigalnike. Ta člen se doslovno glasi: >V roku 8 dni od dneva, ko stopi ta pravilnik v veljavo, bo pričelo Jugoslovansko društvo vžigalic d. d. v Beogradu z odkupom vžigalnikov in kremena od dosedanjih imetnikov po nakupni ceni in bo odkupilo vse One zaloge, ki so pfi-' javljene organom finančne kontrole in pri posameznikih, popisane z odlokom upravnega odbora samostojne monopol-ske uprave M. br. 34.130 z dne 29. decembra 1928 in odredbo Pr. br. 80 z dne 2. januarja 1929. Odkup vžigalnikov in kamenčkov bodo izvršili organi Jugoslovanskega društva vžigalic v krajih, kjer obstojajo njegova skladišča vžigalic, v prisotnosti lastnika ali njegovega namestnika in organa finančne kontrole dotičnega kraja, v katerem se odkup vrši. Odkup se .mora izvršiti v nadaljuih 30 dneh. Odkupljene količine vžigalnikov in kremena, ki jih Jugoslovansko društvo vžigalic prevzame od dosedanjih lastnikov, bodo služile društvu kot zaloga, nadaljnje oskrbovanje s tein .predmetom pa se .bo vršilo na način, ki je določen sporazumno med upravo državnih monopolov in društvom.r Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani opozarja na to odločbo vse trgovce, katerim so bili odvzeti kamenčki, da sc obrnejo takoj na pristojno finančno kontrolo. " ...—n^—a——i RUSKI DUMPING V JUGOSLAVIJI. Na konferenci Zveze industrijcev v Magrebu 11. t. m. pod predsedstvom D. A'lexaiidra je opozoril generalni tajnik Bauer na krizo v lesni industriji, koje posledice se poznajo tudi v dosedanji letošnji trgovski bilanci. Ruski dumping se pozna sicer v prvi vrsti na inozemskih trgih, a kažejo s© tudi že znaki neposrednega vpliva na domačem jugoslovanskem trgu. * * * TOBAČNE SELEKCIJSKE POSTAJE. Uprava državnih monopolov izdeluje sedaj osnutke glede osnovanja štacij za selekcijo tobaka. V prvi vrsti pride v poštev okolica Niša (Zitkovac) ter okolica Skoplja ali Prilepa. Proračun stroškov pravi, da bi osnovane selekcijske postaje zahtevale deset milijonov di-J narjev. Pomembno slavje v naši Narodni galeriji. Pozdravne besede predsednika Narodne galerije dr. Windi-scherja. — Razstava je za našo kulturno zgodovino imeniten dogodek. V nedeljo se je vršila v Narodni galeriji v Ljubljani slovesna otvoritev razstave bogate in za našo kulturno zgodovino zelo pomembne zbirke umetnin iz zapuščine Karla viteza Strahla. V veliki dvorani Narodne galerije so se ob 11. dopoldne zbrali najodličnejši predstavniki našega kulturnega sveta. Navzočih je bilo zlasti tudi mnogo odličnih dam. Vladalo je pravo slavnostno razpoloženje, ko je predsednik Narodne galerije g. dr. Fran Windischer otvoril pomembno prireditev z naslednjimi besedami: »Graščina Stara Loka je do Strah-lovih večkrat menjala svojega gospodarja. Ded zadnjega lastnika Karja viteza Strahla je kupil graščino ter poročil hčerko tedanjega lastnika Demšarja. V graščini Stara Loka je bilo p ob njegovem času nekaj umetnin in kulturnih spominov. Njegov Bin Edvard vitez Strahi se je sostavno posvetil zbiranju umetnin. Znašal je sam in je imel svoje zaupnike. Sam ljubitelj umetnosti, očitna in veljavna osebnost v javnosti svoje dobe je napisal delo »Kunstznstande in Krain«. Oče njegov je bil rodom iz Nemčije, Edvard in Karl Strahi pa sta bila rojena pri nas. Prosvitljen in izobražen mož je Edvard Strahi zbiral v svojem gradu z namenom, da zbrane umetnine ohrani našim krajem v javni zbirki, pa ga je prehitela smrt in je njegov sin Karl Strahi dovrševal in dopolnjeval staro zbirko in trud svojega očeta. Mena v posesti graščinskih lastnikov je z ene platj pripomogla k množitvi zbirk portreT lov, na drugi pa povzročala, da so umetnine ob takih menah bržčas tu-patam odhajale iz te velike hiše. Ko je lansko leto tik pred Syetim dnevom umrl Karl vitez Strahi, je kon-čal Stralilov rod. Za našo knltu,ro in za nas je ime Strahlov med tistimi imeni v prvem redu, ki zaslužijo naše spoštovanje in našo hvaležnost. Zadnji iz rodu Strahlov Karl je zbiral in znašal z ljubeznijo umetnine, pa mu je bilo vodilo, zbrano ohraniti naši domovini. Kq je sklepal račune svojega življenja, je zagotovil Muzeju in Narodni galeriji v svoji poslednji volji prednost do izbire in do nakupa-Te dragocene prednosti