Tržaška športna društva v težavah Vandali vlomili v goriški licej Slataper V Trnovci razstava Umetniška dela 20. stoletja
Primorski
št. lll (20.7B9) leto LXIX.
Preobrat v drugačno politiko je možen
Dušan Udovič
Scenarij prvega sklica deželnega sveta, tako kot je bilo pričakovati, ni prinesel kakih presenečenj. Vse je šlo po napovedanem scenariju, ritual umestitve in imenovanj je šel skozi brez zapletov. Prva vsebinska razprava bo na dnevnem redu prihodnji torek, ko bo deželna predsednica Debora Serracc-hiani predstavila deželnemu svetu program deželne vlade. Pomen nekaterih očitnih premikov na včerajšnjem sklicu pa gre vendarle izpostaviti.
Z Igorjem Gabrovcem se Slovencem vrača podpredsedniško mesto, ki je včasih že bilo Budinovo. Že s tem imenovanjem je naša skupnost naredila pomemben korak k tisti »vidljivosti«, ki smo jo v prejšnem mandatu skoraj povsem pogrešali. Izraženi obeti o sodelovanju med Gabrovcem in novoizvoljenim Stefanom Ukmarjem vzbujajo dodatna optimistična pričakovanja. S pozicije večine bosta imela gotovo več možnosti za to, da uveljavita, poleg splošnih, tudi specifične interese Slovencev v naši deželi. A teh je, kot pogosto pišemo, nič koliko, začenši z doslednim uveljavljanjem zaščitne zakonodaje. Poleg tega je treba izkoristiti okoliščino, da je v deželnem svetu še nekaj svetnikov, ki jim vprašanja naše skupnosti ne bi smela biti tuja.
Naloge deželnega sveta bodo v tem mandatu vsekakor zahtevne, brez oklevanja se bo moral spopasti s številnimi vprašanji. Najpomembnejša so vezana na zaostreno gospodarsko krizo in njene posledice. Tu ne bo mogoče več slepomišiti, potrebne so globoke reforme in zakoni, ki bodo ublažili socialne stiske, spodbudili gospodarsko rast in zaposlovanje, zlasti mladih, ki so najočitnej-še žrtve že dolgo trajajočega vala brezposelnosti.
Prav tako nujno je, da se deželni svet izjasni glede svoje lastne vloge in poslovanja, ki je prav na koncu minulega mandata z afero o povračilih stroškov izkazalo velik manko. Temeljna naloga tega deželnega sveta je, da povrne državljanom izgubljeno zaupanje v politiko ter institucijo dežele nasploh. Deželni svet bo moral s konkretnimi ukrepi, ki zadevajo stroške politike in svojega poslovanja pokazati, da je tudi na tem občutljivem področju mogoč preobrat in da politika ni nujno le kasta in koncentrat privilegijev. Morda bo ta naloga izmed vseh še najbolj zahtevna.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Sport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
TOREK, 14. MAJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
deželni svet - Včeraj umestitvena seja
Iacop (DS) predsednik, Gabrovec podpredsednik
Drugi podpredsednik je Paride Cargnelutti iz desne sredine
gorica
Nora Gregor se vrača tudi skozi roman
TRST - Včerajšnja prva seja novoizvoljenega deželnega sveta Furla-nije-Julijske krajine se je začela in končala po naprej znanem in zapisanem scenariju: za predsednika je bil izvoljen demokrat Franco Iacop, njegova namestnika sta Igor Gabrovec (DS-Slovenska skupnost) in Paride Car-gnelutti iz Ljudstva svobode. Iacop je prejel 30 glasov (volivcev je bilo 49). Gabrovec je drugi Slovenec podpredsednik sveta FJK, pred njim je bil podpredsednik Miloš Budin.
Gabrovec in demokrat Stefano Ukmar (foto Kroma) sta zaprisegla tudi v slovenščini, svetnik iz Benečije Giuseppe Sibau (Tondova lista) je želel priseči tudi v nadiškem narečju, a so mu deželne službe preprečile, češ da »po na-šin« ni slovenski jezik. Sibau se sicer nima za Slovenca, temveč za Benečana.
Na 3. strani
GORICA - Gorica je na začetku dvajsetega stoletja pestovala deklico, ki je sanjala, da bo igralka. Sanje je uresničila na Dunaju, v Berlinu, Hol-lywoodu, Parizu ... V gledališču in v filmu je zaslovela kakor noben drug Go-ričan. Njen sloves pa se v resnici meri v širših razsežnostih, saj film Jeana Renoira »La Regle du jeu«, v katerem je odigrala nosilno vlogo, kritiki kujejo v nebo. Na krilih slave je letela visoko, padec je bil zato še hujši. »O tej izgnanki bi bilo treba napisati roman,« je pustil zapisano Renoir. Ustregel mu je Hans Kitzmüller, ki pravi: »Minilo je skoraj sto let od dneva, ko je Nora zapustila Gorico. Danes smo priča njenemu dokončnemu vračanju. V hipu lahko posekaš stoletno drevo, sto let pa mora miniti, da ponovno zraste takšno, kakršno je bilo.«
Na 18. strani
V tednu dni Soča zahtevala dve življenji
Na 2. strani
Nova kolesarska steza do jezerc pri Orehu
Na S. strani
v V VI	• • I	v v».
