naš tednik
LETO XXXIX. Številka 23 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 11. junija 1987
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Narodni svet se bo zavzel za povabilo b „koroškim pogovorom“
Čeprav se osrednje slovenske organizacije v pogovorih z zvezno vlado in posebej še v delovni skupini pri uradu zveznega kanclerja zavzemajo za izpolnitev detajliranih vprašanj, se slovenska narodna skupnost ne bo odpovedala popolni izpolnitvi člena 7 ADR. Izraz tega je tudi uspela binkoštna akcija slovenske mladine, ki je v dvojezičnih vaseh Podjune na miroljuben način dodala slovenske napise, je rečeno v izjavi predsedstva NSKS.
V stalni konfrontaciji z zaskrbljujočim položajem slovenske narodne skupnosti je predsedstvo NSKS na zadnji seji sklenilo, da stori nadaljnji korak za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti. NSKS bo znotraj slovenske narodne skupnosti in s strani osrednjih slovenskih organizacij povabil v deželnem zboru in zveznem parlamentu zastopane stranke h „koroškim razgovorom“.
Z miroliohno akcijo opozorili na
manjkajoče dvojezične naaise
Ni bil noben neizživet politični akcionizem in tudi ne drag binkoštni izlet, kot je pisala KTZ dne 7. junija 1987, temveč prijazna akcija slovenskih mladincev, ki so na binkoštni ponedeljek dopolnili nemške topografske napise z manjkajočimi slovenskimi napisi. Sto akcijo slovenski mladinci napisov niso poškodovali, temveč dopolnili. V pismu zveznemu kanclerju dr.
Dvaintrideset tet po podpisu ADP republika Avstrija obveznosti do slovenske narodne skupnosti še vedno ni izpolnila. S to akcijo smo opozorili na pomanjkljivosti, tako slovenski mladinci v pismu zveznemu kanclerju.
Z miroljubno akcijo — kolesarji so na progah Suha/Št. Primož,
Stara vas/St. Primož in Železna Kapla/Št. Primož povsod dodali nemški tabli še slovensko iz papirja, ki so jo pripeli z žico — so opozorili vlado, naj končno postavi dvojezične topografske napise povsod, kjer živi slovensko, oziroma dvojezično prebivalstvo.
Čeprav je trenutno v ospredju dvojezično šolstvo, slovenska mladina želi opozoriti na vse neizpolnjene točke člena 7 ADP. Po mnenju slovenskih mladincev ne zadostujejo nedeljski govori sami, potrebna so dejanja. V tem smislu bodo tudi v bodoče sledile podobne akcije, kot je bila binkoštna.
Mladina se zaveda pravic, ki po zakonu pripadajo slovenski narodni skupnosti, zato se tudi javno zavzema zanje. Mladina pa ne zahteva samo, pač pa si skuša pomagati v obliki samopomoči.
Vranitzkemu slovenski mladinci ugotavljajo, da je pred desetimi leti začela veljati odredba k zakonu o narodnih skupnostih, ki predvideva dvojezične napise le še na eni tretjini dvojezičnega ozemlja. In celo od tam predvidenih dvojezičnih tabel jih stoji le polovica. Po členu 7 ADP bi morali biti povsod tam dvojezični napisi, kjer živi slovensko, oziroma dvojezično prebivalstvo.
Tudi v Št. Primožu so mladinci dopolnili krajevni napis s slovenskim imenom
(več o akciji na str. 8/9.)
Tednikov
komentar
PIŠE JOŽE WAKOUNIG
Težave s tiskom so splošno znane. Umiranje časopisov včasih že primerjajo z umiranjem rastlinstva. S prodiranjem nekaterih denarno izredno močnih časopisov, ki so časnikarsko spretno oblikovani, a na žalost vsebinsko precej plehki, se jemlje prostor časopisom, ki so vsebinsko teže prebavljivi ali pa drugače zahtevnejši. Po svoje zaskrbi j iv pojav je v Avstriji slabenje in umiranje strankarskega časopisja. Jasno in razumljivo je, da mora stranka imeti svoje glasilo.
vsaj zdi, trpimo hudo lakoto in puščavsko sušo. Pre-pogostokrat se kočljivejših vprašanj rajši kar tako mimogrede izogibamo. Ne ljubi se nam, da bi zaorali globljo brazdo. Morda je to le površnost, malobrižnost, morda je to včasih tudi bojazljivost, strah pred kako zamero in njenimi posledicami. Prav bi že bilo, če bi v vsaki številki Našega tednika bil vsaj en prispevek, ki bi tehtneje zaposloval bralce. Naj pa koga boli glava, da ga le, pa bo morda, predvsem sebi v korist,
Mi in naš tisk
Katastrofalno je v državah, kjer morajo ljudje požirati vsebinsko enolončnico glasil edine pripuščene stranke. Nevarne smeri se kažejo v državah, kjer strankarsko časopisje izgublja zaledje in bralce, kjer volile! kake stranke ne verjamejo glasilu svoje stranke.
Položaj manjšinskega tiska pri nas v Avstriji ni rožnat. Vsa manjšinska glasila se pobijajo z bolj ali manj davečimi težavami. Zaledje je majhno, denarna sredstva so močno omejena, zaradi česar tudi ni mogoče uresničiti raznih le potrebnih načrtov. Vprašanje denarja seveda preprečuje tudi nastavitev ustrezno kvalificiranega osebja.
Meni se zdi, da smo koroški Slovenci predolgo zanemarjali sredstva javnega obveščanja. Tudi radio in televizija spadata sem. Tako smo pač životarili in smo priživotarili -- do tega, kar smo in kar imamo. Prepričan sem, da bi si naši bralci želeli v Našem tedniku bolj kakovostnega poročanja, še zanimivejših reportaž, pestrejšega oblikovanja, boljših komentarjev in več člankov, ki bi globlje zarezali v ledino.
Ni namreč samo dolžnost časopisa, da poroča. Časopis naj bralce tudi usmerja. Tu pa, tako se mi
začel razmišljati o tem, kje so vzroki teh bolečin v glavi. Toliko moramo že biti demokrati, da bomo tudi prenašali mnenja in nazore, ki nam niso najbolj pri srcu. V družbi medijskega in političnega pluralizma moramo, hvala Bogu, in hočemo s tem živeti.
Koroški Slovenci imamo tri tednike, versko glasilo „Nedeljo" ter „Naš tednik“ kot glasilo NSKS in „Slovenski vestnik“ kot glasilo ZSO. Občasno izhajajo še „Kladivo“ in občinski listi; predvsem občinski listi so silno pomemben dejavnik javnega obveščanja po občinah, ker prinašajo informacije, ki jih drugače volil-ci v tem obsegu verjetno ne bi dobivali. Tu seveda nočem prezreti drugih glasil, kot so „Mladi rod“, „Družina in dom“, „Otrok božji", pa tudi „Mladja“ in „Celovški Zvon“ kot dveh važnih torišč za kresanje mnenj in za slovstveno ustvarjanje ne smemo poriniti na rob.
Osebno bi si želel odkritih in poštenih odnosov med ljudmi, ki ta naša glasila ustvarjajo. Kljub različnim pogledom na razna dogajanja, kljub različnim težiščem v poročanju ostane eno dejstvo: Vsi sedimo v isti ladji. Če se bo potopila, se bomo utopili vsi.
Oh, kaj si strila, ti študija
Študija dr. Franca Markača „Slovenci v Celovcu“ je v vsakem oziru zadela v črno. Zrasla je strnjena fronta branilcev „nemškega“ Celovca, ki jo odlikuje predvsem nepoznavanje študije, emocionalni in nacionalistični pristop k obravnavanju celotnega vprašanjskega sklopa in seveda se je vzporedno s tem pojavilo nepojmljivo in nesprejemljivo odklanjanje znanstvenih raziskav. Pri cementiranju svojih neznanstvenih, samo politično utemeljenih stališč je tej „domovinski fronti“ celovškega in koroškega kopita služil vsak, še tako smešen argument.
Če je kdo že samo beže prelistal koroške medije, je naletel na prelepe cvetke, ki jih zmore roditi ta nereflektirana, nepredelana „domovinska“ ljubezen.
KHD se je seveda takoj oglasil in zdrdral svoj rafal argumentov proti študiji in je kot „nezakonito“ zavrnil uporabo slovenskih imen za „Klagenfurt (Celovec), ... Oto-če za Waidmannsdorf in Št. Peter za St. Peter“. Nadalje je Feldner v pismu bralcev z dne 10. junija vprašal, koliko je ta študija stala.
Celovški župan Guggenberger je, kot poroča Kleine Zeitung z
dne 4. 6. 1987, ugotovil, da je študija „propagandni produkt, ki ga je financiralo ministrstvo za znanost“ In je študiji odrekel vsako „znanstvenost“ in da je njen namen podpreti zahtevo po dvojezični ljudski šoli v Celovcu (ali res nimate drugačnih skrbi, gospod župan?)
Socialistični podžupan Peterle pa se je tako rekoč skril za Gug-genbergerjem in je od njega zahteval to izjavo.
Komunistični dnevnik Volkswille je stvarno poročal o tiskovni
Proces KHD proti Inzku in Waldsteinu spet preložen
Prejšnji petek je na celovškem sodišču bila napovedana obravnava med dr. Inzkom in dr. Waldsteinom ter kahadejem. Kot znano, je kahade naperil proti obema predsednikoma nemško-slovenskega koordinacijskega odbora proces zaradi članka v Kärntner Kirchenzeitung, v katerem izpovedujeta svoj strah, da bi sprememba dvojezičnega šolstva lahko pripeljala v apartheid. Kahade se je čutil užaljenega in je — tožil. V petek pa ni bilo ne Feldnerja
ne Maierja (Feldnerjevega advokata), ker sta bila „zaposlena“ pri obravnavi na Dunaju proti prof. Janku Messnerju.
Dr. Inzko in dr. Waldstein nista odstopila od svojega pisanja in sta, kot že pri vseh dosedanjih obravnavah, ponudila poravnavo z besedilom, da nista hotela nikogar užaliti. S tem pa se Feldner ne strinja.
Proces je bil preložen, dr. Inz-ka zastopa dr. Tischler, dr. Waldsteina pa dr. Wolfgang Gehwolf.
Generalni konzulat SFRJ v Celovcu je dobil ta mesec personalno ojačitev. Z nastopom službe v Celovcu se je novo imenovani konzul Franc Mikša v torek, 9. junija, predstavil tudi predsedstvu Narodnega sveta koroških Slovencev. Novega konzula, ki je prišel v spremstvu generalnega konzula Boruta Miklavčiča, je v imenu Narodnega sveta pozdravil predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. Konzul Franc Mikša je z manjšinsko problematiko na Koroškem dobro seznanjen, saj se je z njo že leta ukvarjal v okviru dosedanje službe na republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje v Ljubljani. Novemu konzulu želimo na odgovornem mestu veliko delovnega uspeha!
o Slovencih v Celovcu
konferenci, na kateri je študija bila predstavljena in se sploh ni spuščal na raven „koroških“ dnevnikov.
Dunajska „Die Presse“ je prav tako v svojem poročilu prinesla podatke študije in verjamemo, da nekaterim koroškim politikom poročanje tega dnevnika sploh ne ugaja in se zato prav krepko obre-gajo ob dopisnico lista.
V Kronen Zeitung z dne 3. 6. 1987 je kolumnist Humbert Fink razmišljal in razpletal svoje misli in je na koncu prišel do sledečega spoznanja: „Mnogo, kar zahtevajo, je legitimno. In mnogo ni nič drugega kot neumnost, ki človeku posili srce, če vidi, koliko obupa in nezmernosti in netolerance je tudi pri koroških Slovencih, ki morajo skoraj nemočni gledati na počasni razpad manjšine. Če so v
tem trenutku taki raziskovalni projekti pravšna rešitev?“ Oglasil pa se je seveda tudi celovški „zeleni“ občinski odbornik Caspar in se posmehljivo izrazil o študiji ... Klagenfurt (nicht Celovec), Annabichl (nicht Trnja vas)...
Zdaj pa samo še čakajmo, da bo celovški mestni svet tako rekoč „ex cathedra“ sklenil, da je študija protldržavna, neznanstvena, protiljudska, protikoroška in seveda proticelovška. In tej študiji se bo kmalu pridružil koroški deželni zbor, deželni glavar bo tej pregrešni študiji posvetil nedeljsko pridigo, hajmatdlnst bo sklical zborovanje, no, in potem bo koroški domovinski ljubezni, temu koroškobabilonskemu zmaju morda vsaj za prvi hip zadoščeno. Sit pa ne bo nikoli, ta ...