sta se poslu-žile Narodna galerija in Muzej ter je to, kar, gospoda, vidite danes razstavljeno, pridobljeno za Muzej in Narodno galerijo deloma po prednostni izbiri in nakupu, deloma na javni dražbi. Izpolnjujem danes veliko in prijetno dolžnost, da ob tej svečani priliki izrekam našo veliko zahvalo naši banovinski upravi in prvemu banu Dravske banovine g. ministru Serpecu za pravo umevanje izredne in morda sekularne prjlike, ki se je nudila po smrti zadnjega Strahla, ter za munificentno pomoč Narodni galeriji. Ko je v današnjih prematerial-nih časih žalibog nevšečno splahnila zasebna darežljivost v Slovencih, je za ustanove tako osnovne narodne pomembnosti kakor je Narodna galerija kar odločilne važnosti, da so deležne krepkega zaslona avtonomnih Šhranišča za petrolej, na kojega še ni plačana monopolska taksa ali carina. mest svoje domačije. Razstava umetnin in starin iz Strahlove zbirke Vam, gospoda, kaže vse, kar je pridobljeno za Muzej in za Narodno galerijo. Za Narodno galerijo so umetnine iz Strahlove zbirke mogočna pomnožitev in dopolnitev njene zbirke. Sedanja razstava bodi očiten in viden izraz našega hvaležnega priznanja in naše globoko občutene pietete nap ram Strahlovemu rodu in bodi osobito izraz naše poklonitve zadnjemu tega naši zemlji udanega in naklonjenega rodu blagopokojnemu Karlu vitezu Strahlu. Z ljubeznijo zbirane mnogovrstne umetnine in starine so nedavno zapustile stare penate starološke graščine. Prišle so v stalne goste v Narodno galerijo, ki jih bo zvesto in verno čuvala v svojem okrilju, pa ji bo na srcu, da ostane vitezem Strah-lom in in Karlu vitezu Strahlu hvaležen spomin v trajni svetlosti. Razstava Strahlova je za našo kulturno zgodovino imeniten dogodek, ki ga zapišemo v kulturno povestnico s pieteto in z domovinskim ponosom. Pozdravljam Vas prisrčno, spoštovana gospoda, v našem domu ter proglašam razstavo za otvorjeno.« Po teh lepih besedah predsednika g. dr. Windischerja je podpredsednik univ. prof. g. dr. Izidor Cankar v kratkem strokovno ocenil vrednost slik in razkazal posamezne umetnine, čemur so navzoči sledili z vidnim zanimanjem. V. S.: O lastnostih dobrega trgovca-prodajalca. Cesto govorimo o naravnih — prirojenih talentih — slikarji, kiparji, godbeniki, igralci in pevci so poklici, ki se ne dado enostavno priučiti. Kdor hoče biti v teh strokah mojster, mora imeti zn to že prirojen dar in razpoloženje. Trgovski stan je eden izmed onih, ki se mora prištevati takim poklicem. Mnogim narodom in rasam je trgovstvo oz. dar za trgovanje že prirojeno in jim tiči v krvi. Angleži so rojeni podjetniki in večji del Judov je trgovcev. Cesar ne daruje narava sama, to se ne da pri-učitil Sposoben in dober trgovec gotovo ne bo oni, ki je v to prisiljen ali si izvoli ta stan brez premisleka. Pravi trgovec mora imeti potrebno ostrost in prisotnost duha in gotovo mero dovtipnosti. Ne sme biti omahljiv in neodločen, brez volje in dremav. Sposobnost trgovčevo izdaja že zunanjost sama. *' Pravi trgovec - prodajalec je pri svojem delu z veseljem, ljubeznijo in dovtipnostjo. — Poznavanje ljudi igra veliko vlogo; na prvi pogled mora spoznati in presoditi, kakega kupca ima pred sabo in kako mora z njim ravnati. Dober trgovec mora imeti lastnosti kot kak oderski igralec; kljub skrbem in težavam mora kazati napram kupcem vedno veselo in dobro razpoloženje. Uljudnost in pripravljenost morata biti glavni vrlini vsakega trgovca. Usi-Ijivost ni na mestu. Klepetavost odbija, vendar pa ne sme biti molčeč. Poleg tega si sme v dostojni obliki privoščiti kak zdrav dovtip; ugovore kupca mora zavračati s simpatičnim zavračanjem. Dober trgovec-prodajalec sliči dobremu zdravniku. On mora biti kupcu svetovalec, a ne samo prodajalec; na prvi pogled, na prvo besedo mora dobiti kupec zaupanje v trgovca. Dogodi se često, da ima trgovec opravka z bola-nimi — nervoznimi ljudmi. Tedaj se mora obvladovati, uplivati mora na kupca pomirjevalno in ga s primerno taktiko prikleniti nase. V občevanju z odjemalci pa ne sme trgovec delati nika-kih razlik; nikakor ne sme n. pr. bolje oblečenega kupca predpostavljati slabše oblečenemu. Trgovec mora biti človekoljuben in posebno družaben, vendar pa ne sme prekoračiti meje dostojnosti. Inteligenca ga mora usposobiti za občevanje z boljšimi in celo odličnimi kupci. Odjemalca posebno razveselijo malenkostne pozornosti in je ravno tu umestna čim večja preudarnost. Izražanje trgovca-prodajalca mora biti jasno in razločno; znanje jezikov je vsakemu trgovcu samo v prednost. Trgovec mora iti vedno s tokom časa, Položaj na svetovnem agrarnem trgu. Slika, ki nam jo nudi svetovni agrarni trg, je le del slike, ki nam jo nudi svetovni gospodarski trg vobče: padec cen vsem produktom. Tako je agrarno-kolonialni trg kazal že v 1. 