Tržaška civilna zaščita popisala gozdne poti
Na 7. strani
9771124666007
2
Torek, 14. maja 2013
ALPE - JADRAN
/
brdo pri kranju - Srečanje predstavnikov parlamentov držav Jadransko-jonske pobude V današnji oddaji S-prehodi
Evropa naj čim prej sprejme strategijo razvoja te regije
gost Edi Kraus
Predsednik DZ Janko Veber
kroma
BRDO PRI KRANJU - Predstavniki parlamentov držav Jadransko-jonske pobude so na včerajšnjem srečanju na Brdu pri Kranju opozorili na nujnost, da Evropska komisija čim prej sprejme strategijo razvoja jadransko-jonske makroregije, je po srečanju povedal gostitelj, predsednik DZ Janko Veber. Poudaril je, da je strategija Bruslja - pripravljena naj bi bila do konca leta - ključna, saj bodo države članice pobude na ta način razpolagale s sredstvi iz evropskega proračuna, ki jih bodo lahko namenjale neposredno za investicije in razvojne potrebe v vseh državah. Veber je povedal, da je bilo zlasti ob velikem angažmaju Italije nekaj sredstev že zagotovljenih, pri čemer je bil velik poudarek dan razvoju malih in srednjih podjetij.
Druga pomembna tema včerajšnjega srečanja je bilo vključevanje držav Jadransko-jonske pobude v EU. Nekaj držav je sicer že v EU, Hrvaška bo članica postala letos, druge države pa na vstop še čakajo. Kot je povedal Veber, so se dogovorili za sodelovanje oziroma za izmenjavo izkušenj med parlamenti tistih držav, ki so že članice, in tistih, ki se na to šele pripravljajo.
Udeleženci srečanja so sprejeli tudi skupni dokument, ki ga bodo posredovali Evropski komisiji in
v katerem so med drugim izpostavili pomen približevanja delovanja evropskih institucij ljudem tudi preko pobud, kakršna je jadransko-jonska.
Srečanje je pripravila Slovenija kot trenutno predsedujoča. Slovenija pobudi predseduje od 1. junija lani do 31. maja letos, ko bo predsedovanje prevzela Albanija. Med predsedovanjem se Slovenija osre-dotoča predvsem na vprašanja, povezana z morjem in obmorskim pasom, obdobje 2012-2013 pa je ključno tudi za oblikovanje strategije EU za jadransko-jonsko makroregijo.
Jadransko-jonska pobuda je bila ustanovljena leta 2000 s podpisom deklaracije iz Ancone. Pobuda združuje osem držav vzdolž obal Jadranskega in Jonskega morja. Poleg Slovenije so to še Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Italija in Srbija. Srečanja na Brdu so se udeležili predsednik črnogorskega parlamenta Ranko Krivokapic, posebni odposlanec srbskega parlamenta Miodrag Popo-vic, podpredsednik italijanske poslanske zbornice Lui-gi Di Maio, hrvaška poslanka Romana Jerkovic, grški poslanec Joanis Kefalogianis ter poslanka skupščine BiH Nermina Zaimovic Uzunovic. (STA)
slovenija - Izvolili so ga na sobotnem kongresu Slovenske demokratske stranke
Janez Janša sedmič na čelu stranke
Dobil je 522 glasov, le 11 jih je bilo proti - Po izvolitvi poudaril, da je SDS slovensko državo soustvarjala - Napovedal je boj proti rdečim monopolom
CELJE - Delegati SDS so na sobotnem 10. kongresu Janeza Janšo s 522 glasovi za in 11 proti že sedmič zapored izvolili za predsednika stranke. Po izvolitvi je v govoru delegatom spomnil, da je SDS slovensko državo soustvarjala in se zanjo borila, jo skušala narediti v časih, ko so bili izzivi zelo veliki, boljšo. »Od samega začetka je bil naš cilj, da bi se v tej državi vsi počutili kot doma oz. da bi jo vsi, ki v njej živimo, lahko s srcem čutili kot svojo lastno domovino,« je dejal. Po njegovih besedah je bila SDS v tem času tista politična sila, ki je v filozofskem smislu zagovarjala kulturo življenja in je v ospredje postavljala vse tiste dogodke, »ki so nas Slovence v usodnem času združili«.
Izvolitev Janeza Janše je bila pričakovana. Na močno podporo, ki jo uživa, kaže tudi dejstvo, da ni imel protikandidata. Na kongresu tako ni bilo govora ne o nedavnemu poročilu komisije za preprečevanje korupcije, ki je Janši očitala kršenje protikorupcijske zakonodaje, ne o predčasnem koncu druge Janševe vlade, ki je sledil temu. Rdeča nit kongresa je bila napoved boja proti rdečim monopolom, ki, kot je dejal Janša v svojem uro dolgem uvodnem nagovoru, obvladujejo tudi medije in sodstvo ter onemogočajo vladavino prava. Ohranjanje pridobitev NOB in revolucije je po njegovem mnenju dobilo zelo konkretno interesno obliko: ohranjanje privilegijev. Ker lahko gospodarsko rast zagotovimo samo v družbi brez monopolov, je razgradnja teh monopolov po Janševi oceni temeljni pogoj za izhod iz krize. »In pred nami je finale propada oziroma moralnega in finančnega bankrota rdečih monopolov,« je prepričan stari in novi predsednik SDS.
