ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA S«. 32 (C. c. u poete) tf Trstak * torek 7. februarja, 1928. - Leto VI, Številka M Letnik Liti izhaj* 0 rwsecc L 1 6.50 več. jy fiirokosti trfe«, zahvale ponedeljka. Naročnin*: s« 1 mene L « celo eto L 75.—, t Inozemstvo mtHČao 30 rt. — Oglasoma za 1 nun proetora ovske m obrtne oglase L L—, za oemrt« 1.50, oglase denarnih zarodov J« 3L—* prvi strani L Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Aasisi 20, T« JUfoa 11-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno aradniitvu, oglasi, rekla« aaacije in denar pa uprav n>ihm. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pleme se ne sprejemajo. — LmI, zaločba in tisk Tiskarne «Edino«ta. PodusedaMvo v G o r i c i i uMoa Giotui Carducci it. 7, L n. — Telet it 321 Glavni w odgovorni Kredbife prof. Filip Perio. Psuojnn BolgarsKa Balkan je ena izmed «kočlji-vih točk — punti sottili» Evrope. Tako Čitamo sedaj v tem, sedaj v onem listu o Balkanu. Danes poroča časopisje gotovo največ o Jugoslaviji.^ Zanimiva pa je radi svoje pomembnosti hi smeri svojega razvoja tudi ©olgarija. Od 1. 1912. do 1918. j« Bolgarska trikrat zagazila v vojno, da uresniči svoje državne id^tle. Toda ob koncu 1918. leta je bolgarski narod ostal razočaran, nezadovoljen, z vojnami izčrpan, zlomljen. Izgubil je zaupanje v svoje voditelje in v tej neveri je začel iskati povzročitelje svoje lastne propalosti ter obenem novih voditeljev, nove politične orijentacije, da zaceli rane, ki mu jih je prizadela vojna. Naravno je, da se vse to ni moglo zgoditi brez notranjih potresnih sunkov. Lovilo se je v skrajnostih, krivci pa so se skrivali za druge, se branili, narod je iskal vsaj moralnega zadoščenja. Prva rešitev iz povojnega položaja Bolgarske je bila v tem, da je zapustil kralj Ferdinand Bolgarsko ter je prišel na vlado Stambolijski, znameniti voditelj zemljedelcev. Odhod kralja Ferdinanda iz Bolgarske je pomembnejši, kot bi se dozdevalo. On je vplival na vse politične voditelje Bolgarske. Na drugi strani pa so morale tudi vse politične stranke računati z njim. Zlasti je zalegla njegova beseda v zunanji politiki, dasi ni našel bolgarski državi novih smeri v zunanji politiki. Država je imela že prej svoje ideale, namreč ^ujedinjenje vzhodne Rumelija z Bolgarsko, kajti slednja je imela en sam ideal, ostvaritev sveto-štefanske Bolgarske, ali če to ni mogoče, pridobiti za Macedonijo in Tracijo avtonomijo, katera bi, ker bi garantirala tem krajem človeško pravo, za mogla rešiti Bolgarsko skrbi radi anarhije, ki bi se zamogla 'v teh krajih stvariti.* (Pešev). Teh ciljev se je oprijel tudi Ferdinand ter delal na vso moč, da bi se dosegla najkrajša pot do uresničenja. Iskal je vedno novih poti in načinov. S tem je ustvaril najskrajnejšo podlago bolgarskega nacionalizma. Iste cilje je usvojila zlasti inteligenca. Tako je Ferdinand ob enem pridobil tudi borce, ki so se po njegovem odhodu borili in še danes delajo za ustvaritev idealov bolgar-fekega nacionalizma. Res, da je Bolgarska po Ferdinandovem odhodu dobila novega kralja Borisa III.; toda bolgarska država v njem ni dobila takega političnega činitelja, kot je bil Ferdinand. V tem času vidimo radi tega, da vedno bolj in bolj raste vpliv novega politika Bolgarske, Aleksandra Stambolij-skega. Trt-ba je priznati, da je Stambolijski napravil veliko za svoj narod. Bil je velik v svojih idejah in v odločnosti. Pred vsem je rešil narod še večjega razpada in krvopreiitja, ker bi tam levičarske stranke nedvomno uspele v povojnem stanju in razsulu. Nikdar ni bilo ugodnejše za komunizem kot takrat, ko je nastopil Stambolijski. On tega ni izkoristil; znal je le nekako kanalizirati komunistično preplavo ter izvedel režim zemljedelcev, za katerega je bil navdušen ne samo kot kmetski sin, temveč, ker je bil tvorec tega gibanja. Krivo bi bilo torej trditi, da je bil on predstraža komunizma. Res pa je, da je bila njegova politika (prva v Bolgariji) politika ene-g.i razreda ter je kot taka prišla često v najostrejSe razmerje z meščansko in delavsko stranko. Ti dve slednji sta jo torej radi navedenega smatrali za nekako sestro komunizma. Večji del boigarskega javnega mnenja je prva leta vlade Stambolijskega mislil, da bo Stambolijskij rešil zunanjepolitični položaj. Radi tega se je smatral njegov nastop za začetek novega pravca v notranji in zunanji politiki, s katerim je mogoče le dobiti in nič izgubiti. Stambolijski je imel pred očmi pred vsem kmetsko stran naroda, zato je jjred v0em pomagal kmetu. Zidal je šole, gradil ceste, izvršil agrarno reformo, izsušil močvirne kraje, izvedel zadružno organizacijo. Kmet je spoznal, da je v politiki odločilen činitelj ter da vlada obstoja radi njega in ne obratno. Zanimivi so njegovi odnošaji napram Makedoncem. Makedonci so se radi neuspehov v vojni pomirili. Zemljedelci so videli v njih glavne krivce bolgarske vojne nesreče; sato so bili napram njim n*razpolc£e-ni. še bolj je postalo to očitna tedaj, ko je S tambel i ja kij dal aretirati Todora Aleksandrovega in druge predstavnika. Ma-kedon % so videli tedaj v zlomu Stambclijskega cilj avoje borb?. Ko je Stambolijskij vzel vlado v roke, ni bil lahek položaj glede /zunanje politike. Države, bivše zaveznice, so bile tako rekoč na kosih. Z novimi je bil sporazum težak, ker so bile nedavne sovražnice. Zraven tega je bil ovira še «neuillyski mir», ki ni bil še podpisan. Stambolijskij ga je podpiral ter se seveda zameril s tem bolgarski inteligenci, ker ji je uničil vse nacionalne sanje. Na drugi strani pa je s tem rešil položaj. Dobil je sorazmerno ugodne mirovne pogoje glede dolgov ter mu je bila dana s tem možnost, da vzpostavi stike z drugimi državami. Rešil se je ob enem velikih okupacijskih stroški r®-šil ugodno reparacijsko vprašanje, kar ni uspelo nobeni drugi premaganki. On je nato točno Vpremislil in preštudiral, koliko je imela Bolgarska od dotedanje zunanje politike, koliko težkoč je bilo pri vsakem koraku. Radi tega je želel iskrene zveze vsaj z enim sosedom, namreč z Jugoslavijo. Do teh idej ni prišel radi neuspele an-tisrbske politike, kajti to sodelovanje je hotel že pred svetovno vojno in delat vaeskoe na tem. To so mu priznali in sicer v dobro i nasprotniki kot n. pr. g. Vasiljev, minister v kabinetu Ljapčeva. Zraven velikih uspehov, ki se vpletajo v lovoi-jev venec slave Stambolijskega, bi omenili tudi njegove neuspehe in pogreške, ki so vidni pred vsem v njegovi notranji politiki. Državo so vodili ljudje, ki so bili dobri voditelji stranke, vendar pa povsem nesposobni za upravljanje države, seveda s Stambolij-skim vred. Bili so samovoljni in neprepričljivi. To se je videlo v parlamentu, upravi in vojski. Narodno sobranje-parlament, ki se je smatral za izraz bolgarskega naroda, je postal stroj, produktivno sredstvo številnih tehnično slabih zakonov. Predsednik je predlagal in parlament je odobril. Bili so dnevi, ko so izglasovali do 8 zakonov; v dobi dveh mesecev do 25;_jx>-čenši od agrarne reforme, obveznega dela, kazenskega zakonika pa do vprašanja o pravopisu. Vsi ti zakoni, najpravljeni v naglici in od pravno neizkušenih ljudi, so čedalje bolj množili število nasprotnikov režima. Radikalna izprememba uprave, uvedba novih številnih zakonov in obramba režima — vse to je zahtevalo uradništvo, ki naj bi bilo vdano vladi. Prejšnja inteligenca temu ni mogla zadostiti. Mladih, režimsko vzgojenih moči ni bilo veliko in kar jih je bilo,«*niso bile izkušene. Število ne-zado-voljnikov se je radi slabe uredbe večalo; to pa zlasti med vrstami inteligence, ki je bila z režimom najbolj udarjena. Vojsko je smatral Stambolijski za tvorbo Ferdinandove politike, zato je sebi vdane oficirje postavil na odločilne j ša mesta. S tem je tudi v vojsko prišel duh politike. Za večjo, varnost pa je ustvaril še režimsko vojsko «oranževo ,gardo». ki bi branila v opasneifi slučaju re-žim. Reči pa moramo, da Stambolijski ni niti od daleč mislil, da ga bo zrušila vojska. Trdno je veroval, da ga bo «garda» branila do konca. 9. junija 1923. je dokazal nasprotno. Težko bi bilo ugotoviti, kaj je prav za prav najbolj povzročilo tako hitri pade c zeniljedel3ke-ga režima. Prijatelji pravijo, da je bil vzrok notranja politika. Če se globlje premo tri, se dobi ravno obratni pojem. V notranji politiki so mu nasprotniki očitali partizanstvo, teror, atentate, bedo uradništva (zlasti odpuščenih oficirjev),- politično neorijentiranošt, dobrikanje- s komunisti, koritarstvo v državni upravi, gospodarsko propast in nemoralnost. Vse to je viđala inteligenca, ko se je 1. 