1928 veliko baisse tendenco, zlasti pa kar se tiče kolonijalnega blaga. V 1. 1928 so n. pr. padle cene plantažnemu kavčuku za 56%, indijskemu čaju za 15°/o, cejlonskemu čaju za 14°/o, javanskemu trsnemu sladkorju za 28%, kakau za 25%. Ta padec cen se v 1. 1929 še nadaljuje. Tako so padle cene v dobi januar—september t. 1. čaju za 33—35%, avstralskemu bombažu za 35%, egiptski volni za 10%. Povečana industrijska kriza je nadalje slabo uplivala na že obstoječo agrarno krizo in tako so cene agrarnim produktom v mesecu oktobru t. 1. v primeri z oktobrom preteklega leta tako-le padle: Padec cen v °/o Pšenica (Manitoba št. 2) 45 Ameriški bombaž 53 Egiptski bombaž 41 Japonska svila 52 Kitajska svila 39 Avstralska volna 20 Kavčuk 42 Rastlinsko olje 36 Novozelandsko maslo 36 Dansko maslo 24 Brazilijanska kava 29 Afriški kakao 30 Ce pomislimo, da so cene agrarnim produktom pričele padati že pred letom, tedaj si lahko predstavljamo, v kakem težkem položaju se nahajajo producenti vseh držav, pri tein pa ne smemo pozabiti, da se agrarna kriza javlja v tujih državah v veliko občutnejši meri kot pri nas. Izgledi na bodočnost niso preveč ugodni. Radi velike industrijske krize in slabe kupne moči konsumentov, so zaloge agrarnih produktov zelo velike; k temu je gotovo mnogo pripomogla tudi letošnja razmeroma dobra letina. Tako je n. pr. letošnja letina pšenice za kakih 5% boljša od lanske, v nekaterih državah (Kanada, Indija, Rumuni-ja) pa se je letina izboljšala za 20 do 25%, v Bolgariji celo za 62%. Sicer nam še manjkajo končni podatki o avstralski letini pšenice, a zdi se, da je tudi ta veliko boljša od lanske. Tudi množina rži in ovsa se je zelo povečala, medtem ko se je množina ječmena le neznatno skrčila. Približno enako sliko nam nudi svetovni trg za sladkor, bombaž in kavčuk. Poizkus, da bi zmanjšali produkcijsko površino bombaža, se je v U. S. A. izjalovil: ameriško poljedelsko ministrstvo izkazuje, da znaši letošnja letina bombaža 1-1-8 milj. bal v primeri s 14-5 milj. bal v preteklem letu. Pa tudi v Egiptu je bila letos letina bombaža izredno dobra, da celo najboljša v zadnjih štirih letih, kakor to poroča Westminster Bank. Kar se kavčuka tiče, pravi angleški »Econo-mist«, da bodo njegove zaloge znašale koncem 1. 1930 presežek v višini, ki je potrebna za kritje osem mesečnih potreb. Pa tudi nadprodukcija sladkorja je dosegla velik razmah, zlasti je polno kubanskega sladkorja. V splošnem rečemo lahko na kratko to-le: agrarni trg se nahaja v veliki depresiji, ki pa še ni dosegla najnižje točke in zato je treba računati z na-naljnjim padanjem cen. TVORNICA CIKORIJE Priporota svoje izvrstne izdelke fontidbe.DCUPniMiunLi Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče- va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani j6 že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. vsak dan ga čaka kaka novost; vedno mora biti v stiku s svetom in biti res v pravem pomenu besede »napredene. Lastnik podjetja se mora vsekakor zavedati, da bodo njegovi nastavljenci in uslužbenci le tedaj v resnici z dušo in telesom pri stvari, če najdejo v svojem gospodarju sposobnega svetovalca in vodnika. Naloga predstojnika je, da si zna kot glava podjetja ali odelka pridobiti zaupanje nastavljencev in jih nase prikleniti. Strogost in pravičnost združi predstostavljenega in nastavljence enako družini in tem lažje bodo dovzetni uslužbenci za njegove ideje. — Nezdravi elementi morajo izginiti; koristno se mora vzdržati in podpirati. To bo v prid delodajalcu in delojemalcu. Vsa navedena dejstva dokazujejo, da se mora tudi poklic trgovca pravilno ceniti in vedeti, kaj vse se zahteva od dobrega trgovca-prodajalca. KONKURZI. Društvo iiulustrijcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. novembra 1930.