Kritičen je bil tudi do odločitve vlade Alenke Bratušek o dvigovanju davkov. Meni, da je to popolnoma napačna smer. Nedavno izjavo predsednika SD Igorja Lukšiča, češ da je prišel čas za dvig davkov, pa je označil za vojno napoved gospodarstvu in vsem, ki v Sloveniji živijo od lastnega dela. A hkrati Janša tudi iz opozicije napoveduje, da bo SDS pomagala vladi, kjer se bo dalo, pri čemer sicer dodaja, da ni možno pomagati nekomu, ki te ne želi poslušati. Na kongresu so sprejeli tudi nosilno resolucijo Družba odgovornosti in svobode, v kateri naj bi
bili odgovori na sedanje izzive ter položaj v državi. V njej so med drugim zapisali, da mora upravljanje z državo v osnovnih pristopih potekati skladno z vrednostnim središčem, ki izhaja iz vrednot osamosvajanja Slovenije, sicer družba zaide v krizo. Eno od poglavij resolucije namenjajo utrjevanju kulturne istovetnosti, poudarjajo vrednoto domoljubno-sti. Zadnje poglavje namenjajo perspektivi Slovenije in EU. SDS želi Sloveniji povrniti ugled in bonitetne ocene, ki so bile po njihovem značilne za čas med letoma 2004 in 2008, ko so prvič dobili mandat za vodenje vlade.
Delegati so sprejeli še nekaj drugih resolucij, v katerih se med drugim zavzemajo za enakomernejši razvoj celotne Slovenije, za stabilen politični sistem ter za gospodarsko rast in več odgovornosti, v posebni resoluciji pa poudarjajo, da nas iz krize lahko popeljejo le zagon gospodarstva in nova delovna mesta. (STA)
Janez Janša je bil na kongresu SDS že sedmič zapored izvoljen za predsednika stranke
arhiv
KOPER - Po skupnem čezmejnem prostoru se bodo tokrat v koprskem studiu sprehodili z uspešnim podjetnikom, ki ga je tržaški župan pred kratkim imenoval za prvega moža na področju gospodarskega razvoja mesta. Edi Kraus ni le vodja ene največjih italijanskih investicij v Sloveniji, temveč tudi zaveden Slovenec, ki na domačem Krasu pomaga ohranjati bogato kulturno dediščino. O vsem tem bo govor v današnji oddaji S-prehodi na TV Koper-Capodistria ob 18. uri.
Di Bernardo ni več v hišnem priporu
TRST - Zunajsodni senat tržaškega sodišča je včeraj preklical hišni pripor za nekdanjega generalnega direktorja Čedajske banke Luciana Di Bernarda, kateremu so ta ukrep izrekli 16. aprila. Njegov odvetnik Luca Ponti je med včerajšnjo triurno obravnavo trdil, da obtožba o izsiljevanja nima trdne podlage ter da ni razlogov za hišni pripor. 66-letni Di Bernardo, doma iz Ta-vagnacca, je osumljen izsiljevanja strank te banke, preiskavo vodi državno tožilstvo v Vidmu. Nekateri podjetniki zatrjujejo, da je Di Bernardo med letoma 2004 in 2008 z grožnjami glede dodeljevanja posojil od njih iztržil več kot milijon evrov. Preko finančne družbe, ki jo je soupravljal, pa naj bi brezplačno prejel nekaj nepremičnin v Lignanu. Di Bernardo je bil vpleten še v neko drugo preiskavo, upravni svet banke pa je sprejel njegov odstop.
Naftni derivati nekoliko dražji
LJUBLJANA - Opolnoči so se drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji zvišale. Neos-vinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,2 centa na 1,463 evra, 100-oktanski bencin za dva centa na 1,496 evra, dizelsko gorivo pa za 0,9 centa na 1,341 evra na liter. Podražilo se je tudi kurilno olje. Za liter bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,968 evra, kar je en cent več kot doslej. Cene naftnih derivatov v Sloveniji določajo na podlagi 14-dnevnih povprečij gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro.
bovec - Pri raftanju na Soči v nedeljo umrl Izraelec
V tednu dni dva mrtva
Vodnik rafta ni imel ustreznega izpita - Po besedah predsednika raftarjev Dolina Soče nedeljska nesreča splet nesrečnih okoliščin
Predsednik združenja raftarjev Dolina Soče Adis Hrovat
BOVEC - Pogrešanega 48-letnega izraelskega raftar-ja, ki so ga pogrešali od nedelje popoldne, so včeraj nekaj po 10. uri našli mrtvega, so pojasnili na Policijski upravi Nova Gorica. To je že druga nesreča na Soči s smrtnim izidom v tednu dni. Prejšnji ponedeljek je umrl 33-letni vodnik rafta.
Nesreča se je zgodila v nedeljo okoli 13. ure. Raft, na katerem so bili vodnik in štirje izraelski turisti, je po približno 150 metrih plovbe pri sotočju reke Soče in Koritnice trčil v skalo in se prevrnil. Četverici, poleg vodnika še trem Izraelcem, je uspelo priplavati do obrežja, enemu turistu pa ne. Vodnik je nemudoma obvestil policijo in stekla je reševalna akcija, v kateri je sodelovalo 60 reševalcev in policistov, svojo pomoč pa so ponudili tudi domačini s primerno opremo. Iskanje so okoli 20. ure zaradi teme prekinili, nadaljevali pa so ga včeraj ob 8. uri zjutraj. Truplo so v bližini kraja nesreče našli nekaj po 10. uri.