1923. ozrla nazaj. Bodočnost se ji je zdela enaka. Zato je bilo načelo, da se Bolgarska, ki je na robu propada, obrne, očisti, o-jači, osveži ter se naravna po novih poteh, ne po onih, ki jih je hodila pred vojno jgred vojno, temveč po onih, ki odgovarjajo novim prilikam, a ipak vodijo do ostvaritve idealov. Tako sta se stvortta tedaj dva tabora: Na eni strani Stambolijski s svojimi eeljaki ter neznatnim delom inteligence; na drugi strani tabor inteligence, aktivni in rezervni oficirji, Makedonci, trgovci trt bankirji. Prve je vodila narodna ic^eja in skrb za bodočnost Bolgarske; slednje Želja po vladi in besedi kot jim je bilo to mogoče za č^a prejšnjih vlad. — Na kak sporazum med tema dvema taboroma ni bilo več misliti. Stambolijski je iskal zvez in opor v vojski. Toda nasprotniki so bili hitrejši, odločnejši in nepopustljivejši. Posledica vsega tega je bila, da se je 9. junija bližal s hitrimi koraki. Boj je postajal krutejši in brezobzirne j Ši. Odločilni spopad, ki se je ta* ko pripravljal, spada Že v drugo dobo bolgarskega javnega življenja po vojni, katero bomo orisali v prihodnjem članku. Refsmio finMnett pfgsJSfcrcplSfefl fUo&rave v velikem fašteteor-akem svetu RIM, 6. Na svoji jutrišnji seji bo veliki fašistovski svet odobril predvsem predelano besedilo zakonskega osnutka o nacionalnem predstavništvu, ki se ima reformirati. Kot znano, je veliki svet na svojih prvih dveh sejah tekočega zasedanja o tem obftiroo razpravljal. O tem zakonskem osnutku niso znane še nikake podrobnosti. Sodeč po prvotnih načrtih, bo člane nacionalnega predstavništva — 400 po številu — predlagalo 13 fašistovskih konfederacij. O predlogih konfederacij bo odločal veliki fašistovski .svet, ki bo spopolnil listo tudi s kandidati, ki niso bili predlagani s strani konfederacij. Volilci ne bodo glasovali za posamezne kandidate, marveč za vso listo, ki bo imela znak liktorskega svežnja. Ni še znano, kdaj bo objavljen zakonski osnutek o reformi nacionalnega predstavništva. Mogoče se bo to zgodilo po definitivni odobritvi osnutka s strani velikega fašisrtovskega sveta ali šele tedaj, ko bo zakonski osnutek potrdil ministrski svet, ki se sestane 20. t. m. Po odobritvi osnutka bo reformi nacionalnega predstavništva bo razpravljal veliki fašistovski svet še o ostalih točkah, ki so na dnevnem redu njegovega tekočega zasedanja. lzselja«anje Tn rojsten Nove odredbe RIM, 6. Načelnik vlade je s posebnimi navodili naročil di-plomatičnim in konsularnim oblastem, naj omejijo izseljevanje iz države. Po teh navodilih se bodo smeli izseliti samo ljudje, katere so pozvali možje, stariši in sinovi. Poleg tega bo dovoljena izselitev neporočene ali ovdovele sestre na poziv brata in dedov na poziv njihovih nečakov. Ne bo pa dovoljena izselitev zaročenke na poziv zaročenca ali obratno. S temi najnovejšimi odredbami so ob enem Razveljavljene vse prejšnje, ki so dovoljevale izseljevanje sorodnikov izseljencev do tretje stopnie. Na iniciativo načelnika vjade, ki se živo zanima za naraščanje rojstev in obrambo plemena, se proučuje načrt ukaza, s katerim bodo u-radniške družine, ki štejejo najmanj 7 otrok poleg starišev, o-proščene plačevanja družinskega davka ter davka na premičnine. Po vsej verjetnosti bo u-kaz razširjen tudi na vse neu-radniške družine, v katerih je najmanj 10 otrok. Potovanje po Jadrana o priliki 10-letnice zmage RIM, 6. Včeraj se je sestal nacionalni svet italijanskega udru. ženja vojnih dobrovoljcev. Sklenjeno je bilo med drugim, da se o priliki desete cfoletnice zmag« priredi potovanje po Jadranu. Potniki bodo potovali iz Benetk ▼ Trst, Pulo, Rako in Zadar. Njihovo pomorsko potovanje se bo zaključilo v Tarantu. Poleg tega bo izdalo udruženje dokumentirano brošuro o zgodovini italijanskih dobrovoljcev. Švedski fcmij Gustav 0. palepel v Rftm RjEM, 6. Z brzovlakom se je davi ob 9.35 pripeljal iz Berlina Nj. Vel. švedski kralj Gustav V. Gosta so na postaji sprejeli nekateri funkcionarji zunanjega ministrstva, švedski poslanik in v^i $Jani poslaništva. Kralj se je v avtomobilu takoj odpeljal v vilo «Anastasia», kjer prebiva Nj. Vel. švedska kraljica. Slavnostna oMteo zaradu za telovadno In športno vzgojo RIM, 6. Na svečan način je včeraj načelnik vlade on. Mus-solini otvoril višjo šolo za telovadno in športno vzgojo. Sola, ki bo dograjena tekom leta, se bo nahajala v bližini osrednje vojaška šole, na ozemlju, ki meri 31.000 m2. Otvoritvene ceremonije so se udeležile mnoge ugledne osebnosti. Prisostvovale so ji nekatere legije «Balille» in naraščaj-mkov. h> prsmi j an od on. Giunte in sprejet od predsednika balill-skih organizacij on. Riccija, se je ob 11.30 pripeljal načelnik vlade na proetor, kjer se šola gradi. Navzočni so ga živahno pozdravljali, prirejajoč mu dolgotrajne ovacije. Nato Je on. Ricci govoril o pomenu nove šole, o njenih nalogah In ciljih, ter je predstavil on. Mussoliniju rektorja šole konzula Versarija, ki je imel kratek govor. Govoril je tudi on. Mussolini, ki je učence pozival, naj se zavedajo, da se telesna vzgoja nanaša na izvežbanje človeškega organizma, a ima moralne cilje in služi za to, da se domovini zagotovijo pogumne generacije. Heroraje iiMi wžst?» v f urinu TURIN, 5. Radi prihoda generalnega tajnika fašistovske stranke on. Turatija je vse mesto v zastavah. On. Turati, ki si je ogledal mesto in nekatere fašistovske ustanove, je bil povsod navdušeno pozdravljan. O-tvoril je nove prostore turinske-ga fašja in predsedoval nato v mestni palači zborovanju pokrajinskih fašistovskih vodstev iz Piemonta. Zvečer se je vršilo v gledališču «Alfieri» veliko zborovanje, na katerem je on. Tu-Lati govoril o t urinskem fašizmu ter o dosedanjem in bodočem delu stranke. Hsvl ruski fosioaik iriaei v Ho RIM, 6. Danes ob 7.25 je prispel v Rim novi ruski poslanik pri Kvirinalu g. Kurs ki Na kolodvoru so sprejeli novega poslanika celokupno poslaniško o-sobje in visoki uradniki pri ministrstvu za zunanje zadeve. Novi ukazi RIM, 6. Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša poleg drugih kraljeva ukaza z dne 15. januarja 1928. in 18. decembra 1927. Glasom prvega se priključuje občina Trenta občini Soča. Z drugim pa je bil ukinjen kraljevi konzulat II. kategorije v Brnu. Velika tatvina MILAN, 6. V stanovanju senatorja Ivana Silvestri j a je tat s silo odprl neko omaro in odnesel iz nje več draguljev senator je ve žene, vrednih nad en milijon lir. Policija išče tatu, ki je menda neki senatorjev sluga- Afganistanski kralj bo potoval ▼ Moskvo? PARIZ, 6. «Matin» priobčuje brzojavno vest iz Rige, glasom katere pripravlja sovjetska vlada sijajen sprejem afganistanskemu kralju, ki ima baje priti v Moskvo v kakih dveh tednih. Po tej vesti bi naj pomenil njo-gov prihod v Moskvo pričetek pogajanj za sklenitev prijateljske pogodbe med Rusijo in Afganistanom. Podatki ljudskega štetja v Poadizju BOLZAN, 6. Po .poslednjem ljudskem štetju, ki je biio izvršeno 31. decembra 1927. v Po-adižju, Šteje tamkajšnje prebivalstvo 253.000 duš. Od teh je 47.700 italijanske narodnosti, 205.300 nemške narodnosti. Rimski list o ptoftBjn beograjskih «NovosU» KIM, 6. Današnji «Giomale d'Itaiia» priobčuje pod: naslovom ^jkigsaal»venski dokumenti« kratko poročilo svojega beograjskega peroče-valea, katero ijju je bik> iz Trsta predano po telefonu. V tem svojem poročilu podaja beograjski poročevalec rimskega lLšta izvleček »z članka, s katerim so sprejele beograjske «Novosti» nedavni Mussclinijev govor o priliki obletnice ustanovitve fašjev. Kakor sledi iz tega kratkega izvlečka, vsebuje članek beograjskega lista skrajno žaljive napade na italijansko armado. Glasom tega poročila je beograjski list prinesel tudi dopis is Ženeve, v katerem je rečeno, da i« postopanje Italije v zadevi St. Gottharda izzvalo v Švicarskih in drugih diplomatičnih krogih v Ženevi ostre kritike. K obisku romunskega zunanjega ministra Titulesca v Rimu pa je beograjski list pripomnil, da je bilo jalovo upanj o nekaterih beograjskih listov, ki so pisali, da je bU ta poset namenjen posredovanju za zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, kajti Jugoslavija že leta 1915. doživela bridko izkušnjo z Romunijo, s katero je bila zvezana z o-brambno pogodbo. — K temu poročilu svojega beograjskega poročevalca pripominja rimski list: «Priobčujemo spet en primer značilnega pisanja enega izmed beograjskih listov, da ga priključimo k že opuščeni zbirki avtentičnih dokumentov o o-nem duhu mednarodne korektnosti političnega prijateljstva in miroljubnih namenov napram Italiji, o katerem ob vsaki priliki trdovratno govorijo pariški listi in nekateri odgovorni politični možje kraljevine SHS ob svojih oficielnih izjavah. «K!evete beograjskega lista ne morejo tvoriti predmeta za polemiko in niti ne smejo biti preveč uvaževane. Vsekakor pa je dobro, spoznati jih in ohraniti jih v spominu, ker nam nudijo natančno sliko o mišljenju, ki se poraja v Beogradu napram Italiji, in o vedno bolj naraščajoči moralni razliki, ki nastaja med Italijo in Jugoslavijo. Italijanski bojevniki in mornarji, ki so preživeli dneve težav in nevarnosti tekom krasne in drzne reševalne akcije preostale bef,-ne jugoslovenske armade preko ogroženega Jadrana, bodo vzeli mirno na znanje in ne bodo pozabili tega zasramovsnia, katero še enkrat izreka beograjski list z veliko lahkomišljenostjo proti italijanski armadi. «Beograjski list smatra za svojo dolžnost, napadati politično korektnost Romunije o priliki poseta ministra Titulesca v Rimu. Ta kritika se sicer tiče bolj Bukarešta nego Rima, vendar pa znova potrjuje ono bolno megalomanijo, o kateri pričajo s tako številnimi in kričečimi primeri možje kraljevina SHS in njihovi časopisi.» Žalosten konec manifestacije nemftkih nacionalistov v Berlina BERLIN, 6. Včeraj je priredila nemška nacionalistična organizacija ctoičajno vsakoletno manifestacijo z obhodom po mestu. Oblasti so v največji meri poskrbele za javno varnost, ker je bilo pričakovati, da bo došlo do izgredov. Vendar pa včerajšnji dan v Berlinu ni ostal prav brez vsakega incidenta. Tekom več spopadov med nacionalisti in njihovimi nasprotniki so bile tri osebe težko, več pa lažje ranjenih. 125 razgrajačev je bilo aretiranih. Ministar dr. Marinkovlć bolan BEOGRAD, 6. Zunanji minister dr. Marinković je danes obolel. Popoldne ni zapustil svojega stanovanja. Po mnenju zdravnikov bo moral nekaj dni ostati v postelji. KsamerKini Konferenca Zastopniki Jnžno- in severno-amediklh držav pxo€l medna* rodnim Intervencijam HAVANA, 5. Včerajšnja popoldanska seja vseameriške konference, ki se še vedno ni zaključila, je bila precej viharna. Zastopniki južno- in sred-nje-ameriških držav, in sicer Kostarike, Ekvatorja, Kolumbije, Mehike, Paraguaya, Paname, Venezuie, Čileja in Ilaitija so svečane^ izrazili, da se strinjajo v načelu, da moia biti vsako vmešavanje ene drž^v^v zade-v« druge državo zapanjeno. Ljudstvo, ki je tej seji prisostvovalo, je proglas delegacij latinskih držav navdušeno odobravalo. Tudi zastopniki Brazilije in Kube so priznali to načelo, le delegacija Nikarague se je pridružila tos^ulevnemu stališču Zedinjenih drŽav, i4** ročevalec te delegacije je prečital dru^- tozadeven predlog, ki pa je | & zavrnjen. Proglas zastopnikov latinskih driav je bil izročen v preučitev posebni komisiji, ki bo morala na podlagi tega proglasa sestaviti tozadeven predlog in ga predi ožiti konferenci. Mala a^t^nta in zadava Št. Gottharđa BEOGRAD, 6. Po sporazumu, sklenjenem na soatanku zunanjih ministrov Male antante v Jahimovu, se bo v prvi polovici meseca marca vršil sestanek Male antante v Bukaroštu. Kot doznavamo iz vladnih krogov, bosta ob tej priliki jugosloven-ski in čehoslovaški minister sprožila vprašanje o aferi vti-hotapljenja orožja v Madžarsko, ki je bilo odkrito v Št. Gotthardu. Jngoslovenj&a nar. skupščina in iavfel zakon BEOGRAD, 6. Na svoji današnji dopoldanski seji se je bavila narodna skupščina z nujnim predlogom opozicije, naj se proračunska razprava narQdne skupščine odgodi do rešitvo vladne krize. Predlog je bil odklonjen. Poslanec Pavle Radič je danes v tretjič predlagal, naj se davčni zakon v svrho izboljšanja in izpopolnitve vrne davčnemu odboru. Tudi ta predlog je vladna večina odklonila. Na popoldanski seji jo narodna; skupščina odobrila drugo po-« glavje davčnega zakona. Po mnenju tukajšnjih parlamen-^ tarnih krogov bo narodna skupščina na svoji jutrišnji seji dokončala razpravo o davčnem zakonu in ga v celoti odobrila. Novi ŽKpsn iva Sušaku SUSAK, 6. Danes popoldne je mestni občinski svet volil novega Župana. Izvoljen je bil Veljko Smokvina. Politične beležke Nemci na Poljskem Poljski Nemci tvorijo znatno narodno manjšino, ki šteje po podatkih ljudskega štetja iz leta 1921. 1,036.000 duš, t. j. 3.8 odstotkov celokupnega poljskega prebivalstva. Tako pravi u-radna statistika, Nemci s.^ni pa trdijo, da jih je mnogo več. Največ jih živi v Gornji Slezijj, v Poznanju, na Pomorjanskern in v lodžski vojvodini. V zbornici imajo Nemci 7 posjaj^ v, a v prejšnjem sejmu so j.ji imeli 17, t. j. 3.8 odstotkov celokupnega števila po^lancpv, kar torej odgovarja statističnim podatkom ljudskega štetja. Pri sedanjih volitvah na Poljskem so Nemci med vsemi narodnimi manjšinami najmanj razcepljeni. Samo nemški socialni demokrati kandidirajo skupno a poljsko socialistično stranko, vse ostale nemške stranke so pristopile k bloku narodnih manjšin.Poljski Nemci imajo izr-boino politično organizacijo. V zapadnih vojvodinali, osobito v Poznanju in na Pomorjanskom, imajo veliko osrednjo organizacijo «DeutscliUimsbund», v kateri so včlanjene vse nemško politične, kulturne in socialne organizacije. «Deutschtums-bund», kateremu načel ujeta poslanca Graabe in Neumann, razpolaga z izvrstnimi časopisi, kakor so n. pr. dnevnik «Deutsche Rundschau*, ki izhaja v Lodžu, «Posener Tagblatt», ki ima 15 tisoč naročnikov, in dnevnik «Pomerellen Tagblatt», ki izha- KI. «EDDIOSC> krstit, dne 7. februarja 1921* DNEVNE VESTI ja v Tčevu in ima 3500 naročnikov. Tudi v Šleziji obstoja slična politična organizacija pod imenom «Volksbund». V tej organizaciji so včlanjena vsa tamošnja nemška kulturna društva in gospodarske kulturne ustanove. «Volksbund» vodi i>oslanec v Mezijskem deželnem eboru Ulitza. Izven tega okvira |e sedaj samo še nemška malo- Eljska skupina, ki se bo pa lalu priključila šlezijski or-ganteascijl. Vse nemške organizacije nastopajo složno v vseh političnih vprašanjih, ki se tičejo nemške manjšine na Poljskem. Ta sloga je pri&a do izraza nedavno, ko so se Nemci potegovali za svoje Šole v Gornji Sleziji, za nemško učiteljišče v LodŽu itd. Uspelo jim je celo, da so spravili vprašanje pred forum Družbe narodov. Med vsemi nemškimi strankami je najbolje organizirana nemSka socialno demokratična stranka, ki nastopa pri sedanjih volitvah skupno s poljsko socialistično stranko. Najmočnejša pa je stranka «Deutsche Partei», liberalna meščanska skupina, ki se bori za enakopravnost narodnih manjšin in je v svojem volilnem programu naznanila, da ne bo podpirala nacionalistične mržnje in sovražnega razpoloženja napram poljski državi. Ta stranka ima velik ugled v veleindustrijskih krogih, pa deloma tudi med delavstvom. Njeno glavno glasilo je dnevnik «Kattowitzer Zei-tung». Nemška katoliška stranka («Katholisehe Volkspartei») ima svojo oporo pred vsem v strokovnih organizacijah kr-sčansko-socialnega delavstva in je pri dosedanjih volitvah jako uspešno nastopala skupno s stranko «Deutsehe Partei». Precej močna je tudi nemška meščanska stranka («Deutschbiir-gerliche Partei»), ki je bila u-stanovljena pred občinskimi volitvami leta 1923. in je tedaj dobila 32 odstotkov vseh nem-£kih glasov. Leto pozneje je bila ustanovljena v Lodžu stranka «Deutscher Volksverband», ki dela za sporazum med. narodi in za sodelovanje s sosedi. Ta stranka ustanavlja sedaj svoje odseke v Voliniji. Ogrska industrija strojev na Balkana Nekatere ogrske tvornice strojev imajo na Balkanu dobro vpeljano razprodajo svojih izdelkov. Tem večje je bilo iznenađenje v ogroskili trgovinskih krogih, ko se je 2rvedelo, da se Bolgarija povodom svojega zadnjega velikega naroČila poljedelskih strojev ni ozirala na Ogrsko, dasi se v tej državi proizvajajo izdelki te vrsto v velikem obsegu. Bolgarija je naroČila za 60 milijonov levov poljedelskih strojev in Čigri so se nadejali, da dobijo