IN DRUŽENJE STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. avgusta 2008 • Leto XVIII, št. 34 Grad na Goričkem NIKAJ NI TAK ŽMETNEGA, DA GA PREKMURCI NE BI ZMOGLI skemu svetu smo pridobiliPred gradom pri Gradu na Gorič pomembne izkušnje, okrepili kem je bila v soboto 16. avgusta samozavest in povečali prepotretja proslava ob 89. obletnici znavnost Slovenije v svetu. Slozdružitve prekmurskih Sloven venija je danes močna, zdracev z matičnim narodom. Sloves va in ambiciozna državna nost -postavljena v prostor pred skupnost... Napredek je viden največje grajsko poslopje na Slo tudi tukaj v Prekmurju.« venskem -je pritegnila okoli dva Premier ni zaobšel aktualne Slovenije in iz sosednjih držav. Tu tisoč obiskovalcev z Goričkega, iz »prekmurske« teme: »Od pet-so se zbrali najvišji slovenski poli ka naprej se lahko vozimo po novem avtocestnem odseku tiki, predsednik države dr. Dani- Beltinci -Lendava.« K temu zbora France Cukjati, predsednik lo Türk, predsednik državnega vest, da sta v torek premiera Javlade Janez Janša, predsednik nez Janša in Ferenc Gyurcsány državnega sveta Blaž Kavčič, prometu predala del avtoceste ministri in druge pomembne Lendava - Pince. Predsednik vlaosebnosti iz sveta politike, gos de je govoril tudi o ustanavljanju podarstva in kulture. Romsko pokrajin, kar bo prineslo več skupnost je zastopal predsednik denarja in nove razvojne mož-Jožek Horvat-Muc, medtem ko se nosti, in sklenil: »Nikaj ni tak prekmurski Madžari slovesnosti žmetnega, da ga Prekmurci ne bi zmogli.«ne udeležujejo. Scenarij za umetniški program 1919, po odločitvi zmagovalcev izročilu, in seveda jeziku, ki ga je da se je Prekmurje v marsičem Janez Janša je poudaril, da je po s poudarkom na Goričkem, pod prve svetovne vojne na pariški najbolj zanesljivo nosil skozi čas. razlikovalo od drugih slovenskih II. svetovni vojni vzklilo novo naslovom »Nekaj je, kar čez mirovni konferenci, znova zdru-V morda najbolj usodnem času dežel. »Kljub razlikam v kultu-upanje z novimi razvojnimi podobo seže ...« je napisal Feri ženo s slovenskim matičnim so slovensko besedo v Prekmur-ri, verski pripadnosti in stolet-možnostmi, toda zaradi krize Laišček, režirala Duša Škof, v ozemljem in Prekmurci z ma-ju ohranjala dela protestantskih jem ločenega življenja pa so v šestdesetih letih prejšnjega sodelovanju z Luko Škofom, tičnim narodom. Prekmurje je in katoliških piscev, sledila so slovenski prebivalci Prekmur-stoletja se je veliko Prekmurcev Tomažem Rauchom in Alešem postalo del kraljevine Srbov, Hr-jim dela posvetnih pisateljev. ja vedno ohranjali pripadnost začasno ali za stalno izselilo v Nadaijem. V glasbenem delu vatov in Slovencev. Njena vojska »Težko bi izbrali zgodovin-in zvestobo slovenskemu naro-Avstrijo, Nemčijo in celo v Av-smo poslušali prekmurske ljudje od poražencev mirno prevzela sko bolj primerno okolje za du ter vse od nastanka verjeli stralijo: »Ne glede na to, kako ske pesmi, govorni del je bil oblast 12. avgusta 1919 v Beltin-proslavo praznika združitve v idejo Zedinjene Slovenije.« dolga in negotova je bila pot sestavljen iz umetniških besedil cih, čez nekaj dni, 17. avgusta, prekmurskih Slovencev z ma-Slavnostni govornik se je ustav-do kruha, pa se ob različnih pisateljev Dušana Šarotarja, pa je tam bila velika slovesnost, tičnim narodom, saj grad, ljal pri zgodovinskih mejnikih, priložnostih lahko tudi osebno Milana Vincetiča, Štefana Karki se je je udeležilo blizu 20 tisoč ki je bil prvič omenjen že v kjer so sodelovali Prekmurci, ki prepričam, da so prekmurski doša, Ernesta Ružiča in Ferija Prekmurcev in drugih obisko-13. stoletju, pooseblja zgodo-so »v nekem smislu celo pre-Slovenci najbolj zvesti svoje-Lainščka, peterice Goričancev, valcev. Po odločitvi slovenskega vinski spomin na življenje in ko lastnih možnosti, vlagali mu narodu.« njihove pesmi je bral igralec parlamenta je 17. avgust državni delo prijaznih, skromnih in v kulturni razvoj in tudi tako Drugi del približno dvajset mi-Vlado Vlaškalič. Nastopili so še praznik. modrih ljudi. Spomin vašega krepili svojo nacionalno za-nut dolgega govora je Janez Policijski orkester, Jaraja, Brina, Prekmurski Slovenci so skoraj stoletnega boja za obstoj in na-vest... Že sredi 18. stoletja je Janša namenil aktualni tematiki Terrafolk, Akademska folklorna tisoč let živeli ločeno od ostalih predek,« je povedal slavnostni bila tu uporabljena sintagma in podčrtal, da je Slovenija na skupina France Marolt in zdruslovenskih pokrajin. Bila je po-govornik, premier Janez Janša. slovenski narod. Leta 1897 pa »…dobri poti. Imamo trdno in ženi gorički pevski zbori. trebna neomajna zvestoba na-Premier je v uvodnem, preteklo-je bila prvič dvignjena sloven-močno gospodarstvo. Z uspeš-Ernest Ružič rodu, njegovemu duhovnemu sti posvečenem govoru povedal, ska zastava.« nim predsedovanjem Evrop-fotografija: Jure Zauneker Prekmurje je bilo 17. avgusta 2 Ljutomer: 140 let prvega slovenskega tabora SLOVENIJA PREMALO IZKORIŠČA ZGODOVINSKO TRADICIJO V Ljutomeru so s proslavo, dvodnevnim simpozijem in odkritjem doprsnega kipa dr. Radoslavu Razlagu dostojno počastili 140-letnico prvega slovenskega tabora, na katerem se je 9. avgusta 1868 v Sršenovem logu zbralo okoli 7 tisoč prebivalcev Prlekije in ostalih slovenskih dežel. Tedaj so bili govorniki Radoslav Razlag, Ivan Kukovec, Valentin Zarnik, Božidar Raič, Matija Prelog in Josip Vošnjak. V govorih so poudarjali pomen zedinjene Slovenije in ohranjanje slovenskega jezika. Rečemo tudi lahko, da vstop Slovenije schengenski prostor pomeni konec ideje, ki je bila leta 1848 zapisana v program Zedinjene Slovenije. Tokrat se je v Sršenovem logu, poslej parku 1. slovenskega tabora, zbralo prek 2 tisoč obiskovalcev, tudi vrsta slovenskih politikov, med njimi predsednik državnega zbora France Cukjati. Osrednji govornik, predsednik vlade Janez Janša, je poudaril, da je bil ljutomerski tabor pomemben za vse Slovence: »Ljutomerski in ostali tabori nam govorijo o takratni državljanski kulturi, ki je bila v marsikaterem pogledu višja, kot je današnja. Na taborih so presegli kulturni boj, prepričanje o ekskluzivnosti določene politično-kulturne mentalitete, ki zavira sproščen in odgovoren pogled nase in na naš zgodovinski razvoj. Slovenci imamo tudi po zaslugi taborov, kot je bil ljutomerski pred 140 leti, dovolj zgodovinske tradicije, da bi lahko še bolje izkoristili prednosti, ki nam jih prinaša lastna država. Za razliko od tistih časov, ko sta bili naša usoda in tudi prihodnost v veliki meri odvisni od razmer na Dunaju, držimo danes svojo sedanjost in prihodnost v svojih rokah«. Janez Janša je tudi poudaril, da je Slovenija s polletnim predsedovanjem Evropski uniji dokazala Evropi in svetu, »da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Dojeti pa moramo, da obstoj in identiteta naroda nista odvisna od mednarodnih razmer, ampak od nas samih in naše nacionalne zavesti.