Franc Wakounig
Dvomi svetnik dr. Valentin Inzko uživa popolno zaupanje slovenske narodne skupnosti in osrednjih organizacij
V zvezi z napovedanim predčasnim odhodom strokovnega nadzornika in vodje manjšinskošol-skega oddelka pri deželnem šolskem svetu dvornega svetnika dr. Valentina Inzka v pokoj je predsedstvo na svoji seji v torek, 9. junija, sklenilo, da ga bo nagovorilo, da bi ostal v funkcijah. Narodni svet je doslej z zaupanjem spremljal njegovo delovanje v okviru deželnega šolskega sveta. Dr. Inzko pa lahko naprej računa s popolnim zaupanjem slovenskih osrednjih organizacij in slovenske narodne skupnosti nasploh.
Zveza slovenskih organizacij ugotavlja v svoji izjavi, da je dvor-
ni svetnik Inzko svojo funkcijo kot vodja manjšinskošolskega oddelka vedno vršil s kompetenco, stvarno in pri tem stal nad strankami. Zato uživa popolno zaupanje slovenske narodne skupnosti in osrednjih organizacij.
Zveza slovenskih organizacij nadalje poziva stranke, da naj končno stopijo v resen dialog z zastopniki slovenske narodne skupnosti. Prvi korak v to smer bi bil v tem, da vzame deželni šolski svet diskriminatorične izjave o vodji manjšinskošolskega oddelka, kot so bile razbrati iz tiskovnih poročil, nazaj.
Kufstein: Smolle nastopil proti srečanju Ritterkreuzträgerjev
Razvpita druščina „Ritterkreuzträgerjev“, najvišje odlikovanih vojakov nacistične vojaške mašinerije, je svoje letošnje srečanje nameravala izvesti v tirolskem mestu Kufstein. Župan tega mesta, piše se Held, je pristaš Haiderjeve FP in je te dvomljive junake hotel sprejeti z najvišjimi občinskimi častmi in na občinske stroške.
Proti temu neverjetnemu načrtu pa se je dvignila javnost in konec koncev je župan Held odpovedal vsako slavje in sprejeme za „ritakrajctregarje“.
Med politiki, ki so se takoj postavili proti srečanju in ki so tudi osebno sodelovali pri demonstraciji proti srečanju, je bil drž. posl. Karel Smolle. Dejal je, da protest ne velja posameznikom, ki so prišli v Kufstein, ampak ideologiji, ki jo srečanja Ritterkreuzträgerjev predstavljajo in transportirajo — pač proti nacizmu, ki 40 let po koncu vojne v tej državi sploh ne bi smel imeti mesta in prostora. Na žalost pa, tako Smolle, ta ideologija ni šla skupaj s Hitlerjem v grob, temveč sedaj doživlja določeno renesanso. Smolle je Izrazil veselje, da na Tirolskem — potem, ko je tudi župan Held odpovedal sodelovanje občine — ni občine in župana, ki bi sodelovala z Ritterkreuzträgerji. Na Koroškem pa je prav narobe: tu politiki vseh treh deželnozborskih strank sodelujejo pri takih srečanjih in so celo slavnostni govorniki.
Udeležil pa se je Smolle tudi protesta prebivalcev proti izgradnji avtoceste Phyrn na Zgornjem Avstrijskem.
ObjeMivna komisija?
Ker političen pritisk strank škoduje celotnemu šolskemu sistemu, predvsem pa učiteljem, ki nimajo strankarske knjižice, ÖVP zahteva zdaj ob-jektiviranje nastavljanja učiteljev. Zaradi tega sta podpredsednik deželnega šolskega sveta prof. Lindner in deželni poslanec Wurmitzer zahtevala zadnji petek, 5. junija, ureditev strokovne komisije, ki bi bila odgovorna za nastavljanje učiteljev. Tako komisijo naj bi sestavljali zastopniki SPO, ÖVP in FPÖ. Na vprašanje Našega tednika, zakaj v taki komisiji ne bi imel sedeža tudi zastopnik dvojezičnih učiteljev, Je deželni poslanec Wurmitzer dejal, da to nikakor ni potrebno, kajti dvojezični učitelji po njegovem mnenju še nikoli niso
bili zapostavljeni pri nastavitvi. Neverjetno je, s kakšno odločnostjo si jemljejo funkcionarji ÖVP pravico, da pravijo, da tudi oni zastopajo interese dvojezičnih učiteljev. Povsem vprašljivo je, kako naj bi komisija, v kateri odločajo zastopniki treh večinskih strank o nastavitvi učiteljev, odločala tudi v prid dvojezičnih učiteljev. Kdor pozna koroško realnost, ve to ljudsko Inciativo ÖVP vrednotiti le kot ponoven napad na dvojezične učitelje.
Očitno pa je ÖVP pri tej akciji pozabila na to, da so tudi dvojezični učitelji In celotna slovenska narodna skupnost plačevalci davkov, kot pa pripadniki koroških večinskih strank.
Smolle podprl volilno kampanjo Slovenske skupnosti
V nedeljo so v Italiji vsedržavne volitve, gre za sedeže v rimskem senatu. Med nastopajočimi strankami Je tudi Slovenska skupnost. In podobno kot pri volitvah v evropski parlament je tudi za te volitve iskala zavezništva z regionalnimi volilnimi strukturami v Italiji. Povezala se je s Sardinsko akcijsko stranko. Ta stranka ima podobna načela kakor Slovenska skupnost: samostojno politično nastopanje pri volitvah.
Med binkoštnimi prazniki Je torej poslanec Karel Smolle podprl Slovensko skupnost v volilni kampanji. V soboto, 6. junija, je obiskal uredništvi Primorskega dnevnika in italijanskega „II Picollo“ In se razgo-varjal s kolegi. Pozno popoldne je sodeloval na volilnem zborovanju SSk na Goldonijevem trgu, zvečer pa se je sestal na Proseku s sekcljskimi tajniki in krajevnimi zaupniki
Slovenske skupnosti ter z njimi prerešetal vrsto političnih vprašanj. To srečanje je za obe strani bilo še posebno plodno in bogato.
V ponedeljek, 8. junija, je Smolle bil gost Tržaške kreditne banke in je v pogovoru z njenimi predstavniki sondiral možne oblike gospodarskega sodelovanja med zamejci na Koroškem ter Tržaškem oz. Goriškem. V Gorici Je Smolle v hotelu Palace spregovoril na zborovanju aktivistov Slovenske skupnosti v goriškl pokrajini.
Pozitivno pa Izstopa iz Italijanskega volilnega boja gibanje italijanskih zelenih. V svojem programu imajo enakopravnost jezikov In državljanov. Njihove tiskovine so dvojezične — slovenske In Italijanske. Volilnega zborovanja zelenih pa se Je udeležil dr. Sepp Brugger.
Za binkošti je bil v Neumarktu 21. mednarodni manjšinski seminar. Na binkoštno nedeljo je predaval mdr. tudi ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Reginald Vospernik, ki je zelo stvarno In argumentativno orisal položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dr. Vospernik se je izrekel tudi proti koroškemu pedagoškemu modelu in je to pedagoško in politično utemeljil. Prisotni koroški politiki so temu z vso silo osporavali. Na sliki: ravnatelj dr. Reginald Vospernik v pogovoru s Paulom
Rčschom.
Bančne ustanove goriških in tržaških Slovencev v Italiji
V zadnjem času se mnogo govori o Zvezi slovenskih zadrug ter o v njo vključenih hranilnicah in posojilnicah, o njihovih poslovnih uspehih in težavah. Zato je potrebno, da si s tem v zvezi ogledamo nekoliko bančno strukturo goriških in tržaških Slovencev v Italiji.
Ravnokar so izšle bilance teh bančnih ustanov in bile obravnavane na rednih občnih zborih. Prvi pogled v bilance ter na poslovne uspehe teh bančnih ustanov kaže, da se naše bančne ustanove, kar se tiče poslovne uspešnosti in lastnega kapitala, na noben način ne morejo primerjati z bankami tržaških in goriških Slovencev.
Pa poglejmo na Tržaško: po poslovanju ter bilančni vsoti je največja Tržaška kreditna banka, ki je organizirana kot delniška družba.
Njeni podatki: bilančna vsota AS 3,2 mija., hranilne vloge in tekoči računi AS 1,2 mija., medbančne vloge AS 1,7 mija., lastni kapital AS 74 mio. ali 2,3% od bilančne vsote, poslovni dobiček 1986 AS 16 mio. Število sodelavcev: 70.
Nadalje še dve kreditni ustanovi in sicer: Hranilnica in Posojilnica Opčine.
Njeni podatki: bilančna vsota AS 1,2 mija., hranilne vloge in tekoči računi AS 1,0 mija., posojila AS 570,0 mio., lastni kapital AS 120,0 mio. ali 10% od bilančne vsote, poslovni dobiček 1986 AS 24,0 mio. Razmerje vlog do posojil: 61 %. Število sodelavcev: 55; ter Kmečka obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini.
Njeni podatki: bilančna vsota'AS 240,0 mio., hranilne vloge in tekoči računi AS 220,0 mio., lastni kapital AS 14,2 mio. ali 6,0% od bilančne vsote, poslovni dobiček 1986 AS 2,3 mio., razmerje vlog do posojil: 44%.
Na Goriškem je največja ustanova Kmečka banka Gorica, ki je v letu 1986 dobila tudi veliko poblastilo za devizno poslovanje z inozemstvom.
Njeni podatki: bilančna vsota AS 1,14 mija., hranilne vloge in tekoči računi AS 790,0 mio., lastni kapital AS 85,0 mio. ali 7,5% od bilančne vsote, poslovni dobiček 1986 AS 6,2 mio. Število sodelavcev: 44
Druga največja banka na Goriškem je Kmečkoobratna hranilnica Doberdob.
Njeni podatki: bilančna vsota AS 135,0 mio., hranilne vloge AS 120,0 mio., lastni kapital AS 9,5 mio. ali 7,0% od bilančne vsote, poslovni dobiček 1986 AS 2,8 mio.
Nadalje posluje na Goriškem še Kmečko delavska hranilnica Sovodnje.
Njeni podatki: bilančna vsota AS 120,0 mio., hranilne vloge AS 110,0 mio., poslovni dobiček 1986 AS 2,0 mio., lastni kapital AS 8,7 mio. ali 7,2% od bilančne vsote, razmerje vlog do posojil: 34%.
Ce vzamemo vse bančne ali kreditne ustanove tržaških Slovencev skupaj, potem dobimo sledeče podatke:
Skupna bilančna vsota AS 6,0 mija., hranilne vloge in tekoči računi AS 3,4 mija., lastni kapital AS 312,4 mio. ali 5,2% od bilančnih vsot, poslovni dobiček 1986 AS 53,3 mio. ali po povprečju 0,9% od bilančnih vsot, skupaj lastni kapital in posl. dobiček 1986 AS 365,7 mio. ali povprečno 6,1 % od bil. vsot.
6,1 % lastnega kapitala povprečno od bilančnih vsot je zares zavidljiv odstotek, če pomislimo, da se lasten kapital avstrijskih bank od bilančnih vsot giblje med 2 in 3%.
V primerjavi z bilančno vsoto Zveze slovenskih zadrug v letu 1986, ki znaša AS 1,2 mija. in bilančne vsote celotnega sektorja (vseh posojilnic), ki je znašala v letu 1986 AS 1,1 mija., so kreditne ustanove slovenske manjšine v Italiji skoraj 6-krat močnejše tako seveda po bilančni vsoti kakor tudi po deležu lastnega kapitala.
Medtem ko Zveza slovenskih zadrug in Posojilnice na Koroškem spadajo pod Raiffeisnov sektor, so tržaške kreditne banke različno organizirane. Tako najdemo Tržaško kreditno banko kot delniško družbo, ostale hranilnice in posojilnice pa kot mestne hranilnice ali pa tudi kot ustanove, podobne avstrijskemu sistemu „Volksbanken“ ali tudi „Raiffeisen“.
Medtem ko je povprečna bilančna vsota ene bančne ustanove Slovencev v Italiji AS 1,0 mija., znaša povprečna bilančna vsota naših domačih bančnih ustanov, če upoštevamo tudi Zvezo, AS 160,0 mio.
Medtem ko je najmanjša bilančna vsota manjšinske kreditne ustanove v Italiji AS 120,0 mio., znaša ta vsota pri nas AS 28,0 mio.
Pri največji banki pa je razmerje: Tržaška kreditna banka — AS 3,4 mija. — Zveza slovenskih zadrug — AS 1,2 mija.
Ta prikaz naj bi služil večjemu razumevanju za naše bančne ustanove na Koroškem.
Naš tednik: Prosim Te, da se našim bralkam in bralcem kratko predstaviš.