Ob nedeljski nesreči na Soči so bile razmere za plovbo normalne, na reko so se podali na varnem in mirnem odseku, je za STA povedal predsednik Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) raftarjev Dolina Soče Adis Hrovat. »Za zadnjo nesrečo je kriv splet nesrečnih okoliščin,« je zatrdil. Po njegovih besedah naj bi tok nesrečnega izraelskega turista potegnil pod drevo v vodi, kjer je ostal ujet. Po ko-
deksu naj bi vožnjo po reki odsvetovali v primeru, če je v Trnovem ob Soči pretok reke večji od 60 kubičnih metrov na minuto. »Jasno pa je, da mora vsak vodnik sam oceniti stanje in tudi sposobnosti turistov ter se na podlagi teh podatkov odločiti za to, na katerem odseku se bo podal na reko,« je še povedal Hrovat in dodal, da bosta zadnji nesreči vsaj kratkoročno zagotovo vplivali na odločitve ljudi za rafting. »Ob takih nesrečnih dogodkih smo imeli tudi nekaj odpovedi. Vendar pa se čez mesec dni zagotovo ne bo spomnilo več veliko ljudi na to nesrečo,« je še Hrovat.
Vodniki raftov se izobražujejo po veljavnem pravilniku, potrjenem pri strokovnem svetu za šport pri Slovenskem olimpijskem komiteju. Predpogoj za pristop k izpitu vodnika rafta na prvi stopnji in učitelja raftanja na drugi stopnji je opravljena in veljavna licenca za reševanje iz divje vode. Slovensko izobraževanje vodnikov raftov je zelo dobro, tako da ga priznavajo tudi nekatere druge nacionalne raftarske zveze in v Slovenijo pošiljajo na izobraževanje svoje kandidate.
Predsednik Rafting zveze Slovenije Uroš Lovrenčič je povedal, da je imel 28-letni vodnik, ki je vodil raft, udeležen v nedeljski nesreči, licenco za reševanje iz divjih voda, na seznamu vodnikov raftov pa ga ni zasledil.
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 14. maja 2013
3
deželni svet - Umestitvena seja brez nobenih presenečenj
Iacop predsednik, Gabrovec in Cargnelutti podpredsednika
TRST - Vse po napovedih in brez presenečenj. Prva seja novoizvoljenega deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine se je začela in končala po naprej znanem in zapisanem scenariju: za predsednika je bil izvoljen demokrat Franco Iacop, njegova namestnika sta Igor Gabrovec (DS-Slovenska skupnost) in Paride Cargnelutti iz Ljudstva svobode. Iacop je prejel 30 glasov (volivcev je bilo 49), Gabrovec jih je dobil 25, Cargnelluti pa 17 od 48 volivcev. Predsedstvo skupščine sestavljajo še sekretarji Emiliano Edera (Občani za Ser-racchianijevo), Davide Gerolin (DS), Bruno Marini (LS) in Claudio Violino iz Severne lige. Iz predsedstva je bilo izključeno Gibanje 5 zvezd, kar je sprožilo protest njegovih deželnih svetnikov. Ume-stitveno sejo je kot najstarejši svetnik vodil Franco Rotelli, ki se je spomnil 30-le-tnice psihiatrične reforme Franca Basa-glie. Rotelli (DS) je bil eden najtesnejših sodelavcev znanega psihiatra, po katerem nosi ime reforma (zakon številka 180).
Prisegi v slovenščini, tokrat brez nemščine
Formalni umestitvi skupščine je sledila zaprisega 49 deželnih svetnic in svetnikov. Gabrovec in slovenski demokrat Stefano Ukmar sta prisegla v italijanščini in v slovenščini, kar nekaj svetnikov iz Vidma, Gorice, Pordenona in Tolmeča pa je priseglo tudi v furlanšči-ni. Nihče ni prisegel v nemškem jeziku.
Novoizvoljeni predsednik Iacop je star 52 let in je doma iz kraja Reana del Rojale v videmski pokrajini. V rojstnem kraju je bil enajst let župan, v deželnem svetu pa sedi deset let. V upravi predsednika Riccarda Illyja je bil odbornik za organizacijo in osebje, v obdobju desne sredine pa je bil podpredsednik deželne komisije za javne uprave in tudi podpredsednik posebne komisije za reformo pokrajin. Pred nastankom Demokratske stranke je bil Iacop član Marjetice.
Praznično vzdušje in veliko sorodnikov
Včerajšnja prva seja je bila, kot je to že tradicija, najbolj obiskana v petletni zakonodajni dobi deželnega sveta. Veliko je bilo novinarjev, še več pa sorodnikov in prijateljev deželnih poslancev. Vsi ti so do zadnjega kotička zapolnili tribuno za občinstvo, ki navadno sameva. Skratka pravo praznično vzdušje, kot se spodobi za takšne priložnosti, ki se ponovijo enkrat vsakih pet let. Med občinstvom je bilo tudi nekaj dosedanjih svetnikov (med njimi Franco Brussa in Roberto Asquini), ki jih politika tako ali drugače še zanima (ali pa ne morejo brez nje).
Tondo zelo slabe volje, »osamljena« predsednica
Če bi sodili po obrazih, je bil med vsemi deželnimi svetniki najbolj slabe volje videti dosedanji predsednik Dežele Renzo Tondo. Včlanil se bo v mešano skupino in bo menda glasnik celotne des-nosredinske opozicije. Nekdanji predsednik bo sedel ob nekdanjem županu Trsta Robertu Dipiazzi (Tondova lista), ki je skoraj vedno dobre volje.