« Premier je tudi dejal, da so udeleženci tabora postavili temelje za dosego političnega cilja – zedinjene Slovenije. To, da je bil prvi tabor v osrčju Prlekije, ni bilo naključje. V mejah takratne štajerske dežele je živela kar tretjina vseh Slovencev. Sporočilo ljutomerskega tabora se je preneslo na udeležence drugih taborov Slovencev, ki jih je bilo do leta 1871 še sedemnajst, od tega eden slovensko-hrvaški v Istri. Kot na prvem taboru je tudi jubilejno prireditev zaokrožil prijeten kulturni program. V pomemben vsebinski del prireditev ob 140-letnici prvega slovenskega tabora sodi tudi dvodnevni znanstveni simpozij v organizaciji mariborske filozofske fakultete in ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča. Prvi dan simpozija je bil poudarek na zgodovinski tematiki, drugi dan pa so namenili jeziku. Izšla je tudi dvojna številka Časopisa za zgodovino in narodopisje, v katerem so objavljeni referati s simpozija. Obsežen zbornik bomo podrobneje predstavili v eni naslednjih številk Porabja, tokrat zaradi aktualne navezanosti le omemba referata Natalije Ulčnik, ki je analizirala Posebnosti poročevalskih besedil o slovenskem taborskem gibanju. O prvem slovenskem taboru so prispevke objavili v Slovenskem narodu – avtor znani pisatelj, avtor prvega slovenskega romana Josip Jurčič, v Slovenskem gospodarju in Novicah. Tabor je bil torej odmeven tudi v tedanjih pisanih medijih, kajti drugih še ni bilo. Precejšnjo pozornost so obletnici prvega tabora posvetili tudi aktaulni slovenski tiskani in elektronski mediji. Posebej želim izpostavili komentar Taborsko sporočilo za današnjo rabo izpod peresa (se razume računalnika) Ivana Gerenčerja v osrednjem slovenskem dnevniku Delo. Komentator poudarja, da bi se danes »mnogi med nami morali zamisliti nad sporočilom in dosežkom prvega slovenskega tabora v osrčju Prlekije.« Tako, denimo, piše: »V nebo vpijoč je problem meje s Hrvaško v Piranskem zalivu in pri Hotizi v Prekmurju. Tako kot so bili taborski voditelji pred poldrugim stoletjem nepopustljivi v zahtevah po združeni Sloveniji, naši politiki vseh barv v samostojni Sloveniji nenehno popuščajo sosedom Hrvatom.« Avtor opozarja tudi na prepočasno uresničevanje pravic in enakopravnega položaja zamejskih Slovencev. »Mediji veliko objavljamo o položaju Slovencev v Italiji in koroških Slovencev, manj o Porabskih Slovencih na Madžarskem.« (Tu je pozabil na Slovence v avstrijski zvezni deželi Štajerski, o katerih, recimo, »njegov« časnik prak- Murska Sobota UMETNOST BREZ MEJA V prostorih murskosoboške poslovne enote UniCredit Bank je posebna likovna razstava. In sicer drugačna zato, ker so na ogled dela 6. mednarodnega tabora otrok iz vrtcev kreativnosti risbe, slike, keramične figurice in skulpture... Vneti od umetniškega ognja, zato izgubi jezikovna prepreka za otroke njen ločujoči pomen. Izginja vedno bolj in bolj Alterbach pri Salzburgu v Avstriji, iz Opatije na Hrvaškem, Porabja in Murske Sobote. Pod imenom Umetnost brez meja je tabor tudi letos organiziral Vrtec Murska Sobota, pokroviteljica pa je bila mestna občina. Ravnatelj Dane Katalinič je na otvoritvi razstave izrazil željo, »naj se tudi v bodoče nadaljuje ta žlahtna pot mladih ustvarjalcev iz Avstrije, Hrvaške, Porabja in Slovenije, ker dosedanji rezultati pričajo, da se je vredno truditi in dajati, ker je to naložba v likovno in kulturno prihodnost nove Evrope.« Med strokovnimi sodelavci na likovnem taboru so bili umetniki iz Avstrije, vzgojiteljice soboškega vrtca in umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak iz soboške galerije. Dr. Winfried Wagner iz Salzburga je v bilten napisal, da »pod vodstvom likovnih umetnikov in pedagogov izdelujejo otroci v popolni svobodi in v ozadje in nam dokazuje, da je sporazumevanje mogoče tudi preko čustev in srca.« Umetnostna zgodovinarka, kustosinja pripravnica v Galeriji Murska Sobota Irma Brodnjak poudarja, da so »otroški likovni tabori pomembna oblika ustvarjanja in druženja skozi umetnost. Na raznolikih ustvarjalnih delavnicah, ki jih udeleženci samostojno izberejo, se otroci seznanijo z osnovnimi likovnimi tehnikami in materiali ter likovno motiviko... Potrebno se je zavedati, da če je otrokova zgodnja izkušnja z umetnostjo prijetna, je tudi več verjetnosti, da bo posameznik tudi v prihodnosti razvil pozitiven odnos do umetnosti, ne samo likovne, temveč tudi do ostalih umetniških zvrsti (glasbe, gledališča, plesa, literature..)«. Povedala je še, da je med motivi na prvem mestu živalski svet. E. Ružič tično ne poroča, op. avtorja). In nadaljuje, da politiki z obeh strani ob srečanjih poudarjajo dobre in prijateljske odnose med državama, »je dejstvo, da Porabski Slovenci za urejanje svojega položaja nimajo dovolj otipljive finančne pomoči madžarske države. Odvisni so predvsem od pomoči iz Slovenije, ki pa seveda ni zadostna. Med drugim jim zelo škriplje v narodnostnem šolstvu. Mladim rodovom Porabskih Slovencev celo grozi, da že čez nekaj let ne bodo znali izgovoriti niti besedice v materinščini.« Komentator oceni kot pravilno ravnanje Slovenije, ki vsestransko skrbi za prekmurske Madžare. Ernest Ružič Porabje, 21. avgusta 2008 3 Na djilejši predsedstva Slovenske zveze Finančno poročilo so tü poglednili, vse je bilau prosili za podpišüvanje, so naprajti na prejšnjom djilejši, ka té baugšo gazdüvanje bau. Porabje d.o.o. vreda tazračunjano. Pravi, ka brezi njenoga podpisa vzeli povejmo, kak so poprajli pla-Marijana Sukič: Zvöjn nauv restavraciji nej s popustom gora pejneze na pausadbo. čo delavcom ali ka so djali za voga direktora, de ške nekak 6. avgustuša smo lepau vkü-trbej delati, liki naj majo vö-Njej je tau niške nej pravo, ka tau, naj baugše (hatékonyab-mogo meti pravico za podpiper prišli člani predsedstva, napravlano, s kašnim askom je ona poslovna direktorica ban) leko gazdöjvajo. Dosta šüvanje. Eriko Glanz pa trbej bilau nas je vküper z nad-delajo pa se té leko vej, ka pej-tü. Če bi ji tau prajli, bi se nej lüstva hvali, leko je gostüva-prositi, naj odpisti, niške nej zorno komisijo 19 Pozvani so naz mora nota pridti. Zdaj de-vzela za tau. Zavöjpala je, ka nje ali samo