oni 4 največji del narc-Čila. Neuspeh se tolmači, češ da si ogrske firme niso resno prizadevale, da bi dobile naročila, medtem ko so razne čehoslovažke, neanške in avstrijske firme poslale v to s vrh o v Sofijo svoje posebne zastopnike že pred več meseci. Koliko inezemcev je na Čehoslc-vafikem Po te dni objavljeni statistiki Živi na Cehoslovaškeni 239.000 1 nožem cev. Največ je poljskih državljanov (84.000), avstrijskih (59.000), nemških (40.000). Romunskih državljanov živi na Čehoslo-vaškeim 6700, jugoslovenskih 8000, inozemcev rodom iz Rusije 9000 in iz Ogrske 2000. Drobne vesti Ekspedicija na Kara c oru m O tej italijanski ekspediciji, ki bo raziskovala najvišje gorovje osrednje Azije, smo že pisali. Naj sedaj navedemo nove podrobnosti. Ekspedicija odpotuje po vsej verjetnosti marca meseca. Trajala ho tri mesece U-deleži se je pod vodstvom spo-letskega vojvode dvanajst al-pincev in znanstvenikov po veČini iz Milana in osem nosačev. Stroški te ekspedicije se cenijo približno na deset milijonov lir. Glavni del te vsote je za jamčil (poslanec Belloni, ki bo nabiral prispevke med plemstvom in med milanskimi kapitalisti. Ekspedicija se dogovarja z zna-znenitejširni inozemskimi listi in agencijami glede prvenstva poročanja, pri čemer se bodo varovali, kakor se obljublja, koristi narodnega tiska t. j. da bodo najprej poročali italijanski listi o uspehih in potovanju ekspedicije. Kralj na otoku. Na malem otoku Tavolari na izhodni strani Sardinije je umrl ,'ftiri in osemdesetletni Kari Bar-tolomel, ki je nosil že od svojega rojftva (1. 1843.) v njegovi družini tradicijonelen in od ljudstva priznan naslov: «kralja otoka Tavolare». Na njegovem •dvoru* so bili turisti vedno gostoljubno sprejeti. Nor spomenik. Tudi kavi je sedaj postavljen spomenik in sicer v zvezi s stoletnico kavine kulture, ki jo je pred kratkim slavila Brazilija. Spomenik je postavljen na glavnem trgu mesta Campinas v brazilijanski državi S. Paolo. V enako imenovanem glavnem mestu prej omenjene države se je zgradila tudi kavina cesta. Brazilija je dolžna kavi veliko hvaležnost, kajti kava je glavni vir dohodkov in bogastva te zvezne države. Brazilija pridela sedaj največ kave na vsem svetu in izvaža petnajst milijonov vreč na leto, medtem ko jih izvažajo vse druge države samo pet milijonov. 1,250.000 ha zemlje pokrivajo v Braziliji kavini nasadi. Nova nagrada za hitro Sir Charles Wokefield, znani trgovec z bencinom in navdušen avtomobil is t v Londonu, je določil nagrado v znesku stotisoč lir in 1000 funtov šterlingov letnega dohodka avtomobilistu, ki pobije dosedanji • svetovni rekord v hitri vožnji. Doslej je dosegel ta rekord major Seagrave s prevoženimi tri sto tridesetimi kilometri v eni uri. Tekme se lahko udeleže vse države na svetu in čas nagrade zapade komaj v treh letih. Zakladi turških sultanov so prodajo Mustafa Kemal, predsednik turške republike, namerava zdražiti v Parizu pravljične zaklade turških sultanov. Več francoskih strokovnjakov se mudi sedaj v Angori. Gre za zaklad, ki se nahaja v starem se-railu v Stambulu. En del draguljev fn umetnin je Že v Angori in se je spravil v podzemeljske kleti finančnega ministrstva. Neki francoski strokovnjak, ki si je že ogledal v Stambulu nakopičene dragulje, javlja to v «Journalu» z navdušenjem in primerja pogled, ki se mu je nudil, z udejstvitvijo sanj iz tisoč in ene noči. Pravi o smaragdih, velikih ko kokošja jajca, o diamantih, ki prekašajo glede dimenzij vse doslej znane. Zlat prestol ceni na dvajset milijonov zlatih frankov. Tudi ta se bo v Parizu zdražil. Med dragocenim bogastvom so krasne preproge, biseri, rokopisi, sploh starine, kojih vrednost se niti ne da ugotoviti. Ves zaklad turških sultanov se ceni na deset milijard zlatih frankov. Umor pred osmimi leti in pol Pred osmimi leti in pol in sicer 25. oktobra 1919. so dobili delavca Ivana Opaschitz-a na vrtu posestnika Hannhauer-ja v Zemendorfu na Nižje Avstrijskem ustreljenega. Šlo je za u-mor/toda storilca niso mogli dobiti. Te dneve je zvedelo orož-ništvo, da je neki mož pravil v krčmi, da je bil priča umora, ki ga je bil izvršil neki Simon Ujvary iz Mattersburga. U j vary-ja so zaprli. Dognali so, da je njegov pravi priimek M azura. Vse govori za to, da je M azura res morilec. Iznajdljiva ženska Generalni tajnik na angleškem patentnem uradu Dryry Coleman trdi, da postajajo Ženske vedno bolj iznajdljive, da se bolj in bolj udeležujejo prijav na patentnem uradu in da je smatrati leto 1927. kot nekako rekordno leto za izume od strani ženskih oseb. Posebno se u-dejstvujejo ženske pri izboljšanju in poenostavitvi domaČega gospodinjstva, v Čimer so se povzpele ženske do čudovito bistroumnih iznajdb, ki se bodo dale vsekakor tudi denarno izkoristiti. Tako je neka gospa izumila naznanjevalca, ki avt9-matično na tabli zaznamuje z električno lučjo vse one'sedeže v kinu, ki še niso zasedeni. To iznajdbo so«i nabavili že mnogi kinematografi v Londonu in sodi se, da bodo imela vsa kino-gledali&ča v nekaj letih to napravo. Neka druga gospia je izumila poseben razsipalnik soli, ki uravnava zelo natančno količino soli. Tretja je iznašla nov električni likalnik, ki se da povsod brez posebnih priprav uporabiti. Spominsko poštno znamko ob stoletnici rojstva Lova Tolstega Povodom stoletnice rojstva pisatelja Leva Tolstega izda ruska sovjetska vlada spominske poštne znamke z njegovo sliko. Na Angleškem so odpravijo pnSko Čuje se, da misli angleška vlada odpraviti v angleški vojski puške. Vsak vojak bo dobil neke vrste strojnico. naročajte „Edinost" Pflstultlne n Ume Mule Tukajšnja finančna intendanca sporoča: S kr. ukasocm od 27. decembra 1927, št. 2518 je bilo odrejeno, da pristojbine za vladna dovoljenja, ki jih morajo plačati javni lokaJi kot restavracije, gostilne, pivnice, kavarne in sploh vei lokali, v katerih se uživajo vino, pivo, likerji ali drug® alkoholne pijače, veljajo tudi za leto 1928. - Te pristojbine bi se bile morale plačati že do konca meseca januarja, toda z oziram na zakasnitev objave omenjenega kr. ukaza je ministrstvo dovolilo* da se rok na plaćanje omenjenih pristojbin podaljša do 31. marca 1928. Prizadeti se obenem opozarjajo, da je ministrstvo ustreglo tozadevni želji trgovske konfederacije ter odredilo, da se podaljša izjemoma za letošnje leto do 31. marca tudi rok, v katerem se morajo plaCati posebne pristojbine od dovoljenj za prodajo močnih alkoholnih pijač. DELOVANJE ŽIVILSKE POLICIJE V tednu od 27. januarja do 2. februarja je izvršila občinska živilska policija sledeče operacije: pregledala je 1028 obratov, med katerimi 280 pekarnic, ter je stalno nadzorovala vse trge in proda-jali&ča izven njih, izvnSila je na trgih in po trgovinah 200 zaplemb raznih Živil, ker niso bila več za konsum, napravila 50 pokudenj mleka, vzela 14 vzorcev za analizo, napravila 3 ovadbe radi prestopkov proti veljavnim predpisom: o cenah in o napisih s cenami na posameenih vrstah blaga, ki se stavijo na prodajs eno ovadbo radi prestopka zakona o lovu, 9 ovadb na kr. preturo radi kršitve zdravstvenih zakonov in na podlagi analiz vzorcev, eno ovadbo radi kršitve krajevnega zdravstvenega reda in 4 ovadbe radi prestopkov obrtnega zdravstvenega reda. ŽITNI TRO Cene pšenice so skoro neizpre-menjene. Vseeno se pa nagibljejo v prid kupcev. Domači italijanski mlini dajajo prednost Manitobi 5t. 2 in 3 ter argentinski pšenici nove žetve ki mora skoraj dospeti v italijanske luke. Argentinsko blago pa pcrpuftča na ceni. Vzroka je treba iskati v dejstvu, da so prve po-šiliatve. ki so dospele na evropsfki kontinent, ®elo razočarale. Specifična teža argentinske pšenice je sicer visoka in dosega 82 kg, toda zelo uboga je na lepivu, kar povzroča, da iz nje pridobljena moka ni tako izdatna. Evropa kaže radi tega večje zanimanje za kanadsko Manitobo št. 3 in 4, ki je v ceni skoro enaka argentinski. Domaća pšenica je čvrsta. Ostanki žetve se prodajajo po L 135—135 fra-ko odhodna postaja. Koruza so je koncem tedna v ceni zopet nategnila. V Trstu razpoložljivo blago se prodaja po L 92—92 brez vreč. Za pomladanske mesece ni beležiti pri neizpremenjenih cenah nobenega prometa. Laplatska koruza je m poletne mesece 50 stotink dražja, toda tudi tukaj se še niso razvile zaznamovanja vredne kupčije. Rojstva, smrti In poroke ▼ Trsta dne 4. februarja 