* A. OTVORJENI KONKURZI: Dravska banovina: Kranjc Adolf, Konjice. Savska banovina: »Agrariac (Spivak Irena), Osijek; Mehanika trg. agentura, Ruma; Smaič Pavao, Zagreb. Dunavska banovina: Djurkin Darinka, Srp. Itebej; Velf Petar, Ridjica. Vardarska banovina: Bojkovič Dimitrije, Obili; Brankovič Marko, Priština. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Glazkov Gligorije, Zagreb, Draškovičeva ul. 27. Dunavska banovina: Milutin i Vajzer, Novi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: »Astra« (Henrik Levenzon), Beograd; Cesnik i Gross, Beograd; Stojanovič Svetozar, Beograd. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**) Dravska banovina: Czipott Josip, Murska Sobota; Hanželič Jurij, Podgorica; Salamon Anton, Šmartno v Rožni dolini. Drinska banovina: Stefanovič Jevta, B. Bašta; Vukovič Radoje, B. Bašta. Dunavska banovina: Branovački Milan, Novi Bečej; Gerba Jovan, Osjek; Husar i Balaž, Novi Sad; Levi Nahman; Kragujevac, Petrovič Velimir, Rača. Moravska banovina: Genčič Sava i Vlado, Zaječar; Marič Dragoljub, Kru-ševac; Miličevič Todosije iz Balajica; Petrovič Dragič, Gor. Zleginje. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Dravska banovina: Druškovič Josip in Frančiška, Kozje; Martinz Jos. (Pa-ternolli Aleksij), Maribor; Ribič Rudolf, Ptuj. Dunavska banovina: Griinbaum Vi-lim, Vel. Bečkerek. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovljeni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. &dVCll» Po tri deci vina na dan bodo dobivali odslej naši vojaki; s tem hoče vojaška uprava pomagati vinski trgovini v njeni krizi. Tarifni odbor bo pričel svoje tretje posvetovanje 24. t. m. v Beogradu. Na dnevnem redu so poročila o dosedanji izvedbi sklepov tarifnega odbora. Proračun Drinskc banovine je predviden v 117,400.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Živinorejskih zadrug v Drinski banovini je bilo ustanovljenih v dobi od oktobra 1929 do oktobra 1930 šestdeset; gre za goveda, prašiče in perotnino. Ogrska bo najela posojilo v /ji os k u treh milijonov funtov in ga bo porabila I za poljedelske namene. Posojilo bo G'A ' odstotno. Zlate zaloge Francoske in Angleške i banke so bile po zadnjih izkazih obeh | bank sledeč: 50.800 milijonov frankov in. j 160'3 milijonov funtov, j Carinska pogodba med Avstrijo in Romunijo je podaljšana za tri mesece; v tem času mislijo izdelati novo pogodbo. V svrho dviga izvoza kalijeve soli iz Poljske hočejo pri ekspertu carino deloma povrniti, in sicer 60 grqšev m 100 kilogramov. Znižanje svetovne čajeve produkcije je po i poročilu iz Londona doseglo vsled pridelovalne omejitve po cenitvah že ‘10 milijonov funtov. Skandinavsko elektrči. podjetje Norsk Hvdro namerava po poročilu iz Koeben-havna vpeljati 7-iurni delavnik. Cene bencina v Romuniji padajo neprestano; napram (lanskemu letu je padel lahki bencin za ca 18%, srednji za skoraj 17%, težki za skoraj 14%. »Deutsche Volksbank« v Vel. Bečke-reku, eden največjih denarnih zavodov v Banatu, je zaprosila pri pristojnem sodišču za otvoritev prisilne poravnave izven konkurza. Banka ponuja 75% poravnavo, plačljivo v teku enega leta. Konkurzov v Italiji je bilo v avgustu napovedanih 916, v septembru 988 (v lanskem septembru 922). število 'meničnih protestov je naraslo od 79.664 v lanskem septembru na 85.670 v letošnjem septembru. Omejitev svetovne bakrene produkcije je po poročilu iz Newyorka nameravana z mesečno 30.000 tonami. Novosadski pododbor Beogradske »reze eksporterjev je v svoji zadnji konferenci sprejel razne sklepe glede agrarne produkcije in žitne trgovine. Zahtevajo se davčne olajšave za poljedelstvo, podpora za poljedelce itd. Izvoz »lir it Moravske banovine je dosegel v tekočem letu 1249 vagonov; izhodne točke so bile Kraljevo, Trstenik, ./agodina in Kruševac, namembne dežele pa Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija, Ogrska, Poljska, Švica in Finska. Poleg tega je bilo izvoženih 20 