reden obed, ka je tak sto, kak je vöprišlo. bili prejdnji Porabje d.o.o. - ja lajo s 190 procentnim askom, so ji prajli, pa papire podra-dobra künja. Asek delavci pritü. Najprvim smo razpravla-tau je bilau v sedemdeseti ubnoma nej ta preštejla. Tak delajo, nej mi pri računalniki. Razpis delovnega mesta li, kak je gazdüvala Porabje lejtaj. Dnevno trbej furt vse čüti, ka so go fejs prejk vda-Jože Hirnök: Trbej plačo za nauvoga poslovnoga d.o.o. na podlagi toga, ka zdigniti pri delavcaj pa de direktora smo dobili domau na papi té eške vekši minus. raj. Zvekšoga so spitavali, Štefan Küplen: Direktno je Pod vodstvom Jožeta Hirnövcuj gončali: dau za valas. Dja (K. F.) sam ka, poslovnoga direktorja, je Erika Glanz: Pauleg kakš „lastnik” (tulajdonos), nej komisija (Štefan Küplen, Erži noga kvara so meli ceringo pa sindikat (szakszervezeti Šooš pa Andreja Labritz) vküpa zakoj majo plus ceringo bizalmi). Mojo delo je nej per postavila lišto (pogoje), zamüdnoga plačüvanja ra braniti delavce, sam v zmo-kašno znanje, prakso, šole čunov (késedelmi pótlék). ti (szereptévesztésben). Dja mora meti nauvi direktor. Ne strinja se s tejm, ka tau prej moram biti na tejm, naj Razpis mora biti vönapisani že v letnom plani tü nut d.o.o. vse baugše gazdöjva. pri cajti, na steroga se leko majo. Nej mislila, ka na tel- Na prejšnjom djilejši sam tü glasi do 20. septembra. Nauvi ka lagvo dé, na telke nejga nevolo delala, ka tá odidejo prejdjen v slöjžbo leko stane pejnaz pri d.o.o. Restavraci küjarge. Delavcom pa prej 1. oktobra. ja ma velki promet (forga vse vküper obečavam. lom) pa se té döjn nika ne Béla Fábián: Küjarom so Drügo djéne na baugšo. plače zdignili. Ena küjarce Štefan Küplen: Kvar so je prišla nazaj. Pri cenaj Andreja Kovač: Kak predmeli, gda se je prelöjknjala ta računati, vse meti na papi-rili. Prosi predsedstvo, stero se pa morajo glijati (pri sku-sednica Razvojne agencije vodna cejv v restavraciji. Drü-raj. Vse se mora plačati skaus ji je zavöjpalo tau pravico za pinaj), s stalnimi cejnami ne Slovenska krajina je prosila go je, ka so nisterne račune kase. Prajla, ka je vidla na podpišüvanje, naj go oslobodi morejo delati. Velki promet od predsedstva priporočilo nej mogli pri cajti vöplačati, papiraj, ka je Erika Glanz tü (razreši) tü. Nejma smisla, ka majo v restavraciji, dosta de-(ajánlás), naj leko nut dajo zatau morajo plačüvati štraf. poslovni direktor (ügyvezető ma tau pravico, če so go v dvej lajo. Nauvi jedilni list majo, natečaj. Od lajnskoga leta gonči, ka je igazgató). lejtaj sploj nej nöjcali. Ona je nauve cejne, tau de se leko po-Klara Fodor je nota zglasila, d.o.o. fejs dola zavertivo, trno Štefan Küplen: Vse je vsakši na tau formo nej partner, taš-znalo na konci leta. ka je Attila Bartakovič nota lagvo stodji. Že davčni urad den tazračunjano. Vsakši den no delo fejs ne mara, je prau-Feri Gyéček: Gnesden v cej-zglaso, ka tadale ne želi biti (APEH) je tü mogo dola vzeti leko pride kontorola, gdakoli. ti. V zapisniki (jegyzőkönyv) lom rosagi lagvo dé, težko je član predsedstva. Potistijm je pejnaze od nji, največ štrafa Leko se prej nazaj tü išče, ka je napisana Erika samo kak dobro gazdüvati. V Sloven-zvekšoga ta prajla, kašne progso plačali zatau, ka so zamidi-stoj šké. Cejne so zdignili od zastopnik (képviselő) firme. skom daumi, ka je ceringa za-rame pripravlajo na Zvezi li s porcijami. majuša za 10-20 procentov, Andreja Kovač: Tau je zatok volo elektrike, vodé, plina, naj na Porabski den, gda de se z Lali Hanžek: Na küjnji za do-tau se zdaj ške ne pozna pre-bilau, naj poslovni direktor vöplača vsakša firma sama. enim svetilo 10. jubilej Slosta drži tisto, ka dé v zdjübo, več. Jože Hirnök ne podpišüva Po njegvom gonč dé prauti venskoga dauma tü. Odlauv pau leta je že paudrüdjikrat Eva Časar: V restavraciji je samo sam. Erika s tejm ranč dva človeka, dva Vaugra (sze-čili smo se, sto naj dobi letos več, kak je planirano na cejlo mejla gostüvanje njena hči pa tašno odgovornost ma kak mélyeskedés), prauti prejd-priznanje „Za Porabje” od leto. S koj se dá tau? je s cejlimi gosti vred bila fejs Jože Hirnök. Töj niške nej na-njoga restavracije pa gospo-Slovenske zveze, ka se podeli Fabián Béla: Tau se dá iz zadovolna tak z djestim kak s pravo hibo, prejdnji so gvüš-darskoga direktora. Mimo se na Porabskom dnevi. Zdignili zmrznjenoga blaga, naprej kölnari pa šefom. no nej meli lagvi namen. gonči eden drügomi. Sprobati smo nagrado na duplansko, pripravlanoga djestina, stero Štefan Küplen: Ja, Erika Klara Fodor: Na papiraj res-trbej z nauvimi lidami. na 100 gezero forintov. Inforne mora odati pri cajti pa ka Glanz je vidla, je podpisala pa-tavracija drži gora hotel. V Štefan Küplen: V hoteli dvaj-macije od 13. septembra so na nikoj pride prvim, kak se pir, na podlagi toga so go na resnici restavracija zdaj rej-sti milijonov menje pejnaz bile v prejšnji novinaj. gora nöjca. biroviji leko nota zamerkali san dobro dé, dosta gostov je pride nota kak pred štirimi Pejnaze so prosili pa dobijli, Erži Sooš: Pitala je, kak stod-kak poslovno direktorico. Tau vsakši den, dosta avtobusov, lejti. Tau je ranč pauletna ce-Športno drüštvo Slovenska jijo z dugaum, steroga so lani leko dokaže tü. turistov je, samo v tau leti je ringa stroškov (rezsiköltség). ves 100 gezero forintov na gora vzeli. Ta prajla, ka je Erika Glanz: Ona se je dala dvajsti gostüvanj. Prvo leto Po njegvom ešče itak dosta 30. jubilej drüštva. Nauvi klub nadzorna komisija (ellenőr-nagončati pred dvej lejti, ka je, ka nejmajo duga, od Zveze delavcov majo. futbalistov v Sakalovci 250 ző bizottság) držala kontrolo de mejla pravico za tau, gda kak lastnika je do.o. daubo za Jože Hirnök: Vönapišemo gezero za pauletno delo. Stav restavraciji. S pejnazi je vse d.o.o. više dva milijona gora pomauč štirnajset milijonov. slöjžbeno mesto za nauvoga ri podje v Slovenskoj vesi 250 štimalo, tak ka nišo vekšo vzeme ali vöda pejnaze, té Pa je té döjn v velkoj zdjüjbi. poslovnoga direktora, steri gezero za cejloletno delo. hibo so nej najšli. Računi so ona tü mora podpisati. V tej Kak je tau? Tadale je za pitanje naj bo strokovnjak za gostinj-Klara Fodor bili vse vredi. Eno gostüvanje dvej lejtaj so go gnauk nej mejla tisto, ka smo si zgončali stvo pa hotelirstvo, pa vöjpa, sekretarka ZSM Porabje, 21. avgusta 2008 4 Tresti lejt sodelovanja med Dolenjim Senikom in Čepinci Slovenska manjšinska samouprava na Dolenjom Seniki je 10. avgustuša organizirala Slovenski kulturni in športni den. Pozvani gostje iz Čepinec so se zbirali