Stane Uršič: Rodil sem se leta 1923 v Bačah pri Zavrniku. Mama Ana je bila Trunkova. Trunkov rod je živel v Bačah vrsto stoletij, tako da so stricu za časa Hitlerja najprej dali neko posebno priznanje — in jih potem leta 1942 izselili v nemške „logarje“. Znani narodnjak župnik Jurij Trunk pa je bil prava „čudna" korenina. Umrl je, star 103 leta, v San Franciscu. Znana je mdr. njegova knjiga „Amerika in Amerikanci“; če se ne motim, je to prva študija o slovenskih izseljencih v Ameriki.
Naš tednik: In Tvoj spomin na Tvojega očeta?
Stane Uršič: Moj oče Franc je bil doma v Štebnu pri Maloš-čah. Pri hiši se je reklo pri Bla-žeju, danes se pravi pri „Brückenwirtu“. Kmalu po plebiscitu se je moral preseliti na Jesenice, ker na Koroškem — Idjub zaključenemu gimnazijskemu študiju — ni dobil službe. V Sloveniji je našel zaposlitev pri železnici, do leta 1930 na Jesenicah, nato v Ljubljani. Da pa sem kljub temu rojen Bačan, se imam zahvaliti predvsem svoji stari mami. Rekla je moji mami, da me mora priti rodit z Jesenic domov v Bače, kar se je tudi zgodilo.
Naš tednik: Znano je, da je bil Tvoj oče prvi tajnik Kluba koroških Slovencev.
Stane Uršič: Bil je tajnik od ustanovitve Kluba pa do svoje, žal davno prerane smrti. Oče, katerega se spominjam z vso pieteto, je umrl leta 1951, star komaj 56 let. Med vojno je bil od Nemcev zaradi svoje trdne ljubezni do slovenskega naroda zaprt in tudi mene so za nekaj časa zaprli nemški okupatorji.
Po očetovi smrti je prevzel tajniške naloge dr. Staudacher. Mene so izvolili za tajnika leta 1972, potem ko je stara generacija Korošcev izumrla.
Naš tednik: Drugo leto bo Klub praznoval svojo 60-letnico. Če bi napravil kratko bilanco, kako bi jo označil?
Stane Uršič: Brez dvoma lahko rečem, da se je Klub koroških.Slovencev uveljavil v Sloveniji kot priznan faktor. Najvišje politične ustanove Slovenije nas pritegnejo k sodelovanju, v Klubu pa združujemo tudi domala vse domače strokovnjake, ki se ukvarjajo s Koroško. Nadalje skušamo, če in kjer se le da, pomagati na materialnem področju — tako npr. pri organizaciji počitniških seminarjev na morju za vaša kulturna društva. Še prav posebno pa veljata naša skrb in
KMEČKO GOSPODARSKA ZADRUGA Dobrla vas
Iščemo skladiščnika s šoferskim Izpitom C za novo otvor-jeno kmečko gospodarsko zadrugo Dobrla vas. Nastavitev možna takoj.
Prijave pri KGZ Dobrla vas, tel.: 0 42 36 / 25 57 ali pri Francu Hascheju tel.: 0 42 36/27 70
Razglas
V zvezi z letovanjem otrok na morju Išče koordinacijski odbor vzgojitelje. Interesenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih naslovov do 19. junija 1987. Pogoj za sprejem: dopolnjeno 18. leto, izkušnje v vodenju skupin (prednost imajo učitelji, -ce ali študentje pedagoške smeri.)
Novoustanovljena Import-eksport družba v Celovcu Išče
tajnico z znanjem slovenščine In nemščine, po možnosti tudi angleščine. Prednost Imajo Interesentke s prakso v tajniških poslih. Prijave pošljite na upravo Našega tednika pod šifro „Import-eksport“, 9020 Vlktrlnger Ring 26.
,.Postaji smo v Sloveniji priznan in važen faktor“
S tajnikom Kluba koroških Slovencev, Stanetom Uršičem, se je pogovarjal Janko Kulmesch. Slike: Jože Perč.
ljubezen rednim in odkritim stikom z vašimi društvi in organizacijami, z ljudmi našega naroda na Koroškem. Enako velja to za sodelovanje z osrednjima političnima in kulturnima organizacijama.
Naš tednik: S katerimi društvi na podeželju še posebno dobro sodelujete?
Stane Uršič: Zelo dobro funkcionira sodelovanje s SRD „Jepa-Baško jezero"; to pa morda tudi zato, ker se pač počutim kot rojenega in prepričanega rojaka iz Bač. To seveda ne pomeni, da sodelujemo samo z Ločani; imamo številne stike mdr. z Ziljani oz. s SRD „Zilja“, večkrat smo že obiskali ziljsko štehvanje ter rojstno hišo Smolletovega „predhodnika“, državnega poslanca Grafenauerja. Nadalje nočem pozabiti izredno uspelega srečanja z Radišami pred 3 leti ter dobrega sodelovanja z Globašani, s Selani in kapelško „Zarjo“. Posebno nam je pri srcu tudi bodočnost Glasbene šole. Prihodnjo nedeljo pa bomo vrnili obisk našim Drabosnjakovim potomcem s Kostanj.
Naš tednik: Koliko članov ima sploh Klub koroških Slovencev?
Stane Uršič: Nad 300; mariborski Klub, ki se je leta 1979 iz organizacijsko-tehničnih razlogov osamosvojil, pa šteje nekaj manj članov. Član lahko postane vsak, ki je zaradi slovenske narodne skupnosti na Koroškem „trpel, ali ki kaže zanimanje zanjo“ (tako Statut). Mladina sama se na žalost premalo zanima za delo Kluba, medtem ko se pri srednji in starejši generaciji zanimanje širi.
Naš tednik: Kaj bi označil kot svoj osebno najbolj srečen trenutek, ki si ga doživel pri svojem požrtvovalnem delu v Klubu koroških Slovencev?
Stane Uršič: Prvič, letošnjo podelitev Tischlarje-ve nagrade predsedniku Kluba, prof. Bogu Grafenauerju, ki je pomenila tudi priznanje za ves Klub koroških Slovencev. Drugič, zelo sem bil ganjen, ko mi je za mojo 60-letnico vsa farna dvorana v Selah zapela „Nmav čez iazaro". Ne sramujem se priznati, da sem se od samega veselja jokal.
Naš tednik: In Tvoj najbolj žalosten trenutek?
Stane Uršič: Žalosten sem večkrat — ko pridem v domačo vas in moram ugotoviti, da je skoraj vsa vas ponemčena. Tembolj sem ponosen na loške društvenike in na občinskega odbornika EL Bek-štanj, Foltlja Kargla, ki je moj mali bratranec.
Naš tednik: Prisrčna hvala za pogovor — in za vse idealizma in ljubezni polno delo, ki smo ga koroški Slovenci deležni od Kluba koroških Slovencev.
Klub koroških Slovencev je bil ustanovljen 14. oktobra 1928 v Celju, na prvem zboru slovenskih koroških emigrantov. Takrat si je določil predvsem dve nalogi: podpiranje kulturnih teženj Slovencev na Koroškem ter širiti zanimanje za koroške Slovence v Jugoslaviji. Med ustanovitelji najdemo imena kot so dr. Anton Brandt-ner, dr. France Kotnik, dr. Julij Felaher, Anton Müller, dr. Zvonko Janežič, France Uršič, Ivan Hochmüller in dr. Anton Urbanc. Klub je imel svoj osrednji odbor (predsednik je bil praktično ves čas do svoje smrti leta 1969 dr. Julij Felaher) ter pododbore v Mariboru, Celju, Dravogradu, Trbovljah, na Jesenicah, v Zagrebu ter Beogradu. Klub je organiziral turneje koroških slovenskih pevskih zborov po Sloveniji in Jugoslaviji, izvaja! številna predavanja, kulturne prireditve, organiziral obdaritve otrok ter zbiral denarna sredstva v pomoč slovenskim kulturnim društvom na Koroškem, koroškim rojakom, pa tudi lastnim članom v stiski. Po osvoboditvi je Klub obnovil svoje delo januarja 1946. Klub so vodili (predsedniki po vrsti): Lovro Kuhar — Prežihov Voranc, dr. Julij Felaher, dr. Janko Kotnik, Janko Černut in Lojze Ude. Dr. Bogo Grafenauer, dolgoletni odbornik Kluba, je prevzel vodstvo leta 1977.
Mariborski pododbor se je medtem osamosvojil, namreč I. 1979.
Klub koroških Slovencev, ki bo prihodnje leto praznoval 60-letnico, je tesno povezan z imenom Uršič. Franc Uršič je bil prvi tajnik, njegov sin Stane pa vodi tajniške posle Kluba od leta 1972 dalje. Naj na tem mestu povemo: vsi od Kluba so polni idealizma in pristne ljubezni do Koroške in njenih slovenskih deželanov. V
tem smislu pojmujemo tudi naš pogovor s Stanetom Uršičem.
Rož, Podjuna, Žila
Tamburaši na Zg. Avstrijskem
Že na lanskoletnem kongresu v Frankfurtu smo navezali stike z zastopniki CSI (Christliche Solidarität International) fare Wernstein v Zgornji Avstriji. Pozimi smo prejeli povabilo za nastope v Wern-steinu in sicer za binkoštne praznike. Tako smo se preteklo soboto napotili preko Beljaka do Salzburga, kjer smo na letališču nabasali še eno članico našega ansambla. Polnoštevilčni smo se napotili po avtocesti do Linza In nato v Mauthausen, kjer smo si ogledali zloglasno koncentracijsko taborišče, predvajali so nam tudi dokumentacijski film o grozotah nacistične strahovlade. Precej otožni smo se nato podali preko Welsa in Schärdinga v kraj Wernstein — blizu Passaua — tik ob reki Inn na avstrijski strani. Tam smo bili deležni zelo prijaznega sprejema in pri večerni maši nas je tamkajšnji župnik Josef Siegl (ki je tedne pred našim obiskom zahteval informacijski material, da se je seznanil z našo problematiko) predstavil vernikom z besedami .....mit besonderer Freu-
de begrüßen wir in unserer Mitte die International bekannte Gruppe aus Latschach-Loče in Kärnten.“ V isti meri, kot so tamkajšnji farani strmeli nad zvoki tamburic, ki so s podporo sijajne akustike v farni cerkvi svetega Jurija ubrano predvajale naše Marijine in cerkvene pesmi — pa smo tudi mi uži-
vali sodobno oblikovano mašo in prisrčno pridigo župnika, ki je znal tako čudovito povezati binko-štni prihod Sv. Duha in znanje več jezikov z našo problematiko na Koroškem.
Opozoril je farane, da se morajo kot kristjani vedno spet vprašati, ali stojijo na strani slabših, v tem primeru manjšin, ali pa stojijo — kot pa politiki — na strani močnejših in množic.
Na binkoštno nedeljo smo spet oblikovali mašo v farni cerkvi (fara šteje 1500 duš) v Wernsteinu, v slovenskem jeziku smo peli Gospod usmili se in oče naš. Nato pa je farni svet imel pripravljeno družabno srečanje s farani, ki je potekalo v zares prisrčnem vzdušju. V pogovoru smo izvedeli, da je bil pred nami že drug glasnik našega naroda v tem severnem predelu Avstrije in sicer naš SAK, saj so nekateri vedeli, da je njihov LASK podlegel proti slovenskim nogometašem. Z začudenjem so si ogledovali mojo dvojezično vstopnico prav od te tekme. S toplimi besedami se je ob koncu srečanja od nas poslovil župan Walter Labmayer, ki je naznanil, da bo pisal našemu županu, kako prepričljivo smo v tem severnem kotu Avstrije zastopali bekštanj-sko občino. Za slovo je vsak tamburaš prejel perorls svetovno znanega slikarja Alfreda Kubina, ki je bil doma prav v tej fari.
Binkoštni koncert v Šmihelu
Kljub številnim prireditvam, ki so bile za Binkošti na raznih krajih, se je zbralo kar lepo število prijateljev petja na koncertu, katerega je priredilo KPD na binkoštno nedeljo v Šmihelu. Koncert sta oblikovala Obirski ženski oktet in vokalni kvintet iz Št. Lipša. Oba zbora sta nastopila po dvakrat, navdušenim poslušalcem pa je vsak zbor moral na koncu še kako pesem dodati. Nežni glasovi Obirčank so se le-
po ujemali s prešernim petjem šentlipških fantov. Njihov vodja Pavle Stern pa je vmes povedal še kako smešno. Za zaključek sta oba zbora skupno zapela koroško narodno Rož, Podjuna, Žila.
Podpredsednica KPD Šmihel in K KZ Micka Opetnik je uvodoma pozdravila in predstavila nastopajoča zbora, poslušalcem pa zaželela prijeten večer.