vagonov slivne čežane. Nemška prodaja kalija v prvih šestih mesecih kalijevega 'leta (maj - oktober) je znašala 5,650.000 'met. stotov (lani 5,620.000), v prvih desetih mesecih ko-lledarsikega leta pa 12,210.000 met. stotov (12,170.000). Zunanja trgovina U. S. A. v prvih devetih letošnjih mesecih je padla za celi dve milijardi dolarjev. Izvoz je padel od 3844 na 2952 milijonov dolarjev, uvoz od 3360 na 2401 milijon dolarjev. Cena pšenice na mednarodnih borzah je zopet padla. Vzrok je bilo v prvi vrsti poročilo o ugodnem vremenu v Argentini. Riž namesto kavčuka so začeli pridelovati na zahodni obali otoka Sumatra, ker so cene kavčuka prenizke. Nova sladkorna konferenca bo sklicana za konec tekočega meseca. Beremo, da se je bosta poleg običajnih udeležencev udeležili tudi Java in Velika Britanija. Brezposelnost v Češkoslovaški ozna-čajo letos za trikrat večjo kot je bila lani, in sicer s 300.000 osebami. Brezposelnost v Angliji je že skoraj 2,300 000; v enem samem tednu se je brezposelnost pomnožila za 26.000 oseb. Belgijska železna industrija je znižala mezde za 5 odstotkov, in sicer v sporazumu med delodajalci in delojemalci. Zaključki konference v Beogradu. 12. t. in. je bila konferenca v Beogradu zaključena. Sprejeti so bili sklepi velikega praktičnega pomena. Ugotovljeno je, da naj se prične efektivno sodelovanje Jugoslavije, Bolgarije, Ogrske ltumunije in Poljske s 1. julijem 1931, in sicer z izvozom pšenice, koruze in rži. Konferenca se je sama sebe označila kot zborovanje eksportnih zavodov agrarnih držav in svojo nalogo kot racionalizacijo eksporta pšenice, rži in koruze. Vsaka udeležena država mora ustanoviti centralni kontrolni urad. Urad bo nadzoroval skupne izvozne količine in izvoz sam po cenah, ki jih bo on dolo-čli, in po istočasno določenih pogojili. Kontrola bo organizirana v soglasju z eksportnimi zvezami itd. vsake posamezne države. Vse udeležene države določijo sporazumno delokrog uradov. Uradu pripadajo zastopniki organizacij interesentov (eksportnih zvez itd.). Dobavne pogodbe v okviru skupnih organizacij udeleženih držav se sklepajo od interesnih organizacij ali od drugih od centralnega urada pooblaščenih avtonomnih organizacij (n. pr. Privilegirane d. d. za izvoz agrarnih produktov) za lasten račun, a pod pogoji centralnega urada. V deželah, kjer ustanovitev centralnega urada ne pride v poštev, naj se ustanovi odbor narodnih zavodov, ki bo določeval cene prosto in samostojno. Centralni urad more poslati zastopnike v drug centralni urad, da nadzoruje izvedbo meddržavnih dogovorov po vidikih, ki se določijo pri ustanovitvi uradov. Delegacije bodo priporočile izvedbo zamišljene organizacije do 31. marca 1931. Prvo poslovno leto naj traja od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. Države si pridržijo predloge za uspešno za- gotovitev, da se bodo dogovori res izvršili. Nova sprejetja drugih držav so dopustna s soglasnim sklepom kontrak-tualnih držav. Kot nadaljni cilj se označa ustanovi-tev Skupnega prodajnega urada vseh kontraktualnih držav. Izvedba beograjskih sklepov bo tvorila pravilni predpogoj za pogajanja z industrijskimi kousumnimi državami. Tu smo navedli glavne točke sporazuma. Vseli točk je 10, s sledečimi predlogi: 1. Vsaka kontraktualna država se zaveže, da ustanovi centralno organizaci-cijo. Narodne organizacije bodo sporočile centralnemu uradu modalitete kontrole. 2. Tu je omenjen skupni centralni urad glede imenovanih vrst žita. Sedež urada se določi po važnosti produktov in trga za dotično državo. 3. Govori o kontroli v posameznih državah. 4. Govori o zastopnikih organizacij v centralnem uradu. 5. Govori o prodajnih pogodbah in posojilih. ti. Govori o medsebojni medržavni kontroli glede izvedbe sklenjenega dogovora. 7. Priporoča se omenjena izvedba do 31. marca 1931, in sicer v obliki, ki omogoča neomejeno kontrolo izvozne trgovine z vsemi produkti, tvorečimi predmet skupnega dela. 8. Določa kot prvo leto skupnega poslovanja dobo od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. 9. Delegati izražajo soglasno mnenje glede potrebe, da se da medsebojno jamstvo za izvedbo sklenjenega dogovora, in si pridržijo pravico, da predložijo pripravne predloge pred ustanovitvijo centralnega urada. 