podne. Srečanje se je začnilo z obedom, vejpa pri stauli se da najbola pripovejdati. V dvej vöri je bila otvoritev razstave Dolnji Senik-30-Čepinci. Predsednik samouprave Laci Bajzek je gučo o tejm, kak smo se z leti vsigdar bole spoznali, gospod Jože Korpič iz Čepinec pa tapravo tisto zgodbo, kak je prišlo do prvoga srečanja s Slovenci onkraj brega leta 1978. On je tistoga časa bijo mladi študent pa kak je pravo, od starišov so vsigdar tau čüli, ka prejk brga, ka je že na Vogrskom, tö Slovenci živejo. Tak je nji začnilo brigati, kak je kaj tam za brgaum, zatok so iskali priliko, ka bi sodelovali s kakšno vesnico v Porabji. Tistoga ipa je tau nej gladko šlau, dapa nikak so prišli do toga, ka so njim vöztalali Dolenji Senik. Najprva se je gospaud Korpič srečo s predsednikom občinskoga sveta Dolenji Senik Ödönom Treiberom v Murski Soboti, gde so se samo tau zgučali, steroga dneva do je Senčarge čakali na mejnom prehodi Bajánsenye. Gda je prišo te den, so je rejsan počakali, so se pelali do Dolenjoga Senika, tam špilali nogomet pa se srečali s Pištanom Šömenekom, s sterim so se leko slovensko pogučali. Dapa nji je vrag nej pri meri njau, steli so titi na Gorenji Senik tö, vej pa njini stariške so največ prav od Gorenjoga Senika gučali. Gda so prišli do kontrolne točke pri Gorenjom Seniki, so je sodacke nej steli pistiti. S pomočtjauv domanji lidi so se te nikak zgučali, ka so je za dvej vöre pistili na G. Senik. Oni so prej s sebov meli muzikante tö pa so na Gorenjom Seniki tak špilali, ka se je ešče v Čepincaj čülo. Gospod Korpič je svojo pripoved prvoga srečanja zapro s tejm, ka če bi ma tistoga ipa nekak pravo, ka za tresti lejt nede več meje pa nej kontole na meji, bi nej dau valati. Razstava številni fotografij, člankov iz novin Porabje so dokaz aktivnoga sodelovanja. V kulturnom tali programa so se nutpokazali na odri igralci iz Števanovec. Dvorana se je cejlak napunila. Veseli pajdaši ZS z igro Volitve so spravili nas v trno dobro volau, dobili so velki plausk. Čestitam jim, pozvani so že v Čepince tö. Tradicionalno športno srečanje se je začnilo v štrtoj vöri na šprtnom igrišči. Letos je že 30 lejt, ka se je športno društvo z Dolenjoga Senika oprvin srečalo s športniki iz Čepinec. Edno leto mi demo v Čepince, drugo leto Čepinčani pridejo k nam. Vsakšo srečanje je nika nauvoga, nauvi igralci, nauvo vodstvo, no pa staro pajdaštvo, ka je največ vrejdno. Takšo šegau mamo, ka zvün igralcov se pelamo eden k drugomi eške drugi tö, ki tam zvün igrišča se deremo pa si prste grzemo, sploj pa če nam slabo de igra. 1978. leta smo se s Čepinčani najoprvin srečali. Tau prijateljstvo do gnešnjoga dneva žive. Od leta 1994, gda so gra tale manjšinske samouprave, je dolnjeseniška slovenska manjšinska samouprava v rokau vzela tau sodelovanje pa so stiki postali eške krepši. Na Dolenji Senik smo pozvali vse tiste športnike, tiste prijatele, s šterimi smo tak dugo dobro sodelovali. Srečanje se je pršikalo, veselje je bilau gledati, kak so se najšli, eden drugomi veselili. Z leti je postalo tau srečanje zvün športa prijateljsko srečanje tö. Športnikom je tü nej trbelo dvakrat povedati. Radi so bili priliki in so se vküppobrali. Ranč tak mladi kak starejši nogometaši. Dobro je znano, da je takša tekma prijateljska, dapa zatok je sploj za istino šlau. Po nogometi so pa naprej prišle vauže, moški so vlekli in etak pokazali, što je krepši. Ranč tak je bilau 10. avgusta na 30. srečanji. Rezultat jubilejne tekme med mladimi Dolenji Senik-Čepinci je bil 1:1, pri veterani so pa zmagali Čepinčarge z 1:0. Gda so pa moški vauže vlekli, se je fejst vidlo, ka so Čepinčarge sploj vöpočinjeni, mogauče so jim pa naši malo »pistili«, naj zmagajo, vej so pa oni bili gostje. Po športnom srečanji se je druženje nadaljevalo pri ogrnjenomi stauli. Dugo je pa niške nej sejdo, ka je muzikant Lajči Nemec zapovedo plesat, drauvni kamenge na dvorišči kulturnega doma so se vse prašili. V imeni Slovenske manjšinske samouprave bi rada zahvalila vsem, ki ste sprejeli našo pozvanje in ste prišli na našo prireditev, posaba hvala, baug plati tistim, ki ste nam pri organizaciji na kakšnokoli formo pomagali. V imeni Slovenske manjšinkse samouprave Dolenji Senik Ildikó Dončec Treiber Porabje, 21. avgusta 2008 5 »Če sam v Andovcaj, vse me srce boli« Prvin je mladina pa srejdnja generacija eden za drugim tam njala svojo rojstno ves pa so v Varaš šli zidat ali so si stanovanje (lakás) küpili. Tau se je vejn najbola v Andovcaj vidlo zato, ka je mala ves pa etak nas je te kumar ostalo. Dapa zdaj se je že tau malo nika spremenilo pa mladi bola doma ostanejo. Vejn zato, ka so gorprišli natau, ka v Varaši je zato tö nej vse med. Zaka so si prvin tau tak mislili, od tauga sam spitavo Sejrino Irinko (Hársfa Ferencné), štera je gnauk svejta v Andovcaj živela. • Irinka, kelko lejt je že tauma, ka ste vi sé v Varaš prišli, pa zaka? »Tauma je zdaj že 25 lejt, ka tü živemo. Zaka smo sé prišli? Vejn zato, ka te po vasaj živeti je nej bilau ešče tak naletja kak zdaj. Nej bilau autona, delat sam v Varaš odla. Vsakši den rano sam mogla stanti, pa samo zadvečerek si prejšo domau. Te je že tö tak bilau, ka s pavarstvom se nej bilau vrejdno spravlati. Dosta baukše si slüžo, če si v Varaš odo delat v kosavno ali v židano fabriko.« • Kak se spomnite na tista lejta, gda ste ešče v Andovcaj bili? »Jaj, ranč ne guči, te je ešče v Andovcaj veselo bilau živeti. Delali smo, dapa te je ešče tau tö veselo bilau, zato ka je na sausednom njivi tü vsigdar nekak bejo pa si se leko pogučavo. Ali gda smo žetvo delali, ka norije je tam šlau, gnesden več tašo nega. Lüstvo se že cejlak ovak ponaša, sploj pa v Varaša.« • Odite kaj v Andovce? »Na leto gnauk, dvakrat. Mena se zdaj tü sploj vidi tam, samo tau, ka nega lüstva. Malo iž je že, ka so domanji. Ka so pa tijinci, tiste pa tak ne poznam. Cejla ves je notrazaraškena, tak ka od enga brga komaj vidiš prejk do drugoga.« • Gda sam ešče mali bejo, dostakrat sam odo pri vas, zato ka je vaš sin telko star kak dja. Mena se je vsigdar vidlo tam pri vas, zato ka v dobrom mesti ste meli ram. »Lejpo mesto je bilau, zato ka gnaki raven bejo. Ovak smo pa itak vrkar na brgej bili. Od nas je tavido po cejloj vesi. Ram je pa dober topel bejo, zato ka je s tučance bejo.« • Tak vejm, ka je k vam gnauk strejla notravdarila, nej? »Gnauk sva z možaum v tabora na veselici bila. Že sva domau šla, gda se je enga oblisnilo pa že črepnilo tö. Dja sam ranč pravla, ka tau je nejn skrak notra vdarilo. Gda sva domau prišla, te sva vidla, ka je k nam notravdarilo. Ešče sreča, ka se je nika nej vožgalo. Elektriko je vcejlak nanikuj djalo, žnjaure so vse vö iz stene stale. Mlajši so okne odprli pa tak so vözuskakali, zato ka so se fejst prestrašili.