Praznik prijateljev športa Bikarja vas
Da se slovenska in druga mladina v Podjuni dobro razumejo, dokazuje tudi vsakoletni nogometni turnir, ki ga prirejajo prijatelji športa iz Rikarje vasi. Na tem turnirju je letos sodelovalo nad deset priložnostnih nogometnih moštev. Na povabilo teh prijateljev že več let sodelujejo pri tem turnirju tudi naši mladinci. Lani so bili drugi, letos pa prvič prvi. Naše moštvo, katerega člani prihajajo večinoma iz Št. Primoža in Rikarje vasi, so nastopili pod imenom ZSM St. Kanzian-Škocijan, akoravno ni bilo nikogar iz Škocl-jana v moštvu.
Največ mladincev je bilo iz Rikarje vasi, nato iz Št. Primoža,
okrepitev pa je prišla iz Globasnice, kjer začasno igra tudi najboljši igralec moštva, Adolf Blažej.
Zmaga se je glasno in z mnogo zalivanja praznovala v šotoru, kjer so igrali godci iz doline Krke.
Kritično pri tem je mogoče samo to, da je napovedovalec predstavljal naše mladince s „cetesem St. Kanzian“ in pri tem nobeden ni mogel kaj početi In so ljudje spraševali, kaj je sploh to. Mislimo, da bi bilo drugič bolje, če bi nastopili pod imenom NK Danica ali podobno, ker bi s tem gotovo več prispevali k temu, da bi domačini in letoviščarji bolj sprejemali našo kulturo in s tem tudi nogomet kot vrsto športne kulture.
CET-ES-EM
Srebrna plaketa za mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije
Na letošnjem mladinskem festivalu v Celju je mešani mladinski pevski zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dobil podeljeno srebrno plaketo. Mešani mladinski zbor pod vodstvom prof. Joška Kovačiča je dosegel 85 točk. K temu lepemu uspehu zboru in zborovodji iskreno česti-
tamo in tudi v bodoče želimo obilo uspehov.
*
Pred kratkim je izšla tudi kaseta, na kateri so zbrani pevski nastopi zborov Slovenske gimnazije zadnjih pet let. Kaseto lahko kupite v obeh Slovenskih knjigarnah ali pa na Slovenski gimnaziji.
„Modre ptice“ so prepevale na Koroškem
„Z današnjim koncertom vam želimo darovati najlepše in najdragocenejše, kar imamo, svojo zlato mladost, v pesmi in v glasbi! Sprejmite ga, skromen Je, Iz vdanega in preprostega srca!“
Tako nas je v četrtek zvečer pozdravil mladinski zbor „Modre ptice“ osnovne šole Tone Tomšič iz Ljubljane v Modesto-vem domu. Sedemdesetčlanskl zbor Je navdušil številne poslušalce, ki so prišli v pričakovanju, da bi slišali lepo slovensko pesem. Celoten večer je bil za vse Izredno bogat. V prvem delu so nam „Modre ptice" v prijetnem vzdušju posredovale zahteven program dobro izbranih pesmi. Program Je segal od klasike do domače koroške pesmi. Pri tem je treba pohvaliti zborovodkinjo, gospo Branko Sax, ki z vsem srcem in dušo dela za otroško in mladinsko petje. V nastopajočih pa je bilo čutiti idealizem in veselje do glasbe in videlo se je, da jim petje veliko pomeni. To kulturo želijo s svojimi nastopi posredovati tudi Slovencem zunaj meja Slovenije; v Mode-stovem domu so poželi veliko navdušenje, ki je prišlo do izraza v dolgem aplavzu.
V drugem delu programa
nas je navdušil priznani recitator in interpret slovenskih literarnih del Marijan Benedičič. Ob medigrah s kitaro profesorja Andreja Varla je na čudovit način posredoval slovensko besedo tako, da je segla v dušo. S svojo umetniško sposobnostjo nam je dal občutiti bodisi v prozi bodisi v poeziji lepoto naše besede. Pesem, recitacije In glasba so napravile večer bogat In lep.
Tudi z obiskom smo lahko zadovoljni, saj se je prireditve le udeležilo več šolarjev kakor jih srečamo pri drugih podobnih nastopih. Seveda bi bilo razveseljivo, če bi se drugič še več mladine udeležilo kulturnega programa.
Hanzl Rosenzopf
• Obirsko
Slovensko prosvetno društvo „Valentin Polanšek“ vabi na KOLESARSKI IZLET, ki bo v četrtek, 18. junija 1987. Zbirališče s kolesi ob 14. url pred Kovačevo gostilno na Oblrskem.
Proga: Obirsko—Železna Kapla —Korte
Po kolesarskem izletu bo pri Markunu v Kortah piknik
Rož, Podjuna, Žila
Čestitamo
Iskreno čestitamo gospe Martini Kaiser iz Št. Kan-dolfa pri Kotmari vasi za 60-letnico. Želimo ji zdravja In zadovoljstva in ji kličemo še na mnoga leta.
*
V	Podjuni sta obhajala srebrno poroko Matljas in Marija Hribernik. Iskreno čestitamo!
*
V	Dvorcu pri Maloščah sta si obljubila večno zvestobo Rezika Ožgan in Werner Oraže. Mladima zakoncema na skupni življenjski poti želimo vse najboljše.
*
V	Železni Kapli je prazno-
vala svoj 84. življenjski jubilej Marija Bučovnik. iskreno čestitamo in želimo vse najboljše.
*
V Celovcu je praznovala svoj 81. rojstni dan Alojzija Rojšek. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo obilo zdravja in božjega blagoslova.
Svoj 79. rojstni dan je v Železni Kapli praznovala Johanna Mihelič. Iskreno čestitamo In kličemo še na mnoga zdrava leta.
*
Na Blatu pri Galiciji praznuje Jože Hribernik svoj 60. rojstni dan. K njegovemu prazniku iskreno čestitamo.
Dolgih osem let smo čakali v Mohorjevi tiskarni kakega posebno veselega dogodka. Ob novem letu pa se je le na tihem zvedelo, da Ani Iz knjigoveznice resno misli na Hanzlja. Tako so kolegice začele zbirati grošeje, na pomoč pa so priskočili $e kolegi, da Je bila merica polna. Zadnji četrtek pa smo zamenjali pri Korenu v št. Jakobu grošeje za nevestine čevlje. Vsi sodelavci želimo Aniji, da se bo nas In čeveljčkov spomnila tudi še, ko bodo njeni črni lasje postali srebrni.
Lovski pevski zbor je zaključil svojo pevsko sezono
Že tradicionalna je postala sv. maša na Vnebohod pri Replnu v Podpeci, katero sooblikuje Lovski pevski zbor Železna Kapla. Letos pa so jo še olepšali južnokoroški rogisti. V lepem vremenu se je zbralo veliko število domačinov in tudi gostov, da se skupno z lovci zahvalijo Bogu za preteklo leto. Župnik Poldej Zunder je bral mašo. Po maši pa so lovci še sedli skupaj in v prijetni družbi prepevali in pripovedovali lovske doživljaje. Za pevske vaje pa poleti ni časa, ker je pač lovska sezona in tedaj lovci po večerih sedijo na prežah In čakajo na svojo lovsko nečo.
V sredo, 3. Junija, Je bil lovski zbor povabljen na večerjo k
Lotiji Sadovnik na Klopinjsko jezero. Tam pa so imeli tudi svoj občni zbor. Izvolili so sledeči odbor: predsednik: Erni ŽUPANC; podpredsednik: Franci SMRTNIK; tajnik:	Franc-
Jožef SMRTNIK; namestnik: Feliks HADERLAP; blagajnik: Izidor STERN; namestnik: Flori SMRTNIK; preglednika:	Lov-
renc NOVAK in Foltl MIKLAU.
Predsednik Erni Župane se je v imenu lovskega zbora zahvalil Lotiji za gostoljubnost in ji izročil šopek rož. Pevci pa so ji zapeli lovsko „Tam v gozdu, kjer se plaha srna pase ...“
13. junija pa se bo lovski pevski zbor še udeležil srečanja lovskih zborov in rogistov v Celju, potem pa je odmor in čas za lov.	ri0
Oddelki Glasbene šole priredili v Borovljah zelo odmeven koncert
Šolsko leto se bliža svojemu koncu, kar je seveda prijetna priložnost tudi za Glasbeno šolo in njene področne oddelke, da pokažejo bero skoraj preteklega šolskega leta.
Tak zaključni koncert je bil v soboto, 6. junija, v Borovljah. Nastopili in sodelovali so učenci oddelkov iz Borovelj, Sel, Št. Janža, Sveč in z Radiš.
Mala dvorana boroveljske mestne hiše je bila polna, prišli so
sebej izpostavljali tega ali onega učenca, kajti vsi so nastopili in sodelovali z zvrhano mero samozavesti, ponosa in veselja. Vendar pa bi le rad omenil najmlajše iz Sel — bili so prisrčen zaključek tega zares kvalitetnega koncerta.
Kakor že na prejšnjih koncertih Glasbene šole, je tudi tokrat vse potekalo „kot po žnurci“. Učenci in učitelji so izžarevali optimizem, veselje in čutiti je bilo, da so res velika družina.
A to je le ena plat resnice. Druga plat je drugačna: temna, ža-
Zaključni koncert za učence iz Borovelj, Sel, Št. Janža, Sveč In z Radiš.
starši, znanci in prijatelji nastopajočih učencev.
Koncert sta priredila SPD „Borovlje“ in Glasbena šola. Predsednik krajevnega društva Melhijor Verdel je poudaril velik pomen Glasbene šole za glasbeno izobrazbo mladine, ravnatelj prof. Lovro Sodja pa je dejal, da je šola v desetih letih svojega obstoja dosegla tako raven, ki učence usposablja za nastopanje in sodelovanje na raznih tekmovanjih in natečajih. Ta raven pa je tudi zasluga učiteljskega kadra, v katerem je vse več domačih pedagogov. Ta in še vrsta drugih dejavnikov pa potrjuje, da je Glasbena šola na pravi poti.
Učenci so nastopili posamič, v dvoje ali skupinsko, pač ustrezajoč stopnji izobrazbe, skladbi ali glasbilu. Zaigrali so na klavirju, harmoniki, flavti in kljunasti flavti ter kitari.
Ni namen tega članka, da bi po-
lostna! Glasbeni šoli namreč grozi ukinjenje, konec. Ne zaradi tega, ker bi bili učitelji in učenci nesposobni, ampak zato, ker ni denarja, ker primanjkuje potrebnih denarnih sredstev, ki bi zagotovila nadaljnji obstoj in delovanje šole. Šole, ki ima danes nad 300 učencev, a od dežele ne dobi niti počenega groša podpore. Ista dežela pa z več kot 70 milijoni šilingi (70,000.000 šilingov!!!) subvencionira pouk za 4000 otrok, ki obiskujejo Musikschulwerk (nemško ustreznico Glasbeni šoli). Vsak šiling, namenjen izobrazbi mladine, je dobro naložen.
A vendar: to obravnavanje Glasbene šole je izraz brezprimerne brezbrižnosti in nekulturnega odnosa dežele in tudi zvezne vlade do najosnovnejših pravic vsakega državljana — namreč pravice do izobrazbe in do izobraževalnih ter kulturnih ustanov narodnih skupnosti v Avstriji.	-watra-
Binkoštni ples v Žvabeku
Katoliško prosvetno društvo „Drava" v Žvabeku je na binko-štno nedeljo vabila na tradicionalni binkoštni ples v gostilno Hafner v Gornji vasi. Za zabavo je igral znani ansambel „Slovenija", višek večera pa je bil polnočni vložek, ko je po dolgem zopet nastopil priljubljeni domači ansambel „Ener-
gija". „Energija" je predstavila nekaj novih popevk, domača dekleta pa so naštudirala baletni vložek, ki so ga plesala ob glasbi in petju ansambla. KPD „Drava" je pripravila tudi bogat srečolov, obiskovalci pa so se zabavali do zgodnjih jutranjih ur.
Reportaža
od 21. do 28. avgusta 1987
v OHRID
Prevoz iz Celovca/Cartrans do letališča Brnik in nazaj, polet Ljubljana—Ohrid—Ljubljana, transfer iz Ohrida do hotela GORICA in povratek. Polpenzion v 2-posteljnih apartmanih.
SAMO
4010,-
m
-

II. IZMENA
od 26. septembra do 3. oktobra ’87
v PRIMOŠTEN
Prevoz iz Celovca/Cartrans do letališča Brnik in nazaj, polet Ljubljana—Split—Ljubljana, transfer iz Splita do hotelskega naselja ZORA/SLAVA in povratek.
Polni penzion v 2-posteljnih apartmanih.