Predsednica dežele Debora Ser-racchiani, ki je tudi svetnica, je edina sedela v klopeh deželne vlade. Delovala je nekam osamljeno, družbo bo vsekakor dobila prihodnji torek, ko se ji bodo na seji pridružili odbornice in odborniki.
S.T.
več fotografij na www.primorski.eu
Vodstvo novega deželnega sveta: (od leve) Igor Gabrovec, Franco Iacop in Paride Cargnelutti
deželni svet - Umestitvena seja
Gabrovec takoj potrdil Čotarja Ukmar je prišel z avtobusom
TRST - »Izvolitev za podpredsednika deželnega sveta pomeni veliko priznanje ne samo zame, temveč tudi za Slovensko skupnost in za vso slovensko manjšino,« je svojo izvolitev komentiral Igor Gabrovec. Njegova stranka ocenjuje izvolitev kot zgodovinski dogodek za SSk. Takoj po izvolitvi je Gabrovec za svojega osebnega tajnika potrdil Miloša Čotarja, ki odlično pozna deželno upravno kolesje in ki je bil svoj čas že sodelavec pokojnega Mirka Špacapana. Gabrovec sedi ob tržaškem kolegu Francu Codegi in vodji svetniške skupine Demokratske stranke Cristia-nu Shaurliju, nekdanjemu županu Fojde v zahodni Benečiji. Na prvi seji predsedstva se je Gabrovec zavzel za zaposlitev novinarja ali novinarke z znanjem slovenščine v tiskovnem uradu sveta.
Če za Gabrovca pomeni veliko zadoščenje podpredsedniško mesto, je bil včerajšnji dan za Stefana Ukmarja kot neke vrste prvi dan šole. V mesto je s Kontovela prišel z avtobusom, prijetne občutke na prvi seji Ukmarju ni pokvaril niti zobobol. V skupščini sedi pod vodjo svetniške skupine DS Shaurlijem, tako da se je v dvorani ustvaril neke vrste »sedežni trikotnik« Gabrovec-Shaurli-Ukmar.
S.T.
Umestitvena seja deželnega sveta
kroma
deželni svet
Sibau je hotel priseči »po našin«
Giuseppe Sibau
TRST - V novem deželnem svetu sedi tudi Giuseppe Sibau, ki je bil do pred kratkim župan beneške občine Sv.Lenart-Podutana in tudi izredni komisar tamkajšnje gorske skupnosti. 56-letni upravitelj iz Tondove občanske liste (desna sredina) je predstavnik Nadi-ških dolin v skupščini in se ima za neke vrste naslednika Giuseppe-ja Specogne, ki je dolgo let v deželnem svetu zastopal Krščansko demokracijo. Sibau je hotel priseči tudi v nadiškem narečju (po na-šin, je dejal), a so mu deželne službe to preprečile, češ da narečje ni slovenski jezik.
Za Primorski dnevnik je Si-bau v slovenskem narečju napovedal, da si bo prizadeval za gospodarski preporod Nadiških dolin, ki doživljajo stalni padec prebivalcev. Povedal je, da načelno sicer podpira dvojezično šolstvo v videmski pokrajini in torej dvojezično šolo v Špetru, želi pa od pristojnih šolskih organov tudi pozornost do šol z italijanskim učnim jezikom, »da ne bi prišlo do diskriminacije med italijanskim in dvojezičnim šolstvom.«
S.T.
gospodarstvo - Že sedmo leto zapored natečaj Podjetna Primorska
Iskanje najboljših poslovnih pobud
Do jutri čas za prijave na natečaj - Najboljše bodo nagradili v začetku decembra - Letos predvidenih več novosti
KOPER - Natečaj za najboljši poslovni načrt primorske regije »Podjetna Primorska« je v polnem zagonu. Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske - UIP v sodelovanju s partnerji Zadružno kraško banko z Opčin ter Adriatic Slovenica d.d. že sedmo leto zapored nagrajuje najboljše poslovne načrte. Iščejo namreč inovativne poslovne ideje, ki jih posamezniki ali podjetniške skupine želijo uresničiti in tako vstopiti v svet podjetništva ob podpori UIP. Natečaj je namenjen študentom in drugim mladim, raziskovalcem, podjetnikom, akademikom in vsem ostalim prebivalcem z inovativnimi poslovnimi idejami.
Namen natečaja »Podjetna Primorska« je pospešiti prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov ali skupin v tržno uspešne podjeme kot tudi pospešiti prenos znanja iz univerze v gospodarstvo. Usmerjen je k spodbujanju razvoja podjetništva in podjetniške kulture ter nastanku novih start up in spin off podjetij z visoko dodano vrednostjo v primorski regiji, ki po pravilniku na-
tečaja vključuje Obalno-kraško, Goriško, Notranjsko-kraško regijo ter obmejno območje v Republiki Italiji ter Republiki Hrvaški.
Letošnja sezona Podjetne Primorske prinaša kar nekaj novosti. Zamislili so si dve kategoriji: kategorija Optimist, ki je namenjena prijaviteljem brez predhodnih podjetniških izkušenj in kategorija Navigator, ki je namenjena prijaviteljem s predhodnimi podjetniškimi izkušnjami (pretekle ali obstoječe podjetniške izkušnje). Z namenom večjega spodbujanja podjetniške miselnosti in udejstvovanja študentskih podjetniških timov je posebna nagrada namenjena tudi najboljšemu študentskemu poslovnemu načrtu.