« • Gda ste sé v Varaš prišli, te ste v Andovci kučo včasin odali? »Nej, dugo smo go nej odali. En čas je samo stala tam prazna, pa od leta do leta je üšla nanikuj. Strejo je veter načno, pa pomalek se je kuča vküpobrnaula. Gnauk je eden Avstrijec telko odo na nas, ka on bi grünt dolaküpo, ka smo ma ga te naslejdnja odali. Zdaj pa, gda dem tavö, vidim, ka je cejli grünt notrazaraškeni, edno betvo travo so nej dolavrezali.« • Te zdaj več v Andovca nika nejmate? »Gauštjo pa ešče eden falat zemle zato mamo, dapa ne vejm, ka baude s tistim. Dja bi že odala, dapa hči pravi, naj ostane, zato ka zdaj nika nej vrejdno odati. Dapa etak pa samo telko, ka mamo, mlajši nedo šli tavö delat, v tejm sam tü gvüšna. Zato ka sin pa hči motiko ne poznata. Dočas, ka smo v Andovci bili, pa smo delali grünt, že te sta se vlekla, gda delati trbelo.« • Za kelko pejnez ste küpli tau zemlau, parcelo, gde zdaj vaš ram stoji? »Osemdesetoga leta smo za tau zemlau desetgezero forintov dali. Te so ešče nej mele tašo visko cejno kak zdaj.« • Težko je bilau zidati? »Jaj, ranč ne guči. Müva z možaum sva telko delala, ka tau ranč taprajti ne vejm. Ka sva dva leko delala, tisto sva müva naprajla. Cejli fundament, za vodovod, kama voda vö teče tisto grabo, tau sva vse sama vöskopala. Fundament sva tri kedne kopala. Sploj dosta sva se mantrala, zato ka je tü zemla puno betona, cügla, pa žalejzge bila. Cejli beton, ka je na plafon trbelo, tau sva tü sama gorznosila. Dostakrat sva tak odnemogla, ka nama je ešče vola odišla. Lüstvo smo samo te pozvali, gda je vekšo delo bilau. Vidiš, zdaj da bi že leko počivali, pa uživali, zdaj njega več nega. Dobro, nej sam sama, zato ka vküp živem s sinaum pa s hčerkinov družinov. Dapa zato dobro bi bilau, če bi mauž ešče med nami bejo.« • Kak dugo se je zido ram? »Osemdesetoga leta smo začnili pa osemdesettretjoga smo se sé spakivali.« • Kak se vam vidi tü v Trauštja? »Dobro je, zato ka mena tü nika ne fali, liki andovsko lüstvo mi zato fali. Zato ka gda smo ešče v Andovcaj bili, te smo že audalič kričali eden drugoma. Ka ’š küjala, ka ’š gnes delala pa tašo. Gda smo na stüdenec šli po vodau, bilau, ka edno vöro smo ta tračkali. Vsefele norije smo vküpznosili, pa delali. Tau tü ne moreš, zato ka do te za nauroga gledali. Dosta smo odli pit k Svecinoma Karaca v »Diófa presszó«. On je stari ladjen bejo pa je sploj rad bejo, če je stoj prišo k njema, zato je pa tak po črnom piti odavo. Ka smo tam na brgej bili, smo vsi taodli pit, pa malo se pogučavat. Sploj lejpi časi so bili tisti. Tü lüstvo ne odi tak vküp kak mi tam v Andovcaj. Večer smo že komaj čakali, gda smo mlejko nesli. Tam je ešče üšla norija. Gda smo mlejko vövlejali, potistim smo pa v bauto šli. Dostakrat sam kauli desete vöra domau prišli. Tau je tau, ka mena fejst fali. Dostakrat pravim, ka mo malo v Andove üšla, ka se vönagučim. Tü v Trauštja slovensko rejč rejdko čüje človek, pa tau tö fejst fali mena.« Karel Holec Porabje, 21. avgusta 2008 6 Ustvarjanje in druženje Na VII. Mednarodni likovni koloniji, ki je potekala od 6. do 15. avgusta v Monoštru v Slovenskem domu, se je družilo deset umetnikov iz Slovenije, Madžarske, Srbije (Vojvodine) in Italije (Goce Kalajdžiski, Endre Gönter, Marjeta Kavčič Takač, Ferenc Kovács, Péter Baky, György Csuta, Péter Borsos, Mirko Molnár, Paolo Kervischer, Kata Karácsony). Ob ustvarjanju je ostal čas tudi za druženje oz. spoznavanje Porabja in Goričkega. Nekaj utrinkov z desetdnevne kolonije. Kata Karácsony »Res so se mi uresničile sanje« V Slovenskem kulturnem in informativnem centru od leta 2001 v avgustu zmeraj zadiši/zasmrdi po oljnih barvah, v raznih prostorih slovenskega doma ustvarjajo umetniki iz različnih držav. Na med narodnih likovnih kolonijah pa smo od leta 2002 vsako leto srečali skromno mlado dekle Kato Karácsony, ki je med tem, ko je tudi sama ustvarjala, opazovala akademske slikarje, se učila od njih. S svojo tiho, a vedro naravo je bila posebni kamenček v mozaiku kolonij. Na vprašanje, kako je prišla v stik z mednarodno likovno kolonijo, ki jo v Monoštru organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in Galerija-muzej v Lendavi, je povedala. »Zmeraj sem rada risala in slikala, toda tega se nisem učila, delala sem bolj za svojo dušo, zadovoljstvo. Moje slike je videl predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, jih pokazal Feriju Geriču, direktorju Galerije v Lendavi, ki se je strinjal s tem, da bom prihajala na kolonije.« Kata se je prvič še kot gimnazijka udeležila II. Mednarodne likovne kolonije, kjer so ji umetniki iz raznih držav, predvsem tisti, ki so govorili madžarsko, veliko pomagali in svetovali. Posebej je izpo stavila Endreja Göntérja iz Prekmurja, Györgya Dolana s Slovaške in Györgya Csuto iz Madžarske. Omenila je tudi koroškega Slovenca Rudija Benedika. Kata, ki je po rodu Madžarka, se je s slovenskim jezikom prvič neposredno srečala prav na koloniji, in to jo je spodbudilo, da se je začela učiti naš jezik. In sicer ne le v okviru pouka slovenščine na monoštrski gimnaziji, temveč tudi zasebno pri profesorici Eriki Köleš Kiss. Po končani gimnaziji in maturi se je odločila, da bo študij nadaljevala v Sloveniji. Na to odločitev je verjetno vplival tudi Feri Gerič, ki jo je navduševal za študij na Likovni akademiji. Kata Karácsony se je torej vpisala na Celoletno šolo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. »Na šoli sem imela kolege in kolegice tako rekoč iz celega sveta, od Španije, Argentine, Rusije… Imeli smo izredno dobre profesorice, kajti nismo se le učili, temveč tudi zabavali,« pravi zmeraj nasmejana mlada študentka, ki je hvaležna tudi svoji »cimri« v študentu, ker je popravljala njene jezikovne napake. Tudi v Ljubljani se je dobro počutila, ker »ni tako veliko mesto, kot so druge evropske prestolnice, recimo Budimpešta,« čeprav ji je na začetku bilo težko. So ji pa pomagale ostale študentke iz Porabja. Čas jezikovnega tečaja je izkoristila tudi za pridobitve novih izkušenj na likovnem področju, vpisala se je na tečaj slikarstva na Likovni akademiji. Tečaj, ki si ga je sama plačala, je obiskovala tedensko enkrat, od februarja do maja. Poleti je uspešno opravila sprejemne izpite na Likovni akademiji v Ljubljani, smer slikarstvo. »Najprej smo morali oddati svojo mapo, 30 različnih risb (portrete, figure itd.), potem je komisija odločila, ali lahko nadaljujemo s sprejemnimi izpiti. Izpiti so trajali štiri dni, risali smo in slikali.