3670,-
CARTRANS
+ NAŠ
Prijave sprejema turistična agencija Pavličeva 7, 9020 Celovec, tel. O 42 22 / 51 26 80 TEDNIK
Za podrobnejše informacije Vam je na razpolago tudi uprava Našega tednika, tel.: 0 42 22 / 51 25 28 - 21


^	1	"	[ je zabila drog in nanj obesila
1	1 napis — samopomoč v samo-
pomoči.
Akcijo s kolesi so organizirali KSŠŠD, KSŠG, KDZ in ZSM. Nekaj dni poprej je bilo slišati kritične glasove, da so si pač spet študentje omislili nekaj, s čimer hočejo razburiti javnost. Binkoštni ponedeljek . pa je dokaz, da dvojezični krajevni napisi niso samo skrb študentov, temveč vseh, ki jim je do miroljubnega sožitja obeh narodov na Koroškem. S kolesi so prišli dijaki, delavci in kmetje, da bi javno izrazili svojo zahtevo po vidni dvojezičnosti. Nikogar ni bilo strah, da bi počel nekaj protizakonitega, saj je bila akcija javljena po predpisih in so jo spremljali javni varnostni organi (bili so zelo prijazni). Za uspešen potek akcije pa velja zahvala vsem krajevnim društvom in slovenskim zadrugam, ki so akcijo po potrebi podprli.
Binkoštna akcija pa ni imela samo političnega značaja, za vse navzoče je postala pravi ljudski praznik — praznik za dvojezično Koroško. Od Suhe preko Stare vasi do Železne Kaple je bilo prijetno, kot malo kdaj tako. Pogled na dvojezične krajevne napise je pognal navzočim kri po žilah — niso samo z navdušenjem ko-
Na prvi strani NT smo poročali o akciji slovenskih mladincev, ki so na binkoštni ponedeljek kolesarili na treh progah Podjune in so obstoječe nemške topografske napise olepšali s slovenskimi. Pri tem državi ni nastala nobena škoda — table so bile iz papirja in pripete z žico — nasprotno, mladina je opozorila javnost, da ni več pripravljena poslušati stalnih obljub. Zato je
njeno geslo samopomoč. Akcija je potekala povsem mirno, brez kakršnihkoli pripetljajev, tudi brez provokacij. Akcije pod geslom „Dvojezičnost naj se vidi“ se je udeležilo okoli stopetdeset ljudi. Prišli niso samo iz Podjune, temveč tudi iz Roža, da bi skupno podkrepili zahteve po dvojezičnosti v deželi.
Za žejna grla in prazne želodce je bilo poskrbljeno v Št. Primožu v Kulturnem domu Danica. Ko so se vsi od naporne vožnje opomogli, pa sta za dobro razpoloženje zaigrala ansambel Zmeda iz Št. Primoža in ansambel Yetti iz Šteb-Predsednik KSŠŠD, Stan-
na.
lesarili, vsak dodaten slovenski napis je pomenil posebno doživetje.
Prva skupina se je zbrala na Suhi. Bilo je okoli dvajset ljudi, ki so bili priča prvemu koraku samopomoči slovenske mladine. Že na Suhi so poskrbeli nekateri člani Suškega okteta za veselo razpoloženje, saj so ob dvojezičnem napisu zapeli slovenske pesmi. Prav-tako je bilo v Žvabeku, kjer ni nobene table, zato je kaj kmalu zablestela tabla v obeh jezikih na lesenem kolu. Okrašeni s slovenskim imenom so bili seveda tudi smerokazi na progi. V vseh vaseh na progi so se pridruževali kolesarji in število je naraščalo. V Pliberku je nastal že pravi dren, saj je pri
tabli bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo, da so se kolesarji nekoliko okrepčali. Kolesarje pa so pričakali že mestni svetnik in predsednik KSOO Fric Kumer in drugi, ki jim leta ne dopuščajo več vožnje s kolesom, a so akcijo moralno podprli.
Skorajda vaški praznik je bil v Šmihelu, ko so kolesarji prispeli v vas. Ob tabli z dvojezičnim napisom, ki jo ima Šmihel, je igrala godba na pihala, šmihelska dekleta pa so ovenčala tablo. Venec iz zelenja in rož je dobila tudi tabla v Štebnu. Ko so kolesarji prišli do Čepič, so se pridružili še Globašani in skupina se je podvojila. Tako se je število večalo do Dobrle vasi, kjer so
se priključili zadnji kolesarji, tudi iz Velikovca. Kjer so mladinci pritrdili slovenski napis, tam je zadonela slovenska pesem. V Dobrli vasi pa je bilo že zelo prijetno vzdušje. Z dobro voljo so vsi bili kos klancu v Mokrije in Fidovemu klancu Gluhi les, olajšanje je bilo v Št. Primožu. Ze prej so v Št. Primož prispeli mladinci, ki so se pripeljali iz Železne Kaple. Njim se je pridružila v Žitari vasi še skupina iz Št. Lipša. Pravtako prijetno je bilo tudi v tej skupini. Skupina iz Stare
vasi je dodala napise v Stari vasi, Banji vasi, Ženeku in Žitari vasi, pred gostilno Rutar pa so počakali na Kapelčane. Ti so imeli pred tem še nekoliko neljubo doživetje v Miklavčevem, kjer so hoteli olepšati napis, kot že pri vasicah po-'** prej. A pred tablo je stopil sam župan Posod in v slovenskem jeziku pozval kolesarje, naj ne vznemirjajo ljudi. Zato si naj pripno slovenski napis na avto in tako grejo skozi vas. Toda, kar velja v eni vasi, naj velja tudi v drugi. Mladina
ko Gregorič, je prebral še pismo zveznemu kanclerju dr. Vranitzkemu, vsi navzoči pa so si ob zaključku dneva bili .edini, da mora postati ta akcija tradicionalna. Če nam država noče postaviti dvojezičnih napisov, si jih bomo postavili pač sami. Isto velja še za nekatere neizpolnjene točke člena 7 ADP. Vsi, ki so sodelovali, so trdno odločeni, da je treba samoiniciativno postopati, kajti obljub slovenska mladina noče več poslušati. Pa tudi najtamlajši in starejši so že siti obljub, praznih kakor slama.
Miha Pasterk

Kultura/Politika
Vzorni soprog v Svečah
Zadnjo soboto, 6. junija 1987, so igralci Slovenskega prosvetnega društva „Kočna“ v Svečah vabili prijatelje igre k uprizoritvi igre Jeana Vario-ta „Vzorni soprog“ v bistriško kinodvorano. Najprej je treba pohvaliti režiserja Francija Končana, kateremu je uspelo ob asistenci domačinke Malke Feinigove naštudirati z igralci odlično igro, katera je bila podana v najlepši slovenščini, kar dandanes pri naših društvih žal ni samoumevno.
Odlični pa niso bili le domači igralci, katerim je uspelo, da so se vživeli v svoje vloge,
Prvi večer je bil namenjen koroški regiji na obeh straneh meje. Dr. Janko Malle je v kratkem referatu orisal kulturnopolitični položaj koroških Slovencev. Na ogled je bilo tudi nekaj videofilmov In razstava o kulturnem delu na Koroškem.
Uvodno razmišljanje na temo „Alternativna kultura — kaj je to?" je pripravil sociolog in kritik za novejšo glasbo, Marijan Ogrinc iz Ljubljane. Alternativno kulturo vidi predvsem v tem, da Imaš drugo možnost kulturnega izražanja, pravico do drugačnosti. Alterna-
izvrstna je bila tudi publika, ki je poskrbela z obilnim smehom in seveda tudi aplavzom za najboljše vzdušje v dvorani. Kinodvorano na Bistrici v Rožu pa niso napolnili do zadnjega kotička le domačini iz Sveč in Bistrice, ampak prišla je tudi lepa vrsta prijateljev igre iz Bilčovsa, Št. Jakoba, Borovelj in Sel. Zanimivo pa je bilo tudi dejstvo, da si je prišlo ogledat igro tudi izredno veliko moških. Očitno so tile moški hoteli videti, kakšne lastnosti oziroma kvalitete ima vzorni soprog, ki ima kar pet žensk zapovrstjo, ki mu sicer sprva uidejo, na koncu pa se zopet vse vrnejo, ker spoznajo, da ni boljšega moškega na tem svetu. Da ima pater Ivan sicer
tivna kultura je predvsem Iskanje identitete, iskanje samega sebe, odpira pa tudi nove možnosti produktivnosti, ki ni zaprta vase, marveč nasprotno odpira nova področja, ki jih tradicionalne kulturne oblike niso sposobne razviti. Tradicionalno kulturno delo vidi predvsem v tem, da konzervira in podpira kulturo, ki izumira. Primerjal je nekatere oblike tradicionalne kulture z muzejem kulturnih fosilov, ki jih je treba uvrstiti v etnologijo. Ob koncu razmišljanja je apeliral na Zvezo kulturnih organizacij, da naj se odpira novim kulturnim tokovom in naj ne zapira
najboljše kvalitete kot župnik in kot kulturnik, to ni kaj novega, da pa se je pri igri v vlogi princa izkazal kot vzorni soprog, to pa je že marsikoga presenetilo. Odlično podala pa sta svoje vloge tudi svetnik princa gospod Mevža (M. Hafner) in sluga Viktor (F. Hafner), ki sta vzornemu soprogu kratila čas z igranjem kroglolovk. P. Janko kot komornik pa je bil kakor zatočišče prinčevih žen, katerih se je z vso silo komaj komaj ubranil.
V vlogi prinčevih žen pa smo videli Marjo Feinig, Heidi-jo Brane, gospo Kersche, Hribernik in g. Hafner. Na oder pa se je postavil tudi sodnik dr. Tomi Partl, ki je kot glasnik princa oznanjal publiki življenjske razmere svojega „šefa“. Sicer z malenkostno govorno napako, a jasno in razločno je dejal Partl kar štirikrat zapovrstjo, da je princu ušla soproga, da pa nič ne de, ker se bo ta spet oženil.
Treba je izreči igralcem SPD „Kočna“ priznanje in zahvalo za igro, ki vsebinsko morda ni na najvišjem nivoju, zato pa so bili izvrstni igralci, predvsem pa njihova lepa slovenščina. Seveda velja prav tako priznanje režiserju Franciju Končanu in asistentki Malki Feinig.
ušesa, kadar je slišati kaj novega, kakor pravi mislec T. Adorno.
Dora Gobec, diplomirana psihologinja In pedagoginja na pedagoškem institutu v Ljubljani, je v referatu poudarila pomembnost kulturnega dela s predšolskimi otroki. Že v najzgodnejšem obdobju otrokovega razvoja je treba spodbujati njegovo domišljijo, spontano Izražanje In ustvarjanje, da lažje sprejema kulturne dobrine. Otrok naj aktivno spozna In izkusi bistvo umetnosti.
Po predavanjih je sledil ogled Prežlhovlne, nato pa ogled kulturnih zanimivosti na Koroškem in družabno srečanje v Vogrčah, ki ga je pripravilo Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku.
Srečanje je bilo uspešno In zanimivo, Zvezi kulturnih organizacij je treba čestitati za izbor zanimivih in perečih tem; predsedniku Zveze kulturnih organizacij Marijanu Gabrijelčiču, ki je aprila prevzel predsedstvo, pa želimo obilo uspeha pri odgovornem delu.
Od Wienerwalda do Provence sega področje alpskega prostora. Razgibana zgodovina je tvorila zanimivo etnično In socialno strukturo v prostoru, kjer se stikajo trije kulturni krogi, to so romanski, germanski in slovanski. O glasbi in pesništvu v tem prostoru so se od 27. do 31. maja 1987 v različnih krajih v ötztalu na Tirolskem menili v obliki festivala pomembni glasbeniki, pisatelji, narodoslovci, režiserji, misleci, kantavtorji In filmski ustvarjalci. Precejšnje število avtorjev je razpravljalo, kako ohraniti narečno pesem in kako približati vsebine narečnih pesmi širšemu krogu bralcev. Duhovnik Karel Imfeld Je razlagal 1200 let staro retoromansko „Pesem o Margariti“, ki napoveduje apokaliptično ekološko katastrofo v Alpah. Tudi 71-letni pesnik Maurice
Srečanje kulturnih delavcev na Tirolskem
Chappaz iz Wallisa, ki šteje med najbolj zanimive In sposobne pesnike v Švici, v svojih delih opisuje umiranje in propadanje alpskega prostora.
Ogled nekaterih vasi kot npr. Obergurgla v višini 2000 m je potrdil vizije nekaterih pesnikov in starih balad, ki opisujejo propad In uničenja alpskega prostora. Vizije so postale stvarnost, vasi je treba ščititi pred plazovi s kilometre dolgimi železobetonskimi ograjami. V teh vaseh ne najdeš stare pristne kmečke hiše, vse pa je polno ogromnih kičastih hotelov, visokih ko nebotičniki, zgrajenih za masovni turizem.