10. Govori o sprejemu novih držav. Listi označajo zaključek konference v Beogradu kot »celo delo«. Gremijalna šola v Murski Soboti. Želja po samostojni trgovski gre-mijalni šoli v Murski Soboti je obstojala že pred tremi leti, a prav intenzivno se je začel pečati s to mislijo g. Čeh Ivan, predsednik trgovskega gremija, ki je že v letu 1928 zahteval samostojno šolo za trgovski naraščaj. Ker ni imel odobrenja vel. župana, in bi se isto precej zavleklo, ostala je v istem letu trgovska šola kot odsek obrtne nadaljevalne šole s skupnim vodstvom in proračunom. Toda v letu 1929 se je na otvoritveni seji prestalo dovoljenje za samostojno trgovsko šolo. Ta seja je bila 'dne 3. novembra zvečer. Tu se je sklenilo, da se trgovska nadaljevalna šola sloves-"' no otvori dne 5. novembra; Vodstvo šole je bilo poverjeno g. Gabrijelčič Pr&hu, š. oprav, v Murski Soboti. Ta je Sestavil učni program, ki je obsegal sledeče predmete. Korespondenco, knjigovodstvo, kalkulacijo, zemljepis in srbohrvaščino, skupno 8 tedenskih ur. Poučevalo se je v poslopju drž. osn. šole in sicer 4-krat v tednu po 2 uri in sicer od 6—8 zvečer. Ob zaključku leta dne 26. junija je bilo vpisanih 19 slušateljev. V šolskem letu se je šolski vodja, ki je ostal kakor v prejšnjem letu Tečaj 17 novembra 1930. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . 22-76 Berlin IM 13-465 13-495 Bruselj 1 belga 7-8883 Budimpešta 1 pengo . —’— 98889 Curih 100 fr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-9468 7-9768 London 1 funt —•— 274-68 Newyork 1 dolar ... . 56-365 56-565 Pariz 100 fr 222 17 Praga 100 kron 167-22 168-02 Trst 100 lir 296-12 Španska deviza je pričela rasti, kar spravljajo v zvezo z deviznimi nakupi in s stabilizacijskimi načrti s pomočjo Banke za Mednarodna plačila. . Položaj in težnje gospodarstva v Dravski banovini. Spomenica Zbornice za TOI, izročena ministrskemu predsedniku generalu P eri Živkovicu o priliki njegovega poseta v Ljubljani. (Konec.) kakor tudi odbor, bolj poglobil v potrebe trgovskega naraščaja. V svečani otvoritveni seji dne 27. septembra v navzočnosti vladnega zastopnika g. dr. Bratine, banskega svetnika g. Benka in g. Dittricha kot zastopnika velike občine Murske Sobote so se po odobritvi obračuna in sestavi proračuna izvršile nekatere premembe v urniku, kakor: namesto zemljepisja — obrtno pravo ali domoznanstvo, namesto srbohrvaščine — 2 uri nemščina; za novince se je vnesla ena ura lepopisja pri istočasnem predavanju iz knjigovodstva za I. letnik v skupnem številu vseh ur 8. Pouk je pričel točno 1. oktobra in obsega sledeče dneve: Pordel jek: Kalkulacija, nemščina. — Torek: Korespondenca. — Četrtek: Kalkulacija, nemščina. — Petek: Obrtno pravo, knjigovodstvo (lepopis). Letos je vstopilo 26 slušateljev. Proračun je določen na 9480 Din. Člani šolskega odbora posečajo marljivo šolo, kažejo največje zanimanje za vzgojo naraščaja in se skušajo ob vsaki priliki prepričati o uspehih, ki so zelo dobri. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 749. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 30. oktobra 1930. Besedilo: Slavonska banka, d. d., podružnica Maribor. Izbrisala se je zaradi opusta. 750. Sedež: Murska Sobota. Dan izbrisa: 30. oktobra 1930. Besedilo: Slavenska banka d. d., podružnica Murska Sobota. Izbrisala se je v registru zaradi opusta. Ta potreba je postala imperativna in neodložljiva Ln jo zato nujno, da se v prvi vrsti ustvarijo finančni predpogoji za izvedbo teh del v naših krajih, kakor se je to zgodilo že za nekatere ceste v okolici naše prestoilice Beograd ter da se omogoči privatni inicijativi, da se udetleži iin da sodeluje na reševanju tega velikega vprašanja. V naših krajih je to vprašanje neiazdružno zvezano s vprašanjem tujskega prometa. Ta promet pa postaja za Dravsko banovino, M je v poljedelskem oziru pasivna, od dneva do dneva važnejša industrija, katero stremimo povzdigniti na ono stopnjo dovršenosti, na kateri se nahaja v zapad-nih delih Evrope. Zato bi bilo želeti, da se v tem smislu reformira proračunska politika gradbenega ministrstva ter osnujejo