Druga novost se nanaša na obogatitev podpornih aktivnostih za finaliste natečaja, ki bodo poleg svetovanj in podjetniških delavnic za pisanje poslovnega načrta deležni še skupinskega mentori-ranja za zagon podjetja.
Tretja novost se nanaša na nagrade. Letos bodo podeljene nagrade v obli-
ki vavčerja, ki zajema paket svetovalnih in drugih storitev podjetniškega podpornega okolja.
Natečaj poteka v obdobju od marca do decembra 2013, ko bodo razglašeni zmagovalci natečaja in podeljene nagrade. V prvem, spomladanskem delu poteka zbiranje prijav. Nato bodo izbrali 10 do 12 najboljših poslovnih idej - finalistov, ki bodo v drugem, jesenskem delu obiskovali podjetniške delavnice za pripravo poslovnega načrta ter s pomočjo svetovanja in mentoriranja izdelali poslovni načrt. Rok za oddajo prijave na natečaj zapade jutri, 15. maja 2013. Finalisti bodo ob podpori svetovanja, mentoriranja in podjetniških delavnic pripravili dokončne poslovne načrte do 15. novembra 2013. Svoj poslovni načrt pa bodo imeli priložnost tudi osebno predstaviti pred strokovno komisijo. Zmagovalci bodo prejeli nagrade na zaključnem dogodku predvidoma v začetku decembra.
Celoten nagradni sklad znaša več kot 12.000 evrov. Zmagovalec za najboljši
poslovni načrt v kategoriji Optimist prejme vavčer v vrednosti 4000 evrov in enoletno brezplačno uporabo spletnega računovodskega programa MiniMax ter v kategoriji Navigator vavčer v vrednosti 4000 evrov in enoletno brezplačno uporabo spletnega računovodskega programa MiniMax. Med finalisti bo izbran še najboljši študentski poslovni načrt, ki bo nagrajen z vavčerjem v vrednosti 3000 evrov in enoletno brezplačno uporabo spletnega računovodskega programa MiniMax. Poleg tega so vsi finalisti izbora deležni brezplačnega podjetniškega tečaja za pripravo poslovnega načrta, storitev svetovanja in mentoriranja za zagon podjetniške ideje.
Na sedežu UIP, na Ferrarski ulici 8 v Kopru (objekt Ogrlica), že potekajo dogodki namenjeni informiranju in pomoči pri prijavi na razpis. Več o dogodkih in datumih lahko preberete na www.uip.si in natančen opis natečaja na www.podjetnaprimorska.si; kontaktna oseba: Suzana Frankarli, suza-na@uip.si, 051 259 403.
4	Torek, 14. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik
Športna društva, ki delujejo na območju tržaške občine, bodo morala po novem sama plačati stroške za vodo in električno energijo. Tako je zapisano v pismu, ki ga je občinska uprava pred nekaj tedni poslala posameznim društvom. Ukrep bo prizadel tudi nekatera slovenska športna društva, in sicer kriško Vesno, proseško Pri-morje in ŠD Kontovel.
Odločitev je sprožila vik in krik predvsem v italijanskih amaterskih športnih društvih. Njihovi predsedniki so na sestanku z občinskimi upravitelji pred dvema tednoma - prisotna sta bila tudi novi občinski odbornik za šport Bruno D'Agostino in občinski direktor Fabio Lo-renzut - zagrozili, da bodo občini vrnili ključe igrišč, ker naj bi plačilo režijskih stroškov onemogočilo nadaljnje delovanje njihovih družb.
Sestanka so se udeležili tudi predstavniki treh slovenskih športnih društev. Ukrep bo prizadel udejstvovanje Pri-morja in Kontovela v športnem centru Er-vatti pri Briščikih in Vesne na domačem igrišču v Križu.
Primorje in Kontovel sta - skupno z balinarskim društvom Portuale bocce in gimnastičnim društvom Carso Mug-gia - septembra lani podpisala s tržaško občino devetletno koncesijsko pogodbo za uporabo tamkajšnjih športnih objektov. V pogodbi se je tržaška občina obvezala, da bo (od 1. januarja letos) letno krila 90 odstotkov stroškov za elektriko, vodo in kurilno olje do največ 50 tisoč evrov. »V pogodbi pa je vključena klavzula, po kateri je občinski upravi omogočena sprememba pogodbenih določil,« je včeraj opozoril predsednik ŠD Konto-vel Marko Ban.
Prav te klavzule naj bi se občina po-služila za črtanje dosedanje podpore športnim društvom za kritje režijskih stroškov. Vzrok za tako nepopularno odločitev naj bi tičal v pomanjkanju sredstev v občinski blagajni.