Precej govora je bilo o starih legendah, o magiji, pripovedi o „divjih možeh in ženah“, o starih baladah In ljudskih pesmih, ki počasi Izumirajo in se pozabljajo. Predvsem pa je bil tudi govor o novih pesmih in besedilih, ki obravnavajo življenjske probleme v Alpah, kot je to zaščita narave, problem odlaganja in shranjevanja atomskih odpadkov v gorskih področjih, posledice masovnega turizma za kulturno življenje v Alpah.
Tudi Slovenci so sooblikovali festival glasbe in pesništva v Alpah, ki ga je prirejal mednarodni institut za regionalne jezike in kulture na Dunaju. Vokalni kvintet iz Št. Llpša je zapel za začetek festivala v kulturni areni „Treibhaus“ v Innsbrucku. V Griessu, mali vasi v višini 1700 m, je Vokalni kvintet zapel še večkrat. Sooblikoval je mašo in pri številnih nastopih navdušil poslušalce In udeležence iz Švice, Francije, Italije, Nemčije in Avstrije.
Številna navzočnost tiska (dve radijski postaji iz Švice, ena Iz Nemčije, O.RF ter številni časopisi), pomembnih avtorjev, raziskovalcev In glasbenih skupin je potrdila dober čut organizatorja dr. Hansa Haida, ki mu vedno spet uspe prodreti na področja kulture, ki še niso preiskana ali pa tabu za etablirane kulturne organizacije.
Premiera v Svečah je res odlično uspela, gledalci so bili navdušeni.	sti-h
Ušesa se zapirajo,kadar se sliši kaj novega
Od četrtka, 4. junija, do sobote, 6. junija, so se v Kotljah pri Ravnah na Koroškem srečali na republiški ravni predsedniki in tajniki Zveze kulturnih organizacij. Srečanje je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi je obsegal predavanja in pogovore o aktualnih temah, drugi pa je bil namenjen spoznavanju okolja in družabnosti. Posebna točka srečanja pa je bila namenjena boljšemu spoznavanju ljubiteljske kulture koroških Slovencev. Srečanja sta se udeležila tudi zastopnika naših osrednjih kulturnih organizacij, Franci Tomažič in dr. Janko Malle.
STRAN
WHad'mswm
na novo

,nsK° o\e^\a^e,w a\
KovosKern,^ a^e n\ ^sm\ 0 c peSm\
.osm^-0^ Q\eöa\\son^p ^
sta s W'1
Olonat«P^o°ÄS
# - sif-«ivrs»
Posku\^nti6asoz9'e^ s	«a We'aK
J10"a "Trpristavo, VJ^^'^cinUisow- -in m\adosUn
1=“ MfeeMe^Ou0®
^apancicei-
V prostorni dvorani Mladinskega doma se je gledalec nenadoma znašel med dvema svetovoma in skozi vso predstavo se je moral opredeljevati med tema svetovoma. S pokrajino Mirana Eriča je bil namreč zelo posrečen prikaz dveh nasprotujočih si svetov, sveta pred domačim pragom in sveta napredne industrijske družbe. Lastovke selivke, Bojan Grilc, Cilka Hudobnik, Rezika in Romana Kanzian, Jozej in Marijan Sticker pa so vzletele in blodile s krili Župančičeve „Dume" med svetom siromašnega ljudstva in svetom, v katerem je človek samo še lutka, človek brez lastne volje.
si? Kjer ljudje preživljajo s potom svojega dela na grudi domači, kjer vlada pokorščina bogaboječega in ponižnega ljudstva, ki išče razvedrilo v vaških igrah, polnih sovraštva (nesrečnež mora požreti črva). Je res blažen, kdor se temu izogne in išče domovino v „modernem industrializiranem svetu“ znanosti in bogastva, ki ga je domovina drago plačala. Grenko je spoznanje človeka, ki je zapustil domovino, misleč, da bo našel lepši in pravičnejši svet, kjer vladajo drugi bogovi. Njih prerokovanje pa sta denar in bogastvo. Kruh teh bogov je prepojen s krvjo in sovraštvom in kdor se upre, je pri njih opravil. Zaman pa je beg, beg v domači kraj,
kajti domovina ne sprejema „tujcev“, ki so se ji odtujili, ker jim je bila preborna mati. Brezdomec postane ko la-
Tekst: Miha Past er k
Slike: Miha Dolinšek
stovka, ki je zapustila svoje gnezdo, da obišče toplejše kraje. Toda lastovko pričakuje rodno gnezdo in je ne preganjajo, ker bi pomenilo nesrečo, brezdomec pa nima več kam nasloniti trudne glave. Tujina ga ni sprejela, domovina ga mrzi, ker jo je zatajil.
Kje, domovina, si? Vse to so igralci odra mladje izpovedali z dobro premišljenim odrskim gibom, saj je bila težnja predstave predvsem v dejanju in manj v besedi. Vendar bi lahko igralci posvetili več pozornosti odrskemu jeziku, predvsem, ker so izbrali samo del Župančičevega besedila. Jezik bi izpovedno moč besedila le še podkrepil.
Zamisel Marijana Stickra ne bi bila v tolikšni meri dodelana, če ne bi Miha Dolinšek in Hubert Pichler tako skrbno pripravila tehnične plati predstave, svoj delež pa so prispevala tudi oblačila Marjete An-gerer. Gotovo pa so igralci v predstavi izpovedali to, kar je želel izpovedati Oton Župančič, ki je zapisal o Dumi: „Trezno sem hotel pogledati vse, kar je našega, mizerijo in veličino ... “.
Miha Pasterk
Radio/Televizija
STRAN ^ o ČETRTEK,
12111:
junija 1987
STRAN ^ o ČETRTEK,
13 iiE
junija 1987
Prireditve
AVSTRIJA - 1. In 2. SPORED "|\4
1. SPORED
Petek, 12. Junija:
16.05	Risanka — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mlni-ZiB — 17.05 Kapetan Future —
17.30	Trstnati roparji — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 XY-nerešeno — 21.25 Moda — 22.10 Bolest z igro — 22.55 Umetnine — 1.00 Poročila
Sobota, 13. junija:
14.35 Nered In zgodna žalost — 16.00 Pinoc-chlo — 16.25 Okoli sveta — 16.55 Mini-ZIB —
17.05	Ogledni obhodi skozi naravo — 17.30 Vse jasno — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Fröhlich v soboto — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velika priložnost — 21.55 Šport — 23.00 Pop Amadeus — 0.10 Poročila
Nedelja, 14. junija:
13.45	Oče neveste — 15.15 Slike v zrcalu —
15.30	Risanka — 15.55 Medvedki — 16.20 Bravissimo — 17.05 Oče In sin — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 18.50 6 Iz 45 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Cesarski poslanec — 22.10 Šport — 23.10 Nočni studio — 0.10 Poročila
Ponedeljek, 15. junija:
16.05	Risanka — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risanka — 17.30 Opica v hiši — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Miami Vice — 22.05 Smrt v porodni dobi — 23.05 S pisalne mize — 23.25 Jason King — 0.15 Poročila
Torek, 16. junija:
16.05 Risanka — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Minl-ZIB — 17.05 Čebelica Maja —
17.30	Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.15 Dallas — 22.00 Apropos film — 22.45 Kaj pa si delal v vojni, oče? — 0.35 Poročila
Sreda, 17. junija:
16.05 Rožnato rdeči panter — 16.30 Srebrni vežni ključ — 16.55 Mlni-ZiB — 17.05 Perrlne
—	17.30 Obalni piloti — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 16.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Victor Charlie kliče Lima Sierra — 21.45 Kaj koristi mrtvemu psu en Beefsteak? — 23.20 Magnum — 0.00 Poročila
Četrtek, 18. Junija:
14.40 Darilo nebesa — 16.00 Risanka — 16.15 Lisica — 18.15 Bede Grifflths — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Večer z Joachimom Fuchsbergerjem — 21.45 Blatna lučalnica —
22.45	Gledališče v šotoru — 23.30 Poti In krive poti nekega slikarja — 0.15 Poročila
2. SPORED
Petek, 12. Junija:
16.25 Luč pravičnih — 17.15 Leopardski sledovi — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Colt za vsak slučaj — 19.30 uas v sliki — 20.15 še živim! — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šport —
22.55	Skrivnost letečega hudiča — 0.30 Poročila
Sobota, 13. junija:
15.55	Iz parlamenta — 16.55 Roza in Rozalin-da — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Panoptikum — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Nisem morilec
—	23.15 Rdeča zadrga — 0.25 Poročila
Nedelja, 14. junija:
14.00	športni popoldne — 16.55 Narodna glasba Avstrije — 17.40 Velikih deset — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki —
20.00	Wozzeck — 22.10 Dinastija — 22.55 Jazz — 23.50 Poročila
Ponedeljek, 15. junija:
18.00 Lipova cesta — 18.30 Colt za vsak slučaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Podeželski zdravnik — 21.15 čas v sliki — 21.45 šiling
—	22.05 Žena letalca — 23.45 The Addams Family — 0.10 Poročila
Torek, 16. junija:
17.30	Orientacije — 18.00 Vroči ovitki — mrzli nalivi — 18.30 Colt za vsak slučaj —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Komaj verjeti — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šport — 22.30 Club 2 — nato poročila
Sreda, 17. junija:
17.30	Dežela in ljudje — 18.00 Bill Cosby —
18.30	Colt za vsak slučaj — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Jules Massenet — 21.15 Čas v sliki
—	21.45 Crack — smrtna droga — 22.45 Lepi dnevi — 1.15 Poročila
četrtek, 18. junija:
16.50 Drombuschovl — 17.50 O Bog, o Bog
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Victor Charlie kliče Lima Sierra — 21.55 1-2-x — 22. 25 Mož v divjini — 0.10 Poročila
DRAGI DRUŠTVENIKI!
Vsa domača kulturna društva naprošamo, da nam prireditve sporočate najkasneje do ponedeljka pred izidom Našega tednika, ker je drugače možno upoštevati vaše želje le v najnujnejših primerih.
Prireditve sprejema KKZ (tel.: 0 42 22/51 25 28/23).
KUPUJTE PRI
KRIVOGRADU
9143 ŠMIHEL
LJUBLJANA - 1. SPORED TR/
1. SPORED
Nedelja, 14. junija:
8.50 Poročila — 8.50 Živ Žav — 9.50 Lutke In lutki — 9.55 Dolga bela sled — 10.25 Tedenski zabavnik — 11.25 Domači ansambel: Henčkov ansambel — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.20 Zemlja in mlin — 16.10 Poročila — 16.15 Odprti poker — 17.55 TV kavarna — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Kino; Turistični nagelj — neža — 19.30 TVD — 20.05 Vroče plače — 21.20 Poletna noč
Ponedeljek, 15. Junija:
17.30	Poročila — 17.35 Zadnje poletje otroštva — 18.05 MPZ Zagorje, 11. oddaja — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik —
19.30	TVD — 20.05 Pogrešam ga — 21.05 Omizje, vmes poročila — 23.00 Poletna noč
Torek, 16. junija:
17.40 Poročila — 17.45 Tedenski zabavnik
—	18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik
—	19.30 TVD — 20.05 Jack Pot — 21.20 Integrali — 22.00 TVD — 22.15 Poletna noč
Sreda, 17. junija:
17.45 Poročila — 17.50 Pravljice iz lutkarskega vozička — 18.20 Živalski svet —
18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 V luči tonejo vse teme — slikar Ivan Vavpotič — 20.45 Ciklus švedskega filma: Ljubi me — 22.45 TVD — 23.00 Poletna noč
Četrtek, 18. junija:
17.35 Poročila — 17.40 Deklica delfina in lisica zvitorepka — 17.50 Naš pismonoša — 18.05 Čas, ki živi — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Naraščajoče vode — 22.15 TVD — 22.30 Poletna noč
Petek, 19. junija:
18.10 Poročila — 18.15 Dolga bela sled — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Zahodni sen — 21.00 Drugi spol — 21.55 Rezerviran čas — 22.10 TVD — 22.25 Poletna noč: Kdo ubija največje evropske kuharje
Sobota, 20. junija:
15.40 Deklica delfina in lisica zvitorepka — 15.50 Zadnje poletje otroštva — 16.20 Poročila — 16.25 Živi tak fant — 17.55 Dokumentarna serija — 18.25 Na zvezi — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Knjiga; Inovator leta — 19.30 TVD — 20.15 Začnite revolucijo brez mene — 21.45 TVD — 22.00 Poletna noč

RADIO CELOVEC
Slovenske oddaje _ od 18.10 do 19.00
Petek, 12. 6.1987
Z radoživimi očmi — Pesmi V. Po-lanška. „Seksbomba“ — Janko Messner.