1928. Rojeni: 16; mrtvi: 10; poroke: 7. Iz tržaškega življenja žalostan kosec tramvajskega uslužbenca V nedeljo zjutraj se je dogodila pred tramvajsko remizo v ulici Giulia huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Okoli 6. ure so se začeli premikati iz remize tramvajski vozovi, namenjeni na razne mestne proge. Med njimi je bil tudi voz St. 195, na katerem je opravljal svojo službo 44-letni sprevodnik Cesare Giorgomila, stanujoč v ul. Istria št. 12. Ko je njegov vx>z privozil iz remize, je Giorgomila izstopil, da bi spravil v pravilni položaj lok, ki dovaja tok iz elektrovodne žice k motorju. Ko je opravil ta posel, se je mož hotel vrniti na svoje mesto, toda komaj je stopil izza voza, se je znašel pred avtomobilom, ki je ravno v istem hipu privozil tik mimo tramvaja. Šofer, ki do tedaj ni mogel zapaziti Giorgo-„mile, ker je ta stal za tramvajem, je sicer naglo ustavil, vendar prepozno, da bi preprečil nesrečo. Avto je potisnil Giorgomilo tako močno ob tramvaj, da je mož za-dobil hude notranje poškodbe. Z istim avtomobilom je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa kljub prizadevanju zdravnikov včeraj popoldne ob 14. uri podlegel poškodbam. &e ena hiti avtomobila Ko je 45-letni premogar Jordan Krečič, stanujoč v ulici Poezo St. 12, predsinočnjim okoli 20. ure Sel po Corso Garibaldi, se je spodrsnil na tramvajski tračnici In padel. Nesreča je hotela, da je ravno tedaj privozil tam mimo avtomobil, ki je Krečiča, kateri se je bil že skoro duumil drescml od wt Jo ga podrl. To pot je mož padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in se pobil po obrazu. Šofer je pomagal ponesrečencu v avtomobil ter ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj tri tedne. Šoferjeva nezgoda Na vogalu ulic S. Anastasio In Ghega se je predpreteklo noč dogodila avtomobilska nezgoda, ki bi bila lahko Imela tragične posledice. Okoli 3. ure je po unci Ghetfa vozil s svojim javnim avtomobilom proti mestu 25- letni Šofer Apoloni j Gel, stanujoč v ulici Malcanton St. 7. Vozil je zelo naglo, kajti ob tistem času ni bilo na ulici žive duše. Ko je dospe) do vogala ulice S. Anastasio, mu je nenadoma prekrižal pot neki drugi avto, ki je privozil iz omenjene ulice. Prvi hip se je zdelo neizogibno, da se boeta avtomobila zaletela drug ob drugega. Toda Šoferjema se je posrečilo to preprečiti. Ker je pa Gei hipoma u-stavil svoj avto, je radi močnega sunka zletel na cesto ter se pri tem hudo pobil po raznih delih telesa; tudi možgane si je pretresel. Ker jo je šofer drugega avtomobila odkuril, je Gei ležal na cesti, dokler ga niso kmalu potem našli mimoidoči ljudje, ki so poskrbeli, da je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurtfični oddelek. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v treh tednih. Trčenje med avtomobiloma Obširno poglavje avtomobilskih nesreč se je zaključilo včeraj z nezgodo, ki se je pripetila na križišču ulic Mazzini in M. R. Im-briani. Tam se je javni avto, ki ga je vodil 6ofer Zigmund Semeraro* stanujoč v ulici Cologna št. 27, o-koli 10.30 zaletel v avto, ki ga je vodil njegov lastnik, zdravnik Ri-hard Baroni. Prvi avto je vozil po ulici Mazzini proti triu Gol doni, drugi pa po ulici Imbriaaii proti Corso V. E. III. Sunek jye bil tako močan, da je zdravnikov avto odletel na trotoar ter se močno poškodoval. Tudi Senerarov avtomobil je radi sunka hudo trpel na sprednjem delu. Hujših posledic pa nezgoda ni imela', Semeraro in dr. Baroni sta ostala po čudežnem naključju nepoškodovana. Na mesto nezgode so takoj prihiteli nekateri mestni stražniki, ki so s težavo razganjali ogromno množico radovednežev, ki se je neprestano zbirala okoli polomljenih avtomobilov. Šele ko so poškodovana avtombila zavlekli v neko garažo, kar se je zgodilo po ugotovitvi okoliščin, ob katerih je prišlo do nesreče, je bilo mogoče vzpostaviti promet, ki je nekaj časa skoro docela obtičal. PoskuŠen samomor V stanovanju svojega zaročenca Leopolda Schoenberger, stanujo-čega v ulici Fornace št. 11, je predsinočnjim hotela končati dni svojega Življenja 19-letna Emilija Tabešak, služkinja pri družini Bauzi v ulici A. Carpaccio št. 14. V ta namen je okoli 22. ure, ko je ostala sama, zanetila na ročnem ognjišču nekoliko oglja, legla v sobi na posteljo in čakala, da napoči njena poslednja ura. Toda njeno obupno početje je kmalu potem zapazila neka ženska, ki je poklicala na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je podal mladi samomorilni kandidatinjl prvo pomoč ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer si bo v par dneh opomogla. Porota Razjašnjenje v zadevi Aieilo Obravnava proti Ciru Aiellu iz Neaplja, obtoženemu poskušenega nameravanega umora proti inženirju Mariju Muzzattiju v Tržiču, je bila, kakor znano, prekinjena iz nenavadnega vzroka. Kakor smo že pisali, je obtoženec trdil, da je imel v letu 1918 v Firencah pred vojnim sodiščem obravnavo in je bil nato poslan v kliniko za umobolne v tistem mestu. Tam da so v resnici našli na njem znake neke epileptične bolezni, vsled česar je bil pri omenjeni obravnavi oproščen. Kakor vedno v takih slučajih, se je tudi sedaj predsednik tržaške porote obrnil na kliniko v Firencah za tozadevne dokumente. Vemo, da je prišel tudi odgovor, v katerem se potrjuje, da je brl v tisti bolnici interniran vojak Giro Aieilo, sin Franca in Marije Con-cetta, rojen leta 1896. Obtoženec pa je Cir Aieilo, pok. Alojzija in Rože, roj. Passarello. Sedaj je prišel odgovor iz vojaške bolnice v Firencah, kjer se je obtoženec v resnici nahajal v opazovanju. Toda spričevalo te bolnice zanika vsak znak duševne omejenosti obtoženca. Tudi trditve, da je tekom kara-nerske slt&be padel s konje in se precej resno poškodoval na glavi, ne odgovarjajo resnici. Tako govore došle informacije. Vojaško sodišče v Firencah je odločno zanikalo, da bi se bila kdaj vriila tam obravnava proti Ciru Aiellu iz Neaplja, rojenemu leta 1899, ki je letnica obtoženče-vetfa rojstva. Obravnava je s tem zaključena. Predsednik da besedo zastopniku civilne stranke: odv. Sartorettl iz Vidma izvaja: * «Zakaj je Aieilo strel jal na inženirja? Odgovor vas lahko zanese bodisi v strogost, bodisi v usmiljenje. Obtoženec vam je dejal: «Otroci moji niso imeli kruha, trpeli so lakoto, ker ja* nisem imel dela. Lakota mi je oborožila roko. «Te besede zamorejo vliti v vas najvišjo mero človeškega usmiljenja. Je 11 pa to, kar Aieilo pravi, resnično? Videli smo večkrat v takih kletkah človeka, ki je trpel lakoto, in želel bi, da bi tudi v našem slučaju bilo tako. Revščina pa ima eno neizbrisno znamenje: Odkritosrčnosti Kogar je prisilila revščina do zločina, prizna odkrito vse in vsi mu verujejo. Aieilo pa se vam je predstavil z več lažmi -in celo s precejšnjim pogumom. Aieilo je dobil 20 dni pred zločinom 691 lir, torej je imel vsaj za hrano. (Odpuščen je bil, kar je zanemarjal svojo službo. Saj so mu dali celo dobro spričevalo! «Inženir mu preskrbi službo v Trstu. Aieilo noče tja in po grožnjah pride do dejanja. Nekega večera Aieilo ustreli proti inženirju, ga udari v obraz in u**treli drugič. Kaj je to. gospodje porotniki? «Mi hočemo sami prositi usmiljenj?. Toda kaznovan tnora biti na vsak način.