»Doslej smo le bili obveščeni o odločitvi občinske uprave, bili smo povabljeni na sestanek, a občina še ni pripravila in odobrila ustreznega sklepa,« je poudaril Ban. »Ko bomo imeli sklep v vpogled, bomo lahko ukrepali. Ukinitev občinske podpore nas bo, seveda, prizadela, a verjetno manj kot druga društva, na primer, nogometna, v mestu. Občina bo še nadalje krila večji del stroškov za ogrevanje, kar za nas predstavlja - s kakimi 40 tisoč evro - največje breme. Bolj prizadeta bodo nogometna društva, saj bodo morala sama kriti stroške za vodo in elektriko.«
Predsednik NK Primorje Roberto Zuppin je podčrtal, da bo občinski ukrep prizadel le delovanje na nogometnem igrišču v središču Ervatti. »Naše društvo samo krije režijske stroške za obnovljeno nogometno igrišče na Rouni,« je poudaril. »Zato bo škoda tako rekoč ... relativna.« Pač pa se je Zuppin obregnil ob »precej slabo upravljanje denarja s strani občine.« »Občina bi mnogo prihranila, če bi dodelila posameznim društvom denar za razne posege na športnih objektih. Ta bi gotovo mnogo prihranila in posamezna dela bi stala manj,« je ocenil predsednik NK Primorje.
»Doslej smo plačevali le del stroškov za vodo in elektriko,« je pojasnil predsednik kriške Vesne Roberto Vidoni. »Občinski ukrep nas bo močno prizadel, saj nas bo stal kakih 15 tisoč evrov. To je res precej. Podobno bodo prizadeta tudi druga mestna nogometna društva. Zato ni čudno, da sedaj pripravljamo skupno protestno
pismo, ki ga bomo v kratkem poslali občinski upravi,« je napovedal Vidoni.
Ukrep tržaške občine ne bo prizadel Primorca in Zarje. Trebensko in bazovsko športno društvo nista doslej prejeli nobene občinske podpore za kritje režijskih stroškov. »Od vedno plačujemo vse sami: vodo, elektriko in plin.« je pojasnil predsednik Primorca Darko Kralj. Koliko? Kakih 15 tisoč evrov letno. Strošek bi bil mnogo večji, če bi imeli na velikem nogometnem igrišču razsvetljavo. Nogometaši Primorca trenirajo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, zvečer na razsvetljenem igrišču v Dolini, ob petkih pa na malem igrišču v Treb-čah, ki je opremljeno z razsvetljavo.
M.K.
Desno nogometno igrišče Vesne v Križu, zgoraj športni center Ervatti pri Briščikih
kroma
politika - Demokratska stranka
Kdo bo tržaški Guglielmo Epifani?
Kdo bo »tržaški Gueglielmo Epifani«, se je spraševal marsikateri od udeležencev včerajšnjega srečanja članov Demokratske stranke (foto Kroma), ki - nekateri kritično, drugi skoraj resignirano - spremljajo razvoj političnih dogajanj na državni ravni. Tajnik (ali tajnica), ki bo izvoljen na bližnji skupščini, bo vodil lokalno stranko do jesenskega kongresa.
Pokrajinski tajnik Francesco Russo, ki je februarja postal senator, je včeraj tudi formalno odstopil, potem ko je stranko že po parlamentarnih volitvah prepustil začasnima koordinatorjema Štefanu Čoku in tržaškemu občinskemu svetniku Pieru Farraguni. Zavzel se
je za korenito obnovo strankinih vodilnih teles in pokazal razumevanje do mladih, ki so v nekaterih italijanskih mestih (ne v Trstu) simbolično zasedli sedeže Demokratske stranke v znak protesta proti državnim dogajanjem. Kaplja čez rob so bili dogodki okrog predsedniške kandidature Romana Prodija, ki jo je pokopalo kar sto t.z. ostrostrelcev prav iz vrst parlamentarcev DS. Obnova se mora pričeti predvsem z generacijskimi zamenjavami, torej s pomladitvijo tudi krajevne stranke, je prepričan senator Russo, ki pri 44 letih ni ravno star, a očitno »prestar« za vodenje stranke v teh zanjo zelo težkih razmerah.
boljunec - Fiom obtožuje Fim in Uilm
V tovarni Wartsila sindikati niso složni
Predstavniki sindikata Fiom pred tovarno finskega koncerna Wartsila: tako bo tudi danes
kroma
V tovarni Wartsila se odnosi med posameznimi sindikati krhajo. Sindikalna organizacija Fiom-Cgil se namreč pritožuje, da sta organizaciji Fim-Cisl in Uilm sami sklicali volitve sindikalnih predstavnikov na podlagi kolektivne delovne pogodbe, ki sta jo decembra lani podpisali ločeno, in sicer brez referenduma med delavkami in delavci. Fiom opozarja, da si bosta tretjino sindikalnih predstavnikov zaradi tega delila omenjena sindikata, tako da bo Fiom ostal brez večine, čeprav ima ta sindikat v tovarni pri Bo-ljuncu in tudi na vsedržavni ravni največ vpisanih.
Za predstavnike levičarskega sindikata v podjetju Wartsila Italia je zlasti sporno dejstvo, da se »ločenih« volitev lotevajo prav v času, ko se Cgil, Cisl in Uil na državni ravni pogovarjajo o vnašanju sprememb in novih pravil na področju sindikalnih predstavništev v podjetjih. »Čeprav je kriza zelo huda in bosta leti 2013 in 2014 bržkone še slabši, lahko podobna vprašanja po državnih in deželnih volitvah zatonejo v pozabo ali pa postanejo sredstvo politične propagande,« so prepričani v Fiomu.
Danes prireja Fiom javno srečanje z delavkami in delavci pred tovarno Wartsila, in sicer med 13.30 in 15. uro.