Sobota, 13. 6. 1987
Duhovni nagovor (mag. Ivan Olip). Voščila (M. Hartmann).
Nedelja, 14. 6. 1987
Za našo vas.
Ponedeljek, 15. 6.1987
25. matura na slovenski gimnaziji.
Torek, 16. 6.1987
Halo, prijatelji! Partnerski maga-cin.
Sreda, 17. 6.1987
Narodno-zabavna glasba.
četrtek, 18. 6.1987
„Vaša miza naj postane oltar!“ (P. Zunder).
Petek, 19. 6. 1987
Koroški liki: Ožbalt Gutsman (R. Vospernik) — Jezikovni pogovor (J. Messner).
=—
PRIBE DITVE
•	Brnca
SLOVENSKA GIMNAZIJA VASUJE NA BRNCI ponovitev šolske akademije ob 30-letnici ustanove Čas: sobota, 13. junij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: Kulturni dom na Brnci Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Dobrač“ na Brnci in Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
•	Št. Primož
25 LET TRIO KOROTAN SREČANJE ANSAMBLOV
Čas: sobota, 13. junij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: Kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica“ Nastopajo: Trio iz Roža, kvintet Jepa, obirski vižarji, pop skupina „Zmeda“, trio Korotan
XVI. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV
Iz Slovenije, Italije in Avstrije v VRATIH
Čas: nedelja, 14. Junij 1987 ob 10.00 uri otvoritev srečanja ob 10.30 kulturni program in planinsko rajanje Prireditelj: Slovensko planinsko društvo
•	Šteben
TEKMA KOSCEV
Čas: nedelja, 14. junij 1987, ob
14.00 uri«
Kraj: gostišče Juenna pri Čepi-čah
Po tekmi bo ples in zabava Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Štebnu Ob slabem vremenu bo tekma preložena za en teden
•	Št. Peter pri Št. Jakobu v R.
Sklepna
prireditev
strokovne šole za gospodar-sko-ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
Čas: v petek, 19. junija 1987, ob 20. uri in v soboto, 20. junija, ob 14.30
Kraj: šolska dvorana strokovne šole
Spored: nastop šolskega pevskega zbora — pozdrav; misterij Paula Claudela MARIJINO OZNANJENJE v priredbi Mirka Mahniča in v režiji Petra Stickra
•	Celovec
SCHMUCKSTÜCKE — OKRASI Erwin Possarnig, Celovec Čas: do konca junija Kraj: kulturna taberna pri Jokl-nu
Prireditelj:	Kulturno društvo
„Pri Joklnu“
•	Globasnica
ZAKLJUČNI KONCERT učencev Glasbene šole iz Podjune
Čas: sobota, 13. junij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: avla ljudske šole v Globasnici
Prireditelj: Slovensko kulturno društvo „Globasnica“' in Glasbena šola
•	Št. Jakob v R.
ZAKLJUČNI KONCERT vseh oddelkov Glasbene šole na Koroškem
Čas: sreda, 17. junij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: Kulturni dom v Št. Jakobu v R.
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Rož" iz Št. Jakoba v R. in Glasben^ šola na Koroškem
•	Pliberk
PODJUNA POJE
Srečanje podjunskih pevskih
zborov
Čas: nedelja, 21. junij 1987, ob 15. uri
Kraj: na gradu v Pliberku Pozdravne besede: dr. Ari-prandt Thurn-Walsassina Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza In SPD „Edinost“ v Pliberku
Ob slabem vremenu bo prireditev v glavni šoli Pliberk
SPD „Zarja“ — športna sekcija razpisuje in vabi na IZLET k svetovnemu prvenstvu motornih koles na avtodromu pri Ri-jeki, dne 14. junija 1987, odhod ob 5.00 zjutraj. Prijave do konca maja pri Francu Sternu/ Esso, tel.: 0 42 38/305.
Kostanje
PRIJATELJSKO SREČANJE s člani Kluba koroških Slovencev v Ljubljani
Čas: nedelja, 14. junij 1987, ob 16.00 uri
Kraj: Drabosnjakov dom v Gornji vasi na Kostanjah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ na Kostanjah
Nastopajo:	Mladinski zbor
„Gaudeamus“ iz Ljubljane, MePZ „Zvezda“ iz Hodiš
• Vesele
RIBIŠKI PLES
Čas: sobota, 20. junij 1987, ob 20. url
Kraj: gostilna Wutte v Veselah Igrajo: fantje iz Podjune Prireditelj:	Podjunski ribiški
klub
Borovlje
PLES „OB KRESU“
čas: sobota, 27. junija 1987,
ob 20. url
Kraj: pri Clngelcu na Trati Igra: Trio „Drava“
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Borovlje"
•	Obirsko
KEGLJANJE ZA DVA PRAŠIČA čas: v petek, 12. junija, od 16. do 21. ure; v soboto, 13. junija, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 14. junija, od 9. do 20. ure — finale Kraj: na naravnem kegljišču pri Jerebu na Obirskem Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem
•	Sele
VARSTVO OKOLJA — ODGOVORNOST ZA TA NAŠ SVET Čas: petek, 12. junij 1987, ob 20. uri
Kraj: farni dom v Selah Prireditelj:	Katoliško prosvetno
društvo „Planina“ v Selah Predavatelj: dr. Hubert Požarnik
•	Globasnica
VSAK DAN ZDRAVILNE RASTLINE
Predava: Tatjana Angerer Čas: nedelja, 14. junij 1987, ob 19.30
Kraj: župnišče v Globasnici Prireditelj: Referat za žene v Globasnici
Od četrtka, 27. avgusta 1987 do četrtka, 3. septembra 1987
Izobraževalno in romarsko potovanje v Izrael
SVETA DEŽELA — njene narodnostne in verske manjšine *
Izrael, domovina Judov, kristjanov in muslimanov, ni muzej teh verskih in narodnostnih skupin, temveč njihov življenjski prostor. Srečanje z vsemi temi verstvi, z narodnostmi in kulturami ter seveda romarski obisk svetih krajev krščanstva bo oblikoval ta posebni potovalni program, ki je namenjen koroškim Slovencem kot tudi drugim manjšinskim skupnostim v Avstriji.
Prijave sprejema Dom v Tinjah do 10. junija. Prijavljenci prejemajo točnejši program.
Cena: šil. 11.740,—
•	Celovec
„ZADNJA ARABSKA NOČ“ Filozofija kot pripoved — bere Gerd B. Aschenbach Čas: petek, 12. junij 1987, ob 20.30
Kraj:	kulturna	taberna „Pri
Joklnu“
Prireditelj:	Kulturno društvo
„Pri Joklnu“
•	Celovec
ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ: JOŠT ROTAR branje In razstava Pesmi berejo: Jožef Ropoš, Esad Babačlč, Jürgen Hach-mann (njegova zbirka pesmi „Die fliegenden Fische von Babylon" s slovenskimi In nemškimi pesmimi je pravkar izšla v Celovcu)
Čas: ponedeljek, 22. Junij 1987, ob 18. uri
Kraj: Mohorjeva knjigarna, Celovec
•	Vogrče
POLETNA NOČ
Čas: sobota, 13. junij 1987, ob 20. uri
Kraj: gostilna pri Florijanu v Vogrčah
Za ples igra ansambel „Slovenija“
Prireditelj: Mešani pevski zbor „Podjuna-Pliberk“
•	Celovec
RAČKA — lutkovna igra za otroke
Gostuje: Lutkovna skupina iz Bežigrada
čas: nedelja, 14. junij 1987, ob 16. uri
Kraj:	kulturna taberna „Pri
Joklnu“
Prireditelj:	Kulturno društvo
„Pri Joklnu“
Mladinski dan
Št. Jakob, 14. junij ’87 — 9.30
	%
Sr.	
Studenci v puščavi
Quellen in der Wüste
I
SPORED:
9.30 zbiranje pred samostanom v Št. Petru
10.00	maša
12.00	kosilo — prosti čas
14.00	„studenci v puščavi“ — različne postaje
16.00	kulturni spored: skupina Preblisk Iz Slovenije, Vogrška dekleta, zbor kaplanov, skupina Iz Trga, tamburaši iz Št. Janža
Iz Podjune bo vozil avtobus podjetja Sienčnlk po sledečem voznem redu:
proga I
7.30 Žvabek — farna cerkev 7.35 Nonča vas — avtob. post. 7.45 Vogrče — farna cerkev 7.55 Pliberk — zadruga
8.00	Šmihel — gostilna Loser 8.05 Šteben — gostilna Eržen 8.10 Globasnica —
farna cerkev
9.00	Celovec — Mohorjeva Slomškov dom
proga II
7.30 Dobrla vas — Sienčnlk 7.35 Škocljan — Kirchenwirt
7.40	Št. Primož — trg. Blažej 7.50 Miklavčevo — Posojilnica
8.00	Železna Kapla — cerkev 8.10 Galicija — Wildensteinerhof
8.40	Sele — kulturni dom
9.00	Borovlje — avtob. post.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU
Viktrlnger Ring 26
(VINKO KUŠEJ)
tel.: 0 42 22/51 25 28/21
TarviserstraBe 16 (MILKA KOKOT) tel.:0 42 22 / 51 43 00 / 40
Vljudno Vam sporočamo, da bo
letovanje otrok na
MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer
___________od 14. julija do 28. julija______________
KOORDINACIJSKI ODBOR NUDI:
prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo In v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša 2000,— šil.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih.
Zadnji rok prijave 30. junij 1987.
Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
Šport
STRAN j p- ČETRTEK, ________iO 11. junija 1987
Sport
Preteklo kolo je Šmihel zmagal doma s 3:0. Na sliki Berchtold, zadaj Lopinsky in Blažej, ki je letos odigral odlično sezono. Lopinsky je letos nekoliko popustil, kljub temu pa se zanj zanima Pliberk.
ASKÖ Šmihel — Weitensfeld 3:0 (2:0)
Šmihel: Leitgeb 3, Andrej 3 (80. A. Berchtold), Šuler 4, Lopinsky S, K. Berchtold 4, W. Berchtold 3, Motschilnlk 4, W. Kräusler 4, M. Ramusch 3 (86. St. Vrhnjak), Blažej 3, D. Ramusch 5.
Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: Jantschgy (poprečen) Strelci: D. Ramusch (30., 58), Motschilnlk (40.)
Po dolgem so zopet šmihel-ski gledalci videli odlično tekmo domačega moštva. Šmihel-čani so bili od pričetka tekme do konca boljše moštvo in igrali celo tekmo samo na gol gostov iz Weitensfelda. Najboljši del šmihelskega moštva pa je bil tokrat napad. Mladi Dieter Ramusch, ki v zadnjih
Podliga
Podliga:
1. ATSV Wolfsberg	24 20		2	2 63:15 42
2. Wietersdorf	24	18	4	2 57:23 40
3. St. Leonhard	24	11	6	7 41:37 28
4. ATUS Borovlje	24	8	11	5 35:27 27
5. št. Andraž	24	7	9	8 30:29 23
6. ASKÖ Šmihel	24	9	5	10 36:44 23
7. KAC	24	8	7	9 22:34 23
8. ASV	24	5	12	7 29:34 22
9. SCA Št. Vid	24	6	9	9 35:35 21
10. Frantschach	24	6	9	9 37:40 21
11. Dobrla vas	24	7	6	11 32:35 20
12. Ruda	24	5	7	12 27:43 17
13. Weitensfeld	24	4	7	13 22:51 15
14. Velikovec	24	4	6	14 26:45 14
tekmah ni bil v pravi formi, je v tej tekmi zopet pokazal ves svoj talent in dal tudi dva odlična zadetka. Prav tako odlično je igral mladi Walter Mot-schilnik, ki je v zadnjih tekmah skoraj vedno zadel v mrežo. Po zmagi proti Weitensfeldu pa so se Šmihelčani končno rešili izpada.
ŠPORTNI TERMINI KONEC TEDNA:
SAK — Matrel v soboto, 13. 6. 87, ob 17.30 url
ASKO Šmihel — Wolfsberg v nedeljo, 14. 6. 87, ob 18. uri
Metlova — DSG Sele v soboto, 13. 6. 87, ob 17.30 uri
Globasnica — Greblnj v soboto, 14. 6. 87, ob 17.30 uri
Reichenau — Bilčovs v soboto, 14. 6. 87, ob 17.30 url
Dieter Ramusch (levo) za katerega se poteguje več klubov.