« Popoldne je govoril drž. pravd-nik eav. TassOf ki je v splošnem povedal to, kar zastopnik civilne stranke. Njegov govor je bil razmeroma kratek in je obdela val po večini juridični del Gorl&ke mestne vesti Usposobi Jsaieetni izpili drug orodnih učiteljev za poučevanje italijanščina Naučni minister on. Fedele je izdal nove odredbe glede uspo3oblje-nostnih izpitov drugorodnih učiteljev za poučevanje italijanščine. Izpiti se bodo morali zaključiti do 31. avgusta. Izpitno komisijo bo imenoval kr. šolski skrbnik in ji bo tudi predsedoval. Člani komisije bodo: en didaktični ravnatelj, en kr. šolski nadzornik, en profesor italijanščine iz srednjih šol ter en ljudsko«olski učitelj. Izpit bo vseboval: pismeno nalogo, ki ji bo sledilo enourno izpraševanje, v katerem bo moral učitelj pokazati, da obvlada popolnoma italijanski jezi u Okostje v svetovni vojni padlega vojaka V bližini ceste, ki vodi skozi Rožno dolino pri Gorici, so pred dnevi našli tam zaposleni delavci le nekaj centimetro-v pod zemljo okostje v svetovni vojni padlega vojaka. Po znamenju, ki ga je nosil s seboj, so ugotovili njegovo ime. Njegove zem-ske ostanke so nato odnesli na vojaško pokopališče, kjer so jih z vso svečanostjo pokopali. LjucUkočoiska učiteljica, ki se rani s samokresom Ljudskošolska učiteljica Fina Scagnerra, stara 22 let, ireganjan, odstavljen kot vseuči-liščni profesor, zaprt, dvakrat obsojen, enkrat celo v Sibirijo. Večkrat iiiu je bilo prepovedano predavati na vseučilišču. Aničkcrv ni bil strankar ali profesionalen politik, temveč načelen revolucionar, svobodoljuben duh, ki se je upiral omejenosti profesionalnih strankar jerv. Vsakršno strankarstvo in sektarstvo ruskih revolucionarjev mu je bilo odvratno. Vendar rri mogel ostati miren predvsem zato ker so ga dražile in vzpodbujale socialne krivičnosti predvojne Rusije, politična neorijentiranoat, reakcionara t vo, starokopitnost ter nepoštenje vlade. Radi teh socialno-političnih interesov so i t. šle njegove znanstvene Studije, so bila javna predavanja, literarne kritike. V tej zadnji je, na razpotju dveh stoletij, briljiral s svojim izvrstnim estetičnim čutom in s svo, jim točnim spoznanjem cmoder-ne». On je uspešno širil poznanje in razumevanje najboljših ruskih pesnikov, ki sp ponos leposlovne književnosti XX stol. Kot predavatelj je Aničkov slovel po vsej Rusiji; priznan je kot eden najboljših ruskih govornikov. Njegova vse-učiličena predavanja r Kijevu in PetroSradu, dokler iih ni vlada zabrane® a, je poslušalo na tisoče sluša!cev; enako tudi njegova Številna predavanja po raznih ruskih mestih. Izmed velike skupine njegovih znanstvenih del je treba predvsem zabeležiti tri: «Pomladna obredna pesem na Zapadu in pri Slovanih", veliko, izvirno delo o narodni književnosti in folklori, v kateri so lepo orisani gospodarski verski in estetski motivi narodne obredne pesmi. Nato je izšla duhovita kritična študija o izvoru in širjenju kn£';anstva v Rusiji, namreč < M"o-goboštvo in stara Rusija» ter že v vojnem času objavljena knjiga <'Zgodovina estetskih znanosti*, rezultat dolgotrajnega študija t<*r mnogih njegovih predavanj, ki pričajo o temeljni filozofiji pri-l^ravljenosti in o izvirnosti filozofskih misli. — V vojni se je boril na gališki fronti, nato v vrstah francoske armade na solunski franti. Revolucije 1917. 1. ni videl. Leta 1920. ga je pozvalo beograjsko vseučilišče kot honorarnega profesorja književnosti in staro-francoskega jezika. Po3tal je sodelavec raznih književnih in znanstvenih listov in revij. Njegovo zadnje delo je »Zapadne književnosti in SIovanstvo». V njej se jasno kaže slovansko Čustvo jubilanta. M. R. Gospodarstvo SEMIkNA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v svojih zalogah: Semena. Vse vrste zelenjadnih in poljskih semen, travna semena, ter semen detelj in lucerne. Vsa semena so zajamčena najboljše ka^ kovosti. Umetna gnojila. Mešanice pripravljene za gomoljnate rastline, zeleniad ali stročnice, ter posamezne vrste, kakor superfosfat, kalijevo sol žveplenokisli amonijak in Čilski soliter. £mctijsld stroji in orodje. Razno vrtno orodje, šape okoličanske in kraške, pluge, slamoreznice, brane, mlečne pcsnemalnike, transportne vrče za mleko ter vse čebelarsko oreći e in potrebščin«. MOČNA BLRMIL-A ZA ŽIVINO. Orehove tropina, ribja moka, mesna meka. klajno apno, laneno seme in ptičja krma. MODRA GALICA. Vabimo vse one, kateri se Še niso preskrbeli z angleško modro galico, da prijavijo svojo naročilo, bodisi pismeno ali ustmeno v na-Sem uradu ul. Torrebianca 19 ali pa potom bližnje zadruge za skupno naroČilo. SEMENSKI KROMPIR. Frihodr.ji teden pričakujemo prve pcšiljatve Iiclandskega krompirja, katerega bemo odposlali po želji naročnika na njegov naslov. Cepljene trte in sadna drevesca. Naročene cepljene trte in sadna drevesca nam dospejo v kolikor jih bo Še na razpolago v soboto, dne 11. t. m. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ni. Torrebianca 19 in Raffineria 7. O ciganih V začetku petnajstega stoletja so stopale čudne postave po ogrski ravnini. Njihovi voditelji, vajde, so jezdili, odtfti s pisanimi oblekami, imenovali so se navadno egipčanski vojvode, tem je sledilo mnogo rjavih postav, zavitih v pes t roba nme^ cunje z mršavimi konji in §kri-pajočimi vozovi in nagimi otroci, ki po beračili. Odkad ciganski rod? Ti ljudje so trdili, da prihaja njih / rod iv. Egipta, da so pa, bili prekleti, ker niso dali uji-bovi pradedje zavetišča Materi božji, ko jih je prosila s »vcrjim sinčkom strehe. Sodem l^t se morajo pokoriti in potovati. S to i 0 nuo so se cigaiii vpeljali v livroi^o. Še dandanes jih imenujejo v Španiji in na Angie-«Egipčane», Ogri faraonovo ljudstvo*, na Francoskem «tbohemieri9». •Brez domovine, bret omembe vredne lastnine so se potikali po vseh krajih sveta, nobeden ne pozna njihove zgodovine. Samo po njihovem jeeiku je sklepal Rudiger (1. 17770, da je morala biti njihova pradomovina ob reki Indus-u v Indiji in jezikoslovci Pott, Miklošič, Grell-mann in drugi ®o naši* v ciganskem jeziku mnogo podobnosti z indsko-kavkaškimi narečji, posebno z darduSkimi jeziki. Zakaj 90 zapustili cigani svojo domovino, ali jih je pregnalo kako perzijsko ljudstvo, se ne ve. Tudi ime «cigani» se različno razlaga. Miklošič ga ia&-vaja od neke maloazijske samaritanske sekte z imenom Atin-g-ani; drugi.' od prednje iindij--sikega plemena Cangar ali Cin-garis. Gotovo je toliko, da so bivali pred svojo razpršitvijo po svetu dolgo časa na Grakem, odkoder so se 1. 1$40. izselili. Radi tega je v vseh ciganskih jezikih toliko grških jezikovnih elementov. Cigani in postavo Cigani niso bili nikjer dobrodošli gostje, čeprav so se znale obdati posebno žens&e z izrednim žarom nadčloveškega znanja, prerokovanja in čarovnije. Zbornica v Orleans-u na Francoskem je sklenila L 1561., da se morajo zatreti cigani z ognjem in mečem, cesar Leopold I. je določil 1. 1701., da sme vsakdo cigana ubiti brez vsake kazni in Kari VI. je ukazal 1. 1726., da se morajo vsi odrasti i cigani moškega spola obglavHi, mladeničem pod osemnajstim letom in vjom ieii.a&am se pa mora odrezati eno uho, in če bi se zopet vrnili, Še drugo. Vse te postave niso mnogo pomagale. Cigani se zanje niso zmenili, prihajali so in odhaja^ li, kakor jim je veleval njihov nomadski čut, spremi j evali so tu pa tam kot godci ogrske in turške vojske, zlivali so Turkom topovske krogle, igrali so na gosli pri kronanju kralja Matjaža (Matija Kor vin us), bili so znameniti rabi ji na Sedmo-graškem in so kot dobri kovači poznali kakor malo kdo drugi podrobnosti natezalnic in trpinčenja. Že sedem sto let potujejo kot edino ljudstvo po Evropi in ne poznajo drugega kot usodo, ki odloča o življenju in smrti. Vedno so bili nemirni duhovi. Potepuhi, za katere je cesta neskončno prenočišče, poznajo še vedno svojo domovino, čeprav končujejo svoje življenje v jarkih ali v kaznilnicah. Marsikoga napade zli duh in ga žene brez upanja, brez cilja po svetu. Cigan pa zaničuje delo, plačilo, prosveto ;noče drugega kot svojo svobodo. Cigan in glasba Vsa svoja čuvstva, vse svoje strasti izlije cigan v glasbo. Znameniti glasbenik Liszt je preiskal v svojem spisu «Des Bohćmiens et de 16ur musique en Hoa3grie» (Cigani in njihova glasba na Ogrskem) znake ciganskih melodij in ker so se vse pričenjale % «andante» in prehajale v neoviran «allegro», jih je označil kot delce velikega nepopisanega ciganskega epa. Veliki cigani tako Demetrij Karmen (1. 