posebni cestni fondi, v katere naj bi se stekali vsi dohodki od taks, ki jih plačujemo za prevozna sredstva, nadalje dohodki od 'trošarine za pogonski materijal in doklade, ki se plačujejo za vzdrževanje cest, tako da hi sei lahko neodvisno od ostalih proračunskih kreditov vzdrževalo tehnično na višini potreb sedanje dobe celo omrežje naših glavnih cest. To moramo čimpreje storiti že radi tega, iker naši sosedi, s katerimi stojimo v stalnem neposrednem stiku, posvečajo modernizaciji cest prvenstveno pažnjo in bi nam bilo nemogoče vzdržati v tujskem prometu inozemsko konkurenco, ako ne borno v najkrajšem času v stanju, da preuredimo naše ceste po zahtevah moderne prometne tehnike. Na polju poštnega prometa interesira naše kraje predvsem rešitev vprašanja mednarodnih telefonskih kablov. Pričakujemo nestrpno rezultatov ponovne licitacije, ki se bo vršila v Beogradu dne i.O. decembra, a že vnaprej moramo prositi, da se vpoštevajo interesi naše banovine in njenega glavnega mesta Ljubljane ter da se pravočasno predvidi vse potrebno, da dobimo za naše gospodarske institucije in podjetja kabelsko zvezo z mednarodnim telefonskim omrežjem. Današnje stanje telefonskega prometa je za tukajšnje kraje zelo neugodno. Nimamo zadostnih zvez niti z Zagrebom niti z Beogradom, kar pomeni veliko škodo in izgubo ne samo za go* spodarstvo, marveč tudi za poštni erar. Sedanje stanje je absolutno nevzdržno in je nujno potrebno, da se še pred iz-gradbo mednarodnih kablov dogradi vsaj po ena telefonska zveza z Beogradom in z Zagrebom. Rentabiliteta predlaganih novogradb je popolnoma sigurna Zato smatramo, da bi bilo potrebno, da se omogoči, da bi se izven budižeta državna poštna uprava zadolžila pri Hipotekami banki za vsoto, ki je v to avrho potrebna, tako da bi se moglo z delom 'občinske trošarine bremenit i samo ono blago, ki se v resnici porabi v mejah dotične ob-, čine. Poleg tega zahtevamo, da samoupravne davščine ne bremenijo produkcije, kakor je to primer pri sedaj veljavnih davkih na električno energijo in na premog. Glede taks čakamo' nestrpno, da se čimpreje izvedo popolno izenačenje, m želimo, dar«J'pri tej priliki izločijo iz taksnega zakona vsa ona bremena, ki imajo .značaj neposrednih davkov, kakor so n. pr. točilne takse in prometne takse, ter da se v splošnem bremena taks, z o-zirom na že izčrpano davčno moč prebivalstva prilagodijo gospodarskim razmeram. To so v kratkem najglavnejše želje naših gospodarskih krogov in kakor vidite, gospodje ministri, se zavedamo v polni meri vašega težkega in odgovornega položaja ter smo se ozirali tudi na budžetno situacijo, v kateri se danes nahajamo. Zato je zbornica prepričana, da boste v stanju, da naše predloge usvojite in jih zadovoljite. iDobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25* novembra t. 1. ponudbe glede dobave žičnikov; do 28- novembra t. I. >pa glede dobave brusnih kamnov. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnih rudarskih predu-zeča v Sarajevu sprejema ponudbe glede dobave zidane peči ter glede dobave kompletne izvozne naprave. — Direkcija državnega rudnika Kukanj sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave žice, jeklenih krtač itd. Direkcija državnega rudnika Dreza sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg minijeve barve, 300 kg firneža, 200 vijakov, 5800 metrov jeklenih vrvi, razne žice, cevi, kolen za cevi, klešč za zavijanje cevi, raznega orodja itd. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave delov koles za jamske vozičke, — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave svedrov, 150 m transmisijskih jermenov, raznega železa, pločevine, jer-tneniic, zakovic, kovinskih žagic, 5 elektromotorjev, raznega orod ja, 3000 .komadov zatikalcev in 3000 kg bencina. — Viršile se bodo naslednje ofevtalne licitacije; Dne 2. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave električnega motorja; pri Direk-caji državnih železnic v Subotici glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za ribanje .poda in cunj za snaženje; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za kolosek; dne 3. decembra t- 1. pa glede dobave žičnikov in pločevine; pri Upravi državnih .monopolov, ekonomski 'oddelek v Beogr. glede dobave 120.000 tog kartona. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni jbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpo-'gled). — Dne 2. decembra t. 1. se bo vršila pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave stražarskih kožuhov za organe finančne kontrole; dne 3. decembra t. 1-pri Direkciji državhih železnic v Ljubljani, gradbeni oddelek glede dobave Gairvensrčrpalk, štedilniškega okovja, žičnih krtač, žagipih listov, žičnikov, sto-jailnih vijakov, svinca, spaja,Inega kositra itd. (Pogoji sp na vpogled pri omenjenih direkcijah). 'muc- • i; Prodaja lesa. se vršila dne 3. de-_ cembrat;^;*'^ ©infekciji šuma brodske' j'umevne opčine v Vinkoveih. (Oglas je iija vpogled v »pisarni. Zbornice za TO V Ljubljani). Prodaja starega papirja. Dne 4, de- cembra t. 1. se bo vršila pri Tačunsko-ekonomskenv oddelku Ministrstva za zgradbe ■ v Beogradu.1.' ofe rtalraa licitacija gTede dobave 22.'686 kg starega papirja.. (Oglas je na vpogled v. pisanri. Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem 'oddelku). . Dobave; Direkcija državnih železnic v, Ljubljani .sprejema do 18. npyembra 1930 ponudbe za dobavo nalučnikov.m gorilcev, Direkcija državnega rudnika v Zenici pa do 27. novembra, t. 1. za dobavo konopnenih cevi. Pri intendaturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 29. novembra l. 1. ofertalna licitacija glede dobave drv, pri Direkciji državnih železnic v Subotici pa glede dobave materijala za ojačenje mostov in oddaje predmetnih del. Pred-pietni oglasi so v pisarni Zbornice zg trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. MOTORNI VLAKI V LOKALNEM PROMETU. Prometno ministrstvo je po poročilih iz Beograda sklenilo, da bo na nekaterih posebno v poštev prihajajočih progah na novo vpeljalo motorne vlake. Hočejo na eni strani doseči, da odhajajo manjši vlaki v krajših odmorih, na drugi strani pa znižati obratne stroške. Ze pred poldrugim letom je bilo imenovanih v Sloveniji tozadevno več prog, ki naj bi se obratovale z motornimi vla- ki, tako železnica v Prekmurju. Z finančnih razlogov se je izkazalo to tedaj kot nemogoče. Sedaj pride najprvo v poštev proga Ljubljana—Kamnik. Tam prometujejo štirji pari vlakov in porabijo za vožnjo skoraj pet četrt ure; z motorizacijo bi se vožnja skrčila na dobre pol ure. Namesto štirikrat v vsaki smeri bi mogli voziti vlaki po potrebi osemkrat ali pa še večkrat. Tudi drugje si želi prebivalstvo motornih vlakov, tako zlasti na progi Maribor— Pluj in Maribor—Celje. SPEDICUSKO PODJETJE R. RANZINGER Talvfon It. 20-60 ljub liana prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišč« * direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladišč*, ht.stna trošarina prosto skladih*. Carinsko posredovani«. P r a v o z pohištva s pohištvenimi vozovi In avtomobil TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA - GREGORČIČEVA 23 se pr poroča za nuro^ čila vseh rgovskih in nradnih tiskov n. Tiska časopise, knji ge, brošure, cenike Statute, tabele i. t. d. LASTNA KNJIGOVEZNICA KUVERTA DRUŽBA S O. vornica kuvert m kontaktna papiria 3 tj UB IrJ ANA Voferskt pot 1 Karlovška c; .3 Trbovci! Naročajte in širite Trgovski list Ureja dr. IVAN PLBS8. — Z* Trs«v*a - induilrtjoko d d. »MERKUR« kad iadajatajja In ti oltarja: 8 IHCHAUK Lh*U*s*. Iz srede srečne rodbine iztrgala je danes brezobzirna smrt našega predobrega soproga, očeta in brata, gospoda tovarnarja, posestnika, mestnega sveio&»ca itd. sredi najplodonosnejšega dela, v najlepši starosti 46 let. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo 19. novembra t, 1. ob štirih popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Tržiču. Blagega pokojnika priporočamo v nepozaben spomin! Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. V Tržiču, dne 17. novembra 1930. Globočnik Ivanka roj. Primožič, soproga. Jankca, Nadica, Dragica in Karolček, otroci. Jos. Polak, duh. svetnik, Franc Globočnik, trgovec, Ana, Helena poročena Miklitsch, Fina poročena Mally, bratje in sestre. Jože Primožič, posestnik, Antonija Primožič, tast in tašča in vse ostalo sorodstvo.