Nogometni termini:
Prestopni 5 ^5 ju|jj
odjave:	5. —10. julij
prvenstva: 273. aVQUSt
öfb:1 25726. julij
SAK potrebuje jeseni 15 enakovrednih igrale
V Klopinju je dal 16 zade tkov
Selan Nanti Travnik k SA K?
Če bo Slovenski atletski klub hotel tudi v naslednji sezoni igrati za krono prvaka, bo moral na vsak način okrepiti moštvo z novimi močmi. V Irschnu je preteklo kolo nastopilo namreč zadnjih 12 igralcev, ki so še preostali od kadra sezone 86/87. Od prvotnega 15-članskega kadra so izpadli med prvenstvom Polanšek (iz osebnih vzrokov nehal), Gregorič in Lesjak (poškodovana).
Jeseni bo odšel še Ramšak v Pliberk. Razumljivo, da zahteva trener Jagodič novih moči, ker drugače SAK gotovo ne bo mogel igrati za prvo mesto. Na vsak način bo Jagodič skušal vgraditi v moštvo lastne mlade igralce, kot Dominika Kerta. To zahteva tudi odbor SAK. Kljub temu pa se bo SAK moral jeseni okrepiti z izkušenimi in kvalitetnimi igralci.
Nazaj v Celovec vleče Karli-ja Prescherna, ki je že eno le-
to uspešno igral za SAK. Trener Jagodič se je že pogovarjal s Preschernom, ki bi prišel po zelo ugodnih pogojih. Zelo zanimiv bi bil za SAK tudi Selan Nanti Travnik, ki je letos v Klopinju dal 16 zadetkov. Ker se v Klopinju ni počutil ravno najboljše, hoče menjati klub. Že lani je imel SAK pogovore s 23-letnim nogometašem, ki pa se še tedaj ni „prav upal“.
„Pliberčan" Reinhold Schatz je eno leto „stal“ in je že pri-
Kapetan Marijan Velik, Mario Plhorner In Peter Stern so s potekom prvenstva zadovoljni. V naslednji sezoni so si zastavili še višji cilj, katerega hočejo na vsak način doseči. Po tekmi proti Matrelu bodo šli Igralci na dopust, nato pa se že pričnejo priprave.
Novi trener Ivan Ramšak ima že konkretne načrte
SVG Pliberk z novim moštvom v novo sezono
Z novim mladim trenerjem bo napočilo očitno za pliberške nogometaše novo obdobje. Klub bosta gotovo zapustila oba Golaut-schniga ter Celovčana Pawluch in König. Kapetan Franc Slanič pa bo iz starostnih razlogov končal nogometno pot. Iz okolice Pliberka si bodo Pliberčanl poiskali tudi novo moštvo. Mdr. se zanimajo Pliberčanl za Dlopsta (Globasnica), Lopinskega in Ramuscha
(oba Šmihel). Moštvo pa bo okrepil tudi dober nogometaš iz Slovenije, Ramšak bo igral seveda tudi sam. Pliberčanl so govorili tudi že z Wölblom (SAK), toda tu so vsi pogovori brez smisla in brez izgle-dov, saj SAK na noben način ni pripravljen oddati igralca. V Pliberku pa bo v novi sezoni v prvi vrsti igral lastni naraščaj, ki je v zadnjih tekmah pokazal že mnogo.
čel trenirati pri SAK. V naslednjih tednih bo po vsej verjetnosti SAK z njim sklenil pogodbo.
Trener Jagodič bi na vsak način rad videl v svojem moštvu Celovčana Hanserja (ASK). Igralci in funkcionarji pa o tem igralcu niso ravno najbolj navdušeni, ker kot človek menda pri drugih klubih ni bil vedno najbolj v redu.
SAK se zanima tudi še za Dlopsta, za katerega pa se potegujeta tudi SVG Pliberk in Klopinj. SAK pa si je ogledal tudi mladega Ramuscha v Šmihelu, katerega pa vleče menda v Wolfsberg, v Pliberk in celo k Sturmu v Gradec.
0:0 in nepotrebna hektika
Irschen — SAK 0:0 SAK: Dalanovlč 4, Štern 4, A. Sad-jak 5, F. Sadjak 4, Čertov 3, Ramšak 3 (55. Kert 0, 65. Wieser 0), Kreutz 3, Wölbl 4, Luschnig 5, Velik 3, Pihorner 3;
Irschen, 200 gledalcev Sodnik: Kohlweg (poprečen)
SAK za to tekmo ni bil ravno najbolj motiviran in se tudi ni najbolj trudil. Popolnoma nepotrebno hektiko pa je vnesel v igro libero Peter Stern, ki je vpil na soigralce, Wieserja je celo hudo užalil. Podobno se je Stern obnašal tudi že na zadnjih tekmah, trener Jagodič pa na izpade libera doslej še ni reagiral.
SAK je bil predvsem v napadu nenevaren, edinole Luschnig, ki je bil še najboljši, je nekajkrat poskrbel za zmešnjavo pri domačinih. Odlične možnosti pa je klavrno zapravil. Tako je bila igra dokaj nezanimiva, ker tudi domačinom ni uspelo dati igri potrebnih impulzov. Kert, ki je nadomestil Ramšaka, se je že po nekaj minutah težje poškodoval in v zadnji tekmi ne bo mogel igrati.
Roman Raczvnski jeseni po vsei
verjetnosti v Spittal!
Leta 1984 je SAK od Vetrinja kupil Romana Raczynskega. Mladi nogometaš je leto igral za SAK, ki ga je nato za dve leti posodil celovški Austriji, kjer šteje Raczynski med najboljše. Zdaj se zanima kar več klubov za talentiranega nogometaša, katerega pa bi pravzaprav rad imel naslednje leto tudi SAK.
Tajnik SAK dr. Roland Grilc
je dejal, da se sicer zanima vrsta klubov za Raczynskega, kljub temu pa bo skušal obdržati Romana pri SAK, saj bo SAK naslednjo sezono igral za 1. mesto v koroški ligi. Že pred koncem sezone ima SAK nekaj ponudb, resna je prišla pretekli teden tudi s Tirolskega. Kot pa je Naš tednik zvedel, se tudi Spittal zanima za nogometaša SAK, seveda pa tudi celovška Austria. Dr. Grilc: „Po vsej verjetnosti Roman naslednje leto ne bo igral več za Austrijo, ker bodo verjetno ponudbe drugih klubov boljše.“
Kot zelo verjeten ocenjujejo pri SAK transfer k Spittalu.
Roman Raczynski šteje pri celovški Austriji med najboljše. Tudi v naslednji sezoni ga hoče imeti trener Messner v svojem moštvu, SAK pa zahteva primerno odkupno ceno. To pa bo verjetno največja težava, ker Austria nima denarja.
Tja bi ga SAK namreč lahko za eno leto posodil, in Raczynski bi bil še vedno last Slovenskega atletskega kluba.
Predsednik Spittala Günther Kaiser je v pogovoru z Našim tednikom potrdil, da se II. li-gaš zanima za Raczynskega. Kaiser: „Po koncu prvenstva se bomo takoj povezali z igralcem in s Slovenskim atletskim klubom.“

Wieser in Oraže zmagala
Primerjalna boksarska tekma Koroška — Maribor
Preteklo nedeljo so prišli boksarji iz Maribora na povratno boksarsko tekmo. Za Koroško sta boksala tudi rojaka Franci Wieser in Marijan Oraže in to z izrednim uspehom. Oba sta predčasno premagala svoja nasprotnika.

Koroška liga:
1.	Rapld Llenz
2.	SAK
3.	WAC
4.	Breže/Friesach
5.	Trg/Feldklrchen
6.	SVG Pliberk
7.	VSV
8.	Irschen
9.	FC Mölltal
10.	Matrel
11.	Šmohor
12.	Trelbach
13.	Mostiö/Brückl
14.	Brnoa/Fürnitz
25 16 7 2 54:22 39 25 14 7 4 33:18 35 25 14 5 6 42:22 33 25 14 4 7 54:34 32 25 11	6	8	43:35	28
25 9 8 8 40:33 26 25 7 10 8 38:34 24 25 10 4 11 26:34 24 25 10 3 12 27:32 23 25 5 10 10 42:41 20 25 9 2 14 26:39 20 25 6 7 12 30:38 19 25 4 7 14 16:51 15 25 2 8 15 16:54 12
Na Žihpoljah je nastopila koroška reprezentanca proti Mariborčanom, ki so prišli z zelo močno ekipo. Ker na Koroškem primanjkuje dobrih boksarjev, se je koroška nekoliko okrepila z drugimi boksarji. Marijan Oraže je boksal v najlažji kategoriji proti Dogopolja-ču in v 3. rundi zmagal k.o.
Višek boksarskega mitinga pa je bil nedvomno boj med Wieserjem in Gradi-nerjem (poltežka kategorija). Wieser, ki v zadnjem času ni bil ravno v najboljši formi, je boksal kakor že dolgo ne. Agresivno in z odlično tehniko je že v 2. rundi k.o. premagal Gradi-nerja. Wieser je dobil za to zmago tudi odlične kritike, tako od strokovnjakov boksa, kakor koroških časopi-	. .	. . . .	........ „ ,
SAK hoče v bodoče črpati Iz lastnega naraščaja, zato je posebno po-
0' ................  Qnr,o	sP0Šil mladinsko delo. Najmlajši — pionirji — so pod vodstvom trener-
z. julija DO KOroSKa eKipa ja Jovlčevlča dosegli letos nekaj lepih uspehov, v moštvu pa kar mrgoli boksala v Vetnnju proti eki- talentov. Na sliki: trener Jovičevlč, podpredsednik SAK Andrej Kumer, pi Ascone (Švica).	organizacijski vodja naraščaja, in pionirji SAK.
Breze v znamenju pisateljev narodnih skupnosti
Med 29.—31. majem je v Brezah/Fresach bilo 16 mednarodno srečanje pisateljev. Takoj na začetku srečanja je deželni glavar Wagner odprl novo knjižnico v občinski sobi. Knjižnica, uredil jo je Peter Ker-sche, naj hrani in naj bi hranila dela vseh pisateljev, ki so kdajkoli sodelovali na tem srečanju.
Glavna tematika letošnjega srečanja pa je bila problematika pisateljev narodnih skupnosti.
Anton Fuchs ni samo referi-ral, ampak je suvereno vodil diskusije, desno od njega Re-toroman Flurin Spescha.
Posebno Retoroman Flurin Spescha in Lužiški Srb Beno Budar sta — vsak s svojega zornega kota — odprla vpogled na ustvarjalnost in razpetost narodnih skupnosti in sta dobesedno dominirala srečanje.
Spescha, pisatelj, ki se vse bolj nagiba k pisanju v svojem jeziku, je ob dejstvu, da skupni retoromanski jezik šele nastaja, našel prehod do svoje rodne vasi, ki je samo še tretjinsko retoromanska, a je zato kar obdarjena s simboli sodobne družbe — sintetiko, kemično in oboroževalno industrijo. Retoromanščina je jezik družine in intimnosti, nemščina pa jezik komande, šole.
Dejal je, da govori sedem jezikov: poleg retoro-manskega in nemškega narečja ter pismenega jezika še tuje jezike italijanščino, francoščino in angleščino, da pa je otrok dvojno omejene dvojezičnosti. Iz tega nastaja njegova prispodoba, da igra na glasbilu z dvema ustnikoma. Tako se je glasil tudi naslov njegovega referata. Beno Budar, Lužiški Srb, pa je navzočim predočil lužiškosrbski jezik kot vir in shrambo življenjskih modrosti.
Ta jezik tega čudovitega naroda hrani v sebi sledove nasilnega pokristjanjevanja in ponemčevanja
Srbov ter socialno-nacionalnih kriterijev, s katerimi so jih držali na povodcu. Reformacija je sicer priznala srbščino, a nemški vladarji so jo kaj kmalu
Peter Kersche v knjižnici, ki jo je s toliko ljubezni in pregledno uredil.
Močna delegacija lužiškosrb-skih pisateljev je bila v Brezah. Z leve na desno: Krawza Jurij, Budar Beno, Benedikt Dyrlich, Jurij Koch.
zasledovali z vso brutalnostjo in jo prepovedali — podobno kakor pozneje nacisti. Doba razsvetljenstva in narod pomladov sta tudi Srbe prebudili in v nadaljnjem razvoju je med drugim Jan Radysrb Wejla zbral in izdal dve zbirki srbskih izrekov in besednih zgradb, ki sta še danes temelj jezikovnih študij in dajeta globok vpogled v duhovno delavnico lužiškosrbskega naroda.
Med referenti v Brežah so bili tudi Janusz Bory-siak (Poljska), Anton Fuchs (K), Peter Boccarius (N), Anja Uršič (Slovenija) in Herbert Kühner (A).
Franc Wakounig