« Na slikarstvo se je prijavilo kakih 60-65 kandidatov, sprejetih je bilo 15, Kata je med njimi zasedla 12. mesto. »Bila sem zelo vesela, ko sem izvedela, da sem bila sprejeta, saj so se s tem uresničile moje sanje,« pravi in se vrača k platnu in k svojim metuljčkom, ki si jih je izbrala za motiv letošnje kolonije, ki se je zdaj prvič udeležuje kot redna udeleženka, ne več kot dijakinja. Metka Kavčič »Moja dela temeljijo na kulturni dediščini« Udeležba na letošnji likovni koloniji v Monoštru, je bila bolj pestra kot na prejšnjih, kajti ob slikarjih sta ustvarjala tudi dva kiparja. Oba sta delala z zanimivim materialom, Péter Borsos je svoje kipe in reliefe ustvarjal iz usnja, Metka Kavčič pa je izbrala valjano pločevino. »Moja dela temeljijo na kulturni dediščini, ki izhaja iz Idrije, to je idrijska čipka, ki smo jo sicer vajeni kot čisto žensko, subtilno delo. Jaz sem jo prenesla v drugi material, v valjano pločevino. Tudi obdelava je bolj moška, se pravi delam z varjenjem,« mi je povedala umetnica, ki kamorkoli pride, se pozanima za kulturno dediščino, tako je tudi v Monoštru poiskala ornamente, ki so značilni za Madžarsko. »Vendar sem se na koloniji osredotočila in bom tudi tukaj pustila našo, slovensko idrijsko čipko.« Na vprašanje, kako se je začela ukvarjati z ustvarjanjem, je povedala: »Odraščala sem v umetniški družini, oče je bil slikar, bila sem vzgojena v tem duhu, čeprav sem kot otrok vedno rekla, da slikar ne bom nikoli. Vse bom, samo ne slikar. Zdaj sem pristala kot kiparka. Tudi prej je moje delo kazalo v to smer, bila sem zaposlena kot konzervator. Je prišlo do enega trenutka, ko so stvari dozorele in sem se morala odločiti, kako bom nadaljevala pot. Pustila sem službo, konzervatorstvo ter začela umetniško pot.« V času kolonije v Monoštru je bila otvoritev njene razstave v lendavski Galeriji. »V Lendavi se predstavljam s popolnoma drugo zgodbo. Razstavljava skupaj z akademskim slikarjem Bogdanom Borčičem, in to na temo vrata. Namreč ta ciklus vrat se pri naju kar vleče že nekaj časa, predvsem pri profesorju Borčiču mu lahko sledimo že po letu 60. Ko je videl, da je leta 2000 tudi moja prva razstava bila na temo vrata, je prišel na idejo, da bi skupaj raztavljala. Povabil me je k sodelovanju in vzpostavil dialog na isto temo.« Vtise o Porabju pa je strnila takole: »Moram reči, da sem si predstavljala več ravnice. Ko sem se sama sprehodila po tej vaši pokrajini, sem videla, da imate res lepo pokrajino z lepimi razgledi. Moram priznati, tudi ljudje so prijazni.« O sami koloniji, v katero jo je povabil Feri Gerič, direktor lendavske Galerije, razmišlja takole: »Pogoji za delo na koloniji so izredni, nek rezultat bomo morali tu pustiti. Smisel teh kolonij je, da se družimo, da se spoznavamo, vsak s svojega konca, vsak s svojimi pogledi in tako prihaja tudi do novih idej.« Marijana Sukič Porabje, 21. avgusta 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Piknik za Drüštvo slovenski penzionistov Prejdnji Drüštva porabski malo pofriškajo svoje gonte. Slovenska zveza pogosti goste godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. KONGRES Lidge mamo vsefele šege. Etakše pa ovakše. Kongresi so tö naša šega. Na njij, na tej kongresaj, se dobijo lidge. Ovakši pa etakši. Na kongresi se leko dobijo zobarge, birouvi, školnikojce, direktori, tisti iz politike pa tak naprej pa tak tadale. Eni kongrese majo radi, gestejo pa takši, ka nemajo radi kongresov. Pa je pri ribaj ranč tak. Zlate ribice majo vsikšo leto svoj kongres. Naša zlata ribica nejde najbole rada na kongres zlati ribic njene krajine. Depa trbej njoj iti. Tou pa zato, ka se tam zgučavlejo od njinoga dela. Tou leto je znouva mogla iti. S težkim srcom je odišla doj po potoki. Tam na kraji potoka je zavinoula v vekši potok. Po tistom potoki pa v takšnoga, ka je že skur kak naša Raba. Vö iz toga velkoga potoka pa je šla v eden malo menjšoga, dokeč je nej z drugimi zlatimi ribami prišla na kongres. Dosta zlati rib se ji je vküper najšlo. Najprva so si gesti najšle, po tistom so si od duge pouti tak malo spočinoule. Zlata ribica je nej mogla počivati. Bila je zmantrana, depa dun jo je mantralo, ka se godi v njenom potoki. Zato je kuman čakala, naj se kongres začne. Zakoj? Ja, zato, ka se po tistom bole brž zgotouvi. Vsi pa vejmo, kak je s tejm. Bole, kak čakaš, bole se ti vse vidi taaaaak, taaaak nebesko dugo. Zlati ribici se je tak vidlo, ka se kongres nigdar nede začno. Depa toga se je tö včakala. Kongres se je vlejko pa li vlejko pa vlejko, kak bi se nej škeu nigdar zgotouviti. Edne zlate ribe so gučale, kak so skur zgibile čalejrsko mouč. Drugim se je nej vidlo, kak ništerne zlate ribe tak nalejci spunjavajo vsikšo želenje. Vej se pa vej, ka se tou ne smej delati. Nikak se ne smej spuniti želenje, ka bi bilo komi na kvar. Najšla se je takša zlata riba tö, ka je škela meti nej samo eden potok za sebe. Škela je meti tri ali pa celou sedem potokov. Od vsega toga so se pogučavale, se korile, modrüvale pa si dale ali pa nej dale valati. Naša zlata ribica trno velko poštenje ma med drugimi zlatimi ribami. Zato so njou tö pouzvali, naj kaj povej. Una pa bi tak rada šla v svoj domanji potok. Kak naj zdaj guči na kongresi? Depa tak so jo druge ribe prosile, ka je mogla nika povedati. Depa ka naj povej? Gda je stanola pred svoje zlate padaškinje, si je zbrodila. - Hvala lejpa za pozvanje! Trno sam vesela, ka se znouva vidimo. Tak vesela, ka vas na drugo leto zovem na kongres v moj potok. Dobre mi ostante pa drugo leto se vidimo. Ge bi eške trno rada ostanola, depa dem potok vred gemat, ka de do drugoga kongresa pripravleni. Tou je prajla pa že plavala nazaj domou. Ranč je nej čüla, kak so druge ribe veselo mlatile po vodej. Ja, rade so bile, ka pridejo v njeni potok. Tam se vsigdar dobro gej pa je najbole veselo. Pa naša zlata ribica je tö srečna bila. Bila je srečna, ka de brž doma. Pa zatoga volo tö, ka njoj na drugi kongres nikam nede trbelo iti. Kak si je tou moudro vözbrodila? Od toga se je zgučavala sama s seuv prva, kak je cejla snena že spala. Spala doma, pa nej tam nin daleč zdoumi na nikšnom kongresi. slovenski penzionistov pa Slovenska zveza smo pripravili členom društva program za piknik, steri bau 1. septembra na Dolejnjom Seniki. Tau aktivisti v vsakšoj vesi tü na znanje dajo svojim lidam, pri steri se trbej glasiti do 