1550.), Mihael Bara, telesni goslač kardinala Czaky-ja, nepozabni Vihary, ki je godel pri dunajskih dvornih plesih, in nešteto drugih mojstrov na gosli... vsakega so potegnili s seboj, kdorkoli se je zapletel v njihove napeve, v njihovo glasbo brez glask in brez tuje primesi. Cigani in pravljice Samo potujoči cigan je godec in ne zanikuje svoje narodnosti. Najčisteje se je ohranil na starem Sedmograškem in samo tam si je ohranil svoje pravljice in bajke. «Kako je nastalo bodeče jabolko?» je menda njihova prapripovedka. — Moder čarovnik se je hotel poročiti e-^ dino le z žensko, ki bi se nitaiar ne uprla njegovi volji. Dobil je leno dekle, živela sta mnogo let srečno, toda neko jutro ga je nalašč pozabila vzbuditi. Rodi tega jo je preklel in jo izpre-m en i 1 v rastlino, ki se je izogibajo ljudje in- živali. « Tvoji o-troci naj pa prepotujejo ves svet...» Zona je pa po »tal a bodeče jabolko... Govori se, da izhajamo od otrok te dvojice. — Kakor znano, so bili cigani tisti, ki so prinesli to jabolko v Evropo in ki vare iz njega svoje ljubezenske pijače. Njihova posebna ljubf-ien do ježa, ki jim je najljubša >ed, je najbrž kaj v zvezi z bodečim jabolkom. Dimga pravljica se je ohranila pri plemenu Čale na Sedmo-gra&kem. Neki cigan je bil vedno nenasitno lačen. Toliko je sntdel ko dvajset mož. Njegovi prijatelji so ga ironično imenovali «Calo» t. i. nasičenec. Ker pa % njegovo lakoto ni hotelo biti bolje, je stopil Čalo do kralja, ki ga je vprašal, kaj zna. «Zn&m jesti ca dvajset mož!» Kralj se je zasmejal in rekel: «Sprejmem te v službo, toda prej mi mor&ft rediti to nalogo: pojdi iz hiše in vrni se, a ne črez dan in ne ponoči, ne boe, ne v škornjih, in ko bod tu, ne bodi ne noter ne zunaj.» čalo je del in ko je nastopil mrak, se je vrnil, pred sabo je odvijal kos platna, po katerem je stopal. Ko je prišel k hiši, je sedel na prag in položil eno nogo navznoter, drugo navzven. Kralj je bil zadovoljen. čalu se je godilo dobro. Poročil se je. Imel je polno otrok, toda vsi so bili nenasitni kakor oče. Kralju je bilo sled« njič to le preveč. Spodil jih je od doma, ker ee je bal, da ga spravijo na beraško palico... Mi vsi smo potomci talovi, lačni smo, a lakote ne moremo u tešiti.* Cigana zakona v našem pomenu besede ne poznajo. Navadno si cigan kupi ženo in je njen brezmejni vladar. Toda nad njim stoji ciganska mati, najetarejfla žeuska cele tolpe. Ciganka se sme poročiti, le ako si natakne v svoje črne lase srebrn nakit in srebrne novce navadno tolarje Marije Terezije. Pri poroki ožive vsi cigani. V nočni mir se razlegajo smeh in gosli in cimbal, plešejo, jedo je£e in pijejo ogrska vina, nato naprežejo konje in peljejo v nož novi nepoznani domovini naproti. Razne zanimivosti Hudomušen in nagajiv otok Otok Falcon v tihooceanskem otočju Tonga se je zopet pojavil iz morja in njegov vulkan bruha z vso silo. Ta otok je znan že delj časa kartografom (risarjem zemljevidov) radi svojstva, da izgine v morje _jn se črez krajšo ali daljšo dobo zopet pojavi. Leta 1855. so ta otok prvič opazili. Po poročilih iz tedanje dobe je dosegel otok višino petdesetih metrov. Na podlagi teh navedb so je otok vrisal v pomorske karte. Toda že črez nekaj let je izginil otok in karte so se morale zopet tozadevno popraviti. Leta 189S. se je otok prikazal iz morja, zemljepisci so to opazili in hajd, treba ga vpisati v karto. Na karti se tako rekoč še ni posumilo črnilo, ko se je otok zopet pogrranil. Zadnjič se je leta 1900. udejstvoval kot otok precej časa, dosegel celo višino približno sto metrov, toda v svoji nagajivosti je zopet izginil. Sedaj, se je zopet prikazal, razmišljajo kartografi, kako bi enkrat za vedno rešili na kartah ta nenavadni pojav hudomušnega otoka. Preurejene ure Pred približno enim lotom je vpeljala Nemčija tako zvani štiri in dvajset urni dan (in ne dvakrat dvanajst), ki se je pa omejeval le na pošto in železnico. Neki urar je v Freienwal-du preuredil stolpno uro tamošnje cerkve sv. Jurija tako, da bosta kazala kazalca v resnici trinajsto, štirinajsto itd. uro (in ne kakor doslej 13. ura — 1. ura pop.). Ob enem bo ura tudi u-darjala do štiri in dvajset udarcev. Ura je sedaj v resnici razdeljena na štiri in dvajset ur in sicer za oko in za uho. Po šest in dvajsetih letih Policija v Versailles-u na Francoskem je prijela radi po-tepuštva sedem in štiridesetletnega Bretonca Ivana Coata in ugotovila, da je bil ta Coat obsojen 1. 1902. Torej pred šest in dvajsetimi leti seveda v svoji nenavzočnosti na dosmrtno prisilno delo, ker je umoril krčma-rico Leunille iz Appricu-ja pri neki tatvini. Ko so ga vprašali, kako se je mogel toliko časa u-spešno skrivati policiji, je dejal, da se je vpisal ob pričetku vojne v legijo tujerodcev pod izmišljenim imenom, radi česar ga ni nikdar nobeden nadlegoval. Po. nedolžnem ▼ smrt Pred nekaj dnevi je bil pred sirakuškim (sodiščem oproščen trgovec Rosario Cataldi, obtožen posilstva v škodo Sirakuzanke Julije Gulino. S to oprostilno razsodbo seveda Gulino ni bila nikakor zadovoljna in je razmišljala, kako bi se maščevala. Napotila se je v občino Noto, kjer je bival trgovec Cataldi, z namenom ustreliti svojega zapel ji vca*. Ko ji prihaja ta nasproti, odda nanj štrili strele. Toda zmotila se je bila; oseba, ki ji je prihajala nasproti, je bila pač zelo podobna trgovcu Cataldi-ju, a je bil dijak Salvnto-re Nicolino, ki je ponoči n^ dobljenih ranah umrl v bolnišnici. Gulino so zaprli in jo izročili sodnijski oblasti. _Jn množite sel Sviloprejka Marija Fischialet-to v mestu Fano (pokrajina Pe-saro) je porodila svojega sedemnajstega otroka moškega spola. Otrok in mati sta zdrava. - Devet in tridesetletna Angela Ton-daturo roj. Picoo je porodila v občini Carignano (pokrajina tu-rinska) zdrave trojčke v skupni teži desetih kilogramov. Levja farma V bližini mesta E1 Monte v Južni Kaliforniji (Sev. Amerika) se nahaja edina levja farma (vzrejališče). Ograjena je in razdeljena v mnogo oddelkov. Levi se vzrejajo za ploda j. Sedaj Živi na farmi kakih sto levov in levinj. Cene so različne. Mlad levček stane do pet tisoč lir, odrasel lev je osemnajstkrat dražji. Mladiči se vzrede v posebnih oddelkih najprej z mlekom, po Šestih tednih pa že s sirovim mesom. Vsak dan se u-ubije konj, da se z njim hranijo zveri. Enkrat na teden imajo živali post in dobe edino le vodo. Nekaj levov nastopa tudi v filmih in s takimi predstavami zasluži lastnik farme lepe novce. "Nttunr&uittol zakent V mestu Arezzu enako imenovane pokrajine je vzbudila poroka devet in sedemdesetletnega Hektorja Ravanelli-ja z o-semnajstletno Favstino Panichi veliko senzacijo. Dasi sta se hotela ženin in nevesta z vso skromnostjo oziroma previdnostjo poročiti, je vkljub temu zvedelo meščanstvo posebno ženski spol za to nenavadno poroko in prihitelo v velikem številu in praznično, skoroda veselo razpoloženo, da si ogleda od blizu ta poročni parček, ki šteje malo manj ko sto let, h katerim pa prispeva nevesta le z neznatno petino. 16*0 bedakov V listu «New-York Sun» je izšel sledeči oglas: «Prinesite mi en dolar. Smith, New-Bon Street 21.» Drugi dan je priobčil isti list drugi opomin: «Dolar lahko plačate do jutrišnjega dne.» Dan pozneje se je bral v istem listu zadnji opomin: «Ako ne prinesete do jutri dolarja, bo prepozno^ Neki časnikar je hotel to skrivnostno zadevo razkriti. Napotil se je v zaznamovano stanovanje, da se pogovori z gospodom Smith-om. Tega gospoda pa ni bilo doma, pač pa je Časnikar našel njegovega tajnika. Ta pa ni hotel dati nobenih pojasnil, pač pa je omenil, da on le dolarje sprejema. Pozneje se je izkazalo, da je Smith, velik bogataš, stavil s svojim prijateljem, da spravi & oglasom sto ljudi na led. Toda Smith se je motil in sicer le v številu, kajti število oseb, ki so dale po en dolar, -čeprav niso vedele zakaj, je bilo mnogo višje in je doseglo višino 1600. Uieea morilca Pred dvema mesecema smo poročali o umoru, ki se je dogodil v Los Angelesu v Kaliforniji. Sedemnajstletni William Hickmann je izvabil 'hčerko bankirja Parkerja iz šole, ugrabil jo, zahteval ^anjo 10.000 dolarjev odkupnine in oddal očetu, ki je prišel po hčer, njeno strašno razkosano truplo. Hick-manna so nekaj dni pozneje zaprli. Vseučiliščni profesor in kirurg Craw je stavil sedaj morilcu posebno ponudbo. Izjavil mu je, da prenaša razne ude od človeka do človeka. Ker bo Hickmann gotovo obsojen na smrt, bi rad on kupil od njega obe u-šesi, za kar mu ponuja 1000 dolarjev. Hickmann se je dolgo časa obotavljal, bal se je, Ha bo preveč trpel, toda zdravnik mu je prgenal vse pomisleke, Teš, veda je dandanes že tako napredovala, da se vrše take opera-^ cije popolnoma brez vsakih bolečin. In končno je prišlo do pogodbe. Dr. Craw je položil 2000 dolarjev, za katere dobi morilec priboljške v hrani in pijači, morilec si da pa odrezati obe uša-si, preden sede na električni stol. Neka tretja oseba bo pa nekaj tednov po Hickmannovi usmrtitvi hodila po ulicah s popolnoma drugimi, že zarasti imi ušesi. Koliko slušate!jer ja Skt univerzi zagreb- Na zagrebški univerzi je letos vpisanih vsega skupaj 4216 slušateljev. Izmed teh lih je vpisa- nih na pravni fakulteti 1210, na filozofski fakulteti 1032, na tehnični 590, na medicinski 547, na veterinarski 237, na