25. augustuša. Iz Števanovec, Verice-Ritakrovec pa iz Andovec vsakši leko pride z rednim frbričtjim avtobusom na 13.30 vöro na avtobusno postajo v Varaš. Gorejnjisenički penzionisti pa zraven na Dolejnji Senik, oni do najprvi. Iz Varaša te pelala dva avtobusa, steriva gora pobereta vse Varašance, Slovenčare pa Sakalauvčare. Vsakši naj čaka taum, gde reden avtobus ma vödjano tablo. Kak vsikdar, mujs mora biti zavolé časa, ka znanci pozdravijo eden drügoga pa V 14.30 vöri se napautimo na cintor, gde polaužimo vejnec pa vožgemo svejče na grobi pokojne predsednice Irene Barber. Pri grobi se zapopejva par sveti pesmi pa zmolijo slovenske molitve. V 15.30 vöri, po pozdravi predsednice drüštva Micke Svetec, bau kulturni program, steroga nam pripravi Drüštvo upokojencev Mirna iz Slovenije. Spejvo de mejšani, ženski pa moški zbor, folklorna skupina de pa plesala njijve indašnje plese. Varaške pa števanovske pevke pa s svojimi pesmimi nota pokažejo lepoto porabskij pesmi. Po programi se včasik leko oglasijo fude, fudaša nam pripelejo gostje iz Slovenije, steromi de pomago Karel Šinko, član drüštva tü. V 17.00 vöri se začne piknik. iz Slovenije, dobrote za nji pripravi restavracija Lipa, drüštvo pa svojo domanjo lüstvo. Ženske, stere furt šegau majo vzeti pečenjé, do zaprošene, ka spečejo kaj dobro domanjo rajo. Domanjo vino pripelejo gostje, pivo pa na čep vdarimo sami. Večer do 8.00 vöre si vsakši leko pogledne razstavo, stero ma domanja Slovenska samouprava v svoji pisarni, se leko vönapleše, vönagonči pa spejva. Mesto nam da dolejnjesenička samouprava pod vodstvom župana Žoltija Moneka, stolice-stole pa nemška, slovenska pa velka samouprava pa ške Slovenska zveza. Dva avtobusa ta večer v 8. vöri pelala domau vse lidi, seničke tü. Klara Fodor Po Goričkem Umetniki VII. mednarodne likovne kolonije v Monoštru so obiskali tudi del Goričkega. Najprej so se ustavili v Čepincih pri državnem svetniku Rudiju Cipotu, kjer sta jih počakala tudi muzikanta, poslanec državnega zbora Geza Džuban in harmonikar Stanko Črnko. Pot jih je potem vodila do markovskega župnišča, kjer jih je župnik Dejan Horvat seznanil z obnovitvenimi deli v cerkvi in v župnišču. Umetniki so občudovali zagnanost mladega župnika, rodil se je pa tudi »na pol uradni« dogovor o tem, da bi tudi mar kovska župnija bila primerna gostiteljica Miki Roš podobne kolonije, kot jo ima Slovenski dom v Monoštru. PETEK, 22.08.2008, I. SPORED TVS 15.40 SLOVENCI V ITALIJI, 16.10 POLETNA POTEPANJA, 16.40 50 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.08.1990, 17.00 OSMI DAN, 17.30 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAM, 11.00 OSMI DAN, 11.30 SVETO IN SVET: REVŠČINA V PROGRAMI, 18.55 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI EVROPI, 12.40 DUHOVNI UTRIP, 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE 13.30 SUŠNO OBMOČJE, AVSTR. NAD., 14.25 OBZORJA DUHA: BRIGA, 22.20 SVETLOBA, DOK. ODD., 22.55 VELIKI DOSEŽKI KITAJSKA, VEROVATI V ISTEGA BOGA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, SLOVENSKE KIRURGIJE: SRCE - ČRPALKA ŽIVLJENJA, 23.25 SREBRNA 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POROKA, NEMŠ. FILM, 1.00 INFOKANAL POPOTNE TORBE: PAJEK, 16.25 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 17.25 TV * * * POGLED, 17.35 SLIKE IZ SEČUANA: OSNOVNA ŠOLA, 17.40 MOGOČNI STROJI, AM. ZNANSTV. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TOREK, 26.08.2008, I. SPORED TVS TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 NA POTEP PO POGLED, 20.00 39. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.45 GLASBE “PTUJ 2008”, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, SPOMINI NA PREKMURSKE JUDE, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, 23.00 POLNOČNI KLUB: NENAVADNO IZ PREKMURJA, 0.20 50 LET ŠPORT, VREME, 13.25 BRITANSKA KRALJICA, OSEMDESETLETNICA, TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.08.1990, 0.40 MOGOČNI STROJI, PON., ANG. DOK. SER., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL 15.45 TROJČICE: KLEOPATRA, RIS., 16.10 SLOVENSKA LJUDSKA PETEK, 22.08.2008, II. SPORED TVS PESEM: POLŽEVA SNUBITEV, 16.15 ZLATKO ZAKLADKO: OB KOLPI 6.00 INFOKANAL, 6.30 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, V DAMELJ, 16.30 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 17.00 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, POPOLNA DRUŽINA, DOMAČA NAN., 22.05 ČRNO BELI ČASI, 22.20 17.35 POHORJE: ZGODBA O KAMNU, DOK. ODD., 18.05 Z GLAVO NA MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 23.25 DEKLE V RINGU, AM. ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, FILM, 1.10 TOŠL, SLOV. FILM, 2.10 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 BRITANSKA 2.55 INFOKANAL KRALJICA, OSEMDESETLETNICA, ANG. DOK. SER., 21.00 VELIKI OLIMPIJSKI DOPINŠKI ŠKANDAL, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, * * * KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZGODOVINA KOMUNIZMA: UTOPIJA NA OBLASTI: 1917-1928, FRANC. DOK. SER., 23.50 50 LET SOBOTA, 23.08.2008, I. SPORED TVS TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.08.1990, 0.10 POHORJE: ZGODBA O 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KAMNU, DOK. ODD., 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, KLUB: NENAVADNO IZ PREKMURJA, PON., 11.55 TEDNIK, 13.00 1.35 INFOKANAL POROČILA, VREME, ŠPORT, 13.30 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., TOREK, 26.08.2008, II. SPORED TVS 14.20 SANJSKI HOTEL: PRESENEČENJE V MEHIKI, NEMŠ. FILM, 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, 15.05 SVETLOBA, DOK. ODD., 15.35 STUDIO CITY, 16.35 50 LET VREME, ŠPORT, 17.15 OZARE, 17.25 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.08.1990, 16.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 50 PROGRAMI, 19.00 ŽIVLJENJE IN DAN BALERINE NENE VRHOVEC LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 21.00 POLETNA POTEPANJA, 21.30 STEVENS, PORTRETNI FILM, 20.00 ŠANSON PO NAŠE - DEČO ŽGUR, MALI OGLASI -KINOOPERATER, IZV. TV NAN., 22.15 POROČILA, 20.30 ZVEZDA PRI BELEM DNEVU, FRANC. FILM, 22.10 ROPARJA, VREME, ŠPORT, 22.50 KLAN, IZV. TV NAD., 23.45 LEPA ZA UMRET, AM. FILM, 0.05 PETKA, 1.20 INFOKANAL ANG. NAD., 0.45 CLAIRINO KOLENO, FRANC. FILM, 2.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.08.1990, 2.50 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK * * * ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL SOBOTA, 23.08.2008, II. SPORED TVS SREDA, 27.08.2008, I. SPORED TVS 5.00 INFOKANAL, 6.00 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SLOVENSKI VODNI KROG: REKA, SLOVENSKI MAGAZIN, 22.25 SEKS KRESNE NOČI, AM. FILM, 0.05 DOK. NAN., 10.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.15 POHORJE: ZGODBA DALIDA, FRANC. NAD., 1.55 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 2.50 O KAMNU, DOK. ODD., 11.50 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, INFOKANAL ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, 13.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.00 BRITANSKA KRALJICA, OSEMDESETLETNICA, ANG. DOK. SER., * * * 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, NEDELJA, 24.08.2008, I. SPORED TVS VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 MI, TAM BOGU ZA HRBTOM, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD NEPALSKA DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 POT 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, DO ZDRAVOGRADA, AM. FILM, 21.50 GLEDAMO NAPREJ, 22.10 VREME, ŠPORT, 13.25 39. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 BREZ REZA: ADAM GLASBE “PTUJ 2008”, PON., 15.20 DVANAJST JEZNIH MOŽ, AM. MICHNIK -EVROPA MED IDENTITETO IN UNIVERZALIZMOM, 0.20 FILM, 17.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 17.20 50 LET TELEVIZIJE: 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.08.1990, 0.35 MI, TAM BOGU ZA PETKA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.50 OZI BU, HRBTOM, PON., 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 INFOKANAL AVSENIKOV ZLATI ABONMA: POKLON FRANCU KORENU, 21.20 SREDA, 27.08.2008, II. SPORED TVS SPOMINI NA PREKMURSKE JUDE, DOK. PORTRET, 22.30 POROČILA, 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.15 ŠOU BO ŠEL, 16.15 50 LET VREME, ŠPORT, 23.00 LOBANJE, AM. FILM, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.08.1990, 16.35 POTOVANJE SKOZI TV DNEVNIK 24.08.1990, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE PEKEL, FRANC. DOK. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 TV, 1.55 INFOKANAL SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 PRIJATELJI, NEDELJA, 24.08.2008, II. SPORED TVS OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 G. VERDI: FALSTAFF, POSNETEK 5.00 INFOKANAL, 5.50 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, OPERE IZ TEATRA COMUNALE, FIRENCE, 22.05 J.B.P. MOLIERE: 14.00 PEKING: ZAKLJUČEK POLETNIH OLIMPIJSKIH IGER, 20.00 ŠOLA ZA ŽENE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, VRHUNCI OLIMPIJSKIH IGER, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 LILIJE, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.15 KNJIGA RECEPTOV, IT. FILM, ANG. NAD., 23.15 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.55 ZLATA RESNA GLASBA 2.00 INFOKANAL IN BALET TVS (1958-2008) M.KOZINA - F. ŽIŽEK: EKVINOKCIJ, TV * * * PRIREDBA OPERE,) 1.00 INFOKANAL ČETRTEK, 28.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, * * * OTROŠKI PROGRAM, 10.50 MI, TAM BOGU ZA HRBTOM, NEPALSKA DOK. ODD., 11.40 SVETO IN SVET: PRIMOŽ TRUBAR, 13.00 PONEDELJEK, 25.08.2008, I. SPORED TVS POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, LITVA, 14.00 VELIKI OLIMPIJSKI DOPINŠKI ŠKANDAL, DOK. ODD., OTROŠKI PROGRAM, 10.30 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 11.05 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VALE IN LAJČI, RIS., 16.15 SILBO, DOK. MOGOČNI STROJI, AM. ZNANSTV. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, FILM IZ ŠPANIJE, 16.30 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLNOČNI KLUB: SMEH KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN JE POL ZDRAVJA, 14.25 SLOVENCI PO SVETU: SIKIM - IZGUBLJENO GLASNO, 18.10 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, KRALJESTVO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 POZABLJENA ODISEJA, TELOVADBA, 16.20 BISERGORA: ALI SRCE LAHKO DELIMO, LUTK. DOK. ODD., 20.45 SKRITA KAMERA -POPRASKAJTE ME, PROSIM! NAN., 16.35 PODSTREŠJE: GLASBILA, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 OSMI DAN, 23.3 GOZD BOGOV, LITOVSKI TV FILM, 1.30 50 LET KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.08.1990, 1.50 DUHOVNI UTRIP, 2.05 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, ČETRTEK, 28.08.2008, II. SPORED TVS 19.55 BRITANSKA KRALJICA, OSEMDESETLETNICA, ANG. DOK. SER., 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.00 BREZ REZA: ADAM MICHNIK - 21.00 SUŠNO OBMOČJE, AVSTR. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, EVROPA MED IDENTITETO IN UNIVERZALIZMOM, 155.00 REZIJA: TA ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.50 50 ROŽINA DOLINA, DOK. ODD., 15.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.08.1990, 1.10 KRONIKA MORSKIH 28.08.1990, 16.05 GLEDAMO NAPREJ, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, LJUDSTEV, PON., 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA INFOKANAL DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM PONEDELJEK, 25.08.2008, II. SPORED TVS ..., 20.00 POZIV ZA SARO, AM. FILM, 21.35 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.50 SOBOTNO POPOLDNE, 22.25 NA ODRU ŽIVLJENJA, ANG.-FRANC. FILM, 0.05 INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM EUROTRADE PRINT d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Izhaja vsak četrtek 7068 2000 1357, Slovenija Glavna in odgovorna urednica SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Cveki Mali Pištek se trno lagvo vči, skur vsakši den cvek dobi. Istina, ka je on najmlajši v držini, etak njemi mama vse tapogledne. Oča je več nej tak dobroga srca, etak ga včasin malo potegne za vüje. Etognauk je mama v Varaš k frizerki odišla, oče pa gleda Pištekove ocene (jegyeket). Vidi, ka eden cvek drugoga comari. Začne se drejti, naj pride dejte naprej. »Ka je tau?« ga pita čemerasto »Znaš, ka za té cveke velko bitje odi!« »Po pravici povedano, ge tö tak mislim,« se pomalek zglasi mali. »Ata, naj ti povejm, gde je té školnik doma?« Fršlus Mlada dama s takšo vausko kiklov stapa gor na autobus, ka gda šké gorstaupiti na stube, ji kikla ne pisti. Nazaj segne pa potegne za fršlus (cipzár). Proba eške enkrat, zaman. Pa nazaj segne pa potegne za fršlus. Gda tau že štirikrat napravi, go moški za njauv zgrabi za rit, pa go potisne gor na bus. Dama se razčemeri: Ka mislite, vi grda svinja, kak ste me vüpali za rit prijeti!« »Odpüstite mi,« ji pravi moški, »dapa po tistom, ka ste na moji lačaj štirikrat fršlus dojpotegnili, sam mislo, ka vas leko pomorem na avtobus.«