farmacevtski 288, na gospodarsko-šumar-ski 220, na bogoslovski pa 92. Smrt znamenitega raziskovalca. Raziskovalec bolezni raka profesor Ivan Fibiger, ki je bil lansko leto odlikovan a Nobelovo nagrado za medicino, je umrl te dneve v Kopenhagenu v šestdesetem letu starosti. Priznanje -Delavec Henrik Cossinovi je že šest in šestdeset let uslužben pri nekem farmacevtskem zavodu v Firenzah. Te dneve so mu pripeli na prsi zvezdo za zasluge v delu in mu izročili 1000 lir nagrade. Njegovi tovariši so mu izročili zlato kolajno, kateri je dodal ravnatelj zavoda sam Še 1000 lir. Sirovina Žena 68-letnega nekaj slaboumnega posestnika Karla Ri-terja v Mahrersdorfu na Sem-merinškem (Nižja Avstrija) je imela svojega moža od začetka decembra zaprtega v kravjem hlevu. Sedem tednov je prebil stari bolehni kmet črez dan in ponoči, a tudi v najhujšem mrazu v malem, z deskami ograjenem prostoru. Kakor hitro je začel revež vpiti, takoj je bila žena zraven, da mu je zavezala roke na hrbet. Slučajno so zvedeli orožniki za to. Moža so spravili v bolnišnico, ženo pa v za-por. GttAa Maoice is is marsikaj Gospodična Manica je bila hčerka edinka bogatega posestnika in trgovca, ki si je med vojno nabral precejšnje premoženje. Sicer je bil tekom vojne park rat na naboru, a ga je izmazal sosedov enooki hlapec Janez, ki je pričal zanj pred naborno komisijo, da «erospoda božja oblast moče.» Pa ga ni nič metalo, metalo je hlapca Janeza marsikateri večer —■ in Še danes ti pore, da so bila vojna leta zanj najlepši dnevi v njegovem življenju. Od tistega dne dalje, ko je minula vojna, pa se na Janeza ne spomni nihče več. Oj ti črna ne-livaležnost! Ni bila napak ravno po zunaj-nosti gospodična Mani ca, o ne, nasprotno; njeni navihani koderč-ki, modra očka* klasičen nosek, majcena usteca, vse to jo je delalo zelo prikupljivo. Edina napaka, ki jo je kazala, je bila ta, da ni čisto izgovarjala črke r. Imela je prijateljico Akulko in ta jo je v lepoti i v drugem prekašala. Zgodilo se je, da se je nekega lepega dne sprehajala Manica s svojo prijateljico po stezi, ki pelje proti stari grajščini. Pri tej priliki sta srečali — tako slučajno — gospoda Peregrina, uradnika in nje^ govega prijatelja Usirosiava. A-kulka je Peregrina dobro poznala, seznanila se je ž njim na nekem plesu. Sedaj ga je spoznala tudi Manica. lmponiral ji je in s tem je nastala prva tiha simpatija. Nikdar bi si Manica ne mislila, da bo to slučajno srečanje imelo kaj globiega pomena. Od onega dno, ko se je seznanila Manica s Peregrinom, ga je imela vedno v spominu. Ponoči ji je kratil spanje — Peregrin, v jntru pred zrcalom, zagledala je v njem — Peregrina, mislila je povsod nanj, povsod jo je spremljal in to kij tub temu, da je on po večini govoril oni dan le z njeno prijateLji* co Akulko. Nekaka tiha misel jo je drezala, naj obišče Akulko, mogoče je tam na obisku Peregrin. Misel, ki je postala med potjo že želja, se ni uresničila. Peregrina ni bilo, Akul-ka je bila sama doma. * Nekega popoldne je prižla Akul-ka k njej. Prinesla ji je neverjetno dosti novic od prijateljic, najnovejše mode, modernih plesov, se razume, da ni izpustila kava-lirjev in še nešteto drugih stvari. Manica je le napol poslušala pripovedovanje vesele prijateljice, njene misli so bile drugje. M&d pogovorom pove Akuika tudi, da imajo za prihodnjo nedeljo dogovorjen izlet v okolico. «Ti pojdeŠ tudi z nami, kaj nc? Bo zelo lušt-no. velika družba, dosti kavalirjev, seveda sami mladi ljudje. Celo o-nega čudaka Ostroslava, ki se razume na kuhanje gob in ki pravi, da imajo ženske tudi neko posebnost, to je neumne navade, smo spravili s seboj. Pride s Peregrinom, je obljubil.» Peregrin tudi pjode, zato mora-iti tudi ona, tako je sklenila Manica, pa naj se zgodi kar se hoče. Veseli so bili izletniki in dobre volje. Okrog Ostroslava se jih je največ drenjalo, zabaval jih je s pripovedovanjem o avtomobilih, gradovih, milijonih in o umnem —■ gospodinjstvu. Manica je bila v zadnji gruči, dočrai je stopal Peregrin spredaj. Okrog njega se je nabrala kopica mladih gospodičen, ki so ga izpraševale 0 vseh mogočih m nemogočih stvareh. Manica pri tej priliki ni prišla na račun, slišala je samo od daleč smeh Peregrina in na tihem se je jezila na prijatljice. Po kratkem počitku so zavili s^ozi borovce proti malemu hrib- čku. Med potjo se je naenkrat po* javil kraj Manice Peregrin, kri-ji je udarila v glavo in udarce; srca je čutila na sencih. Sama sva — trenutek je tu — odločitev. Bogzna ali bj imel toliko poguma. Kaj ko bi začela ona? Toda k ika naj začna? Nešteto misli ji roji po giavi, ko »e naenkrat Pere*, rin u-3lavi in pravi: »Gospodična Manica. Najbolje ie, aa sem odkritosrčen. Ne poznamo «e sicer dolgo, a upam, da se nisem zmotil.» Zašumelo ji je v glavi, burno ji * ■ * ilo srce in klica'o: — govori —, vem js.aj hočed — isto kot" jaz ! Govori, hitro govori----A glej šmenta, ta moment se pri pod i A-kulka in drugi izletniki. Umolknil je Peregrin, jezi se Manica, družba pa se kot nalašč zasmeje, Ostroslav jo pove d.'d zopet nekaj zanimivega. Predlog, da bi se razpršili iskat zvončkov, se ne obnese. Manica je poizkušala na razne načine, da bi prišla v razgovor s Peregrinom. Toda vsak poizku» se je izjalovil. Ko so se vrači: i i z izleta, pevaje in kričaje proti domu. je bila Manica prisiljena, da se pusti «nadlego-ati» od drugih kavalirjev. Slišala jo sicer njegov razigran smeh, a na kako približanje ni bilo misliti. Ali nai se izda? Pa je bila zopet v strahu, da ji neavsezadnje še kaka prijateljica zmeša račune. Slabe volje je postala Manica in to njeno neraspoloženje so občutili njeni kava-lirji, posebno Ostroslav, kateremu je večkrat zaporedoma namignila z roko tako, kakor naredimo takrat, kadar se nam v vročih poletnih dneh u«ede mulia na čelo. Prišedsii nazaj v trg se je družba pričela razhajati. To priliko porabi Manica, i z nebi se kavalirjev, siopi k Peregrin u ter pravi: <;iidor je prvi, ni zadnji ni re« gospod Peregrin? Ze dopoldne sh* se mi ponudili za spremljevalca in obljuba dolg deia.» in se nalahno oklene njegove- roke ter odido zmagovalno proti domu. Celo i»ot nista spregovorila niti besedice. Že sta staia pred Mani-činim domom, a Peregrin vedno molči. Manica postaja vedno nestrpnejša. V njeni možganski anteni vlada vihar. Ona hoče, hoče --ta trenut<«k se ji zdi dragocen — ne sme zamuditi. Naj so zgodi, kar hoče, pa začne ona: «Gospod Peregrin, tarn gori v goa-diču, ste me hoteli nekaj vprašati. Ali smem vedeti kaj?» Obsta'a. je °a mestu s zaprtimi očmi in čakala. Pa se oglasi Peregrin: «Oh, gospodična Manica, jaz upam, da se lahko zanesem na vas. Pomagajte mi vi gospodična. Jaz sem zaljubljen, da včasih sam sebo ne spoznam več.» Manica ni vedela, kje da je. Zdelo se ji je, da sedi na oblakih, ki jo neso... Njegovo besede so so ji zdele kakor godba. Peregrin pa nadaljuje: «Na vas se zanašam gospodična, vi ste A-kulkina najboljša prijateljica, vi mi lahko pomagate, da me u.-diši. Povejte, povejte ji, da jo liubim, že dolgo ljubim...« Tako govori Peregrin a Manica ne sliši in ne vidi. Zdi se ji, da jo padla v globoko temno klet, a iz teme se ji reži nebroj rudečih pošasti. «Boom», odgovori s težkim glasom Manica in omahujoč izgine v stanovanje. —i— DAROVI Ob praznovanju 70-lotnice gosp. Josipa Pertota se je nabralo na «Tarabo£u» L 1*30 za Sol. društvo. (Denar hrani upravništvo.) Pri Čuvanju blagopok. g. Gregorja Baje v Skednju so darovali navzočni v počastitev njegovega spomina L 40.30 za Šolsko društvo. Pokojniku blag spomin, darovalcem srčna hvala! Mesto cvetja pok. Joškotu Stanič daruje družina čok L 15 podr. Š. dr. v Lonjerju. — Srčna hvala! ZLATARKA Aiteart Pevh Trst, Via 46 kupuje krone po 137, goldinarje 3 65. Popravlja in prodaja zlatenino. TržsšKa pošojnicfl1 in hranilnica rcglstr. zadruga z omej. poroštvom uradu je v svojf lastni hiši ulica lorre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI raćun In vlog« zm čekovni promet, ter Jih obrestuje mar po 4% -m* večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po -dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, sastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--- Ha razpolago utf e uitce (taft) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah )e urad zaprt. Štev. telef. 35-67. M\i\vM slov. denarni nM