/
TRST
Nedelja, 12. maja 2013
5
milje - Pridobitev s sredstvi evropskega projekta Kras - Carso
Kolesarska pot od Rabojeza do biotopa jezerc pri Orehu
Takoj po odprtju se je po 2-kilometrski stezi pognalo več stotin kolesarjev
Miljska občinska uprava si prizadeva za uveljavitev trajnostne mobilnosti z razvojem mreže kolesarskih poti na občinskem ozemlju. Od nedelje je ta mreža bogatejša za novo kolesarsko stezo, ki se nahaja na območju Rabojeza, od koder pelje do jezerc pri Orehu.
Sredstva za novo pridobitev Občine Milje izhajajo iz strateškega evropskega projekta Kras - Carso, ki je sofinanciran v okviru Programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Kolesarska steza, ki vodi od gostilne »Pri Jožetu - Al ponte« do jezerc pri Orehu, meri slaba dva kilometra. Deli se na asfaltni in na makadamski del in je namenjena tako kolesarjem kot tudi pešcem. »Za njeno ureditev je bilo iz čezmejnega projekta vloženih približno 130.000 evrov,« je za Primorski dnevnik izjavila odbor-nica za javna dela Občine Milje, Loredana Rossi.
Nedeljsko slovesnost je obogatel prihod mladih in manj mladih udeležencev kolesarskega srečanja »Bim-binbici 2013« (otroci na kolesu), ki je potekalo istočasno v 245 italijanskih
konec tedna
Obmejne kontrole
Pri Bazovici so tržaški mejni policisti zadnji konec tedna naleteli na četverico ilegalnih pribežnikov, ki so pravkar prepešačili slovensko-italijansko mejo. Tri eritrejske državljane in državljana Sudana, stare od 22 do 37 let, so odvedli na kvesturo, kjer so dobili t. i. izgonski list. Afričani naj bi se iz Srbije do okolice Trsta pripeljali v dostavnem
vozilu.
Tržaško pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev pa je v soboto in nedeljo izvedlo obširno nadzorno akcijo na mejnem pasu, v kateri so sodelovali tudi ka-rabinjerji 4. bataljona Veneto iz Mester. Skupno so ustavili 72 vozil, identificirali 151 oseb in napisali tri globe zaradi prometnih prekrškov. Nadzor so izvajali na nekdanjih mejnih prehodih Lazaret, Čampore, Škofije, Pesek, Lipica, Fer-netiči in Šempolaj. Na Fernetičih so odvzeli prostost 47-letni romunski državljanki, na račun katere je državno tožilstvo v Monzi izdalo zaporni nalog zaradi tatvine v okolici Milana.
Policija, karabinjerji in karabi-njerski oddelek NAS iz Vidma so v večernih urah obiskali tudi tri lokale v središču Milj. Enega upravitelja so denarno kaznovali (308 evrov), ker dovoljenje za obratovanje ni bilo izpostavljeno na vidnem mestu. V barih so policisti pregledali osebne dokumente 20 oseb, dvema mladeničema so zasegli manjšo količino droge in ju prijavili sodstvu.
Našli ukradena motorja
Patrulji tržaških mestnih redarjev sta v enem popoldnevu našli dve ukradeni motorni kolesi. Že ob prvem pogledu na aprilio, parkirano v Ul. Pinde-monte, je bilo jasno, da je nekdo odpeljal vozilo brez ključa za prižig. Lastnik je potrdil, da so mu neznanci ukradli motor. V Ul. Cologna pa je druga patrulja odkrila ukraden skuter skipper piaggio. Čakajoč na lastnika, so redarji zasegli vozilo.
mestih v organizaciji združenj Ulisse - Fiab, ASD Viaggiare Slow in Tržaškega društva krvodajalcev v sodelovanju z Občino Milje. Udeleženci srečanje so štartali iz miljskega središča, njihovo kolesarjenje pa se je zaključilo ravno z vodenim ogledom biotopa jezerc pri Orehu.
Skupino več stotih kolesarjev na pisanih kolesih sta nagovorila podžu-panja Občine Milje Laura Marzi in Da-
vid Škabar, podžupan Občine Sežana -vodilnega partnerja projekta Kras -Carso, ki šteje skupno 17 partnerjev, večinoma kraških občin z obeh strani nekdanje meje in drugih javnih uprav. Oba sta izpostavila možnosti razvoja, ki jih ponuja ta evropski projekt, še zlasti v smeri prostorskega povezovanja širšega kraškega področja ter ovrednotenja njegovih naravnih bogastev, v tem primeru območja jezerc pri Orehu.
Levo - tik pred rezom traku na začetku nove kolesarske steze, desno - vožja kolone kolesarjev po njej
kroma
Po nagovorih sta podžupana v družbi podpredsednika pokrajine Trst, Igorja Dolenca, ter ob prisotnosti Tatjane Turco in Nadje Debe-njak, odbornic Občin Dolina in Zgo-nik, ki sta prav tako med partnerji evropskega projekta, slovesno prerezala trak in predala namenu novo kolesarsko stezo, po kateri se je zagnala vesela množica kolesarjev. (mlis)
posvet - Obračun po 20 letih od sprejema novega zakona
Azbest še ubija
Ob 20-letnici razglasitve zakona 271/93 o posledicah izpostavljenosti azbestnega prahu je sindikat CGIL FVG organiziral konferenco, na kateri so strokovnjaki različnih poklicnih profilov govorili o izkušnjah in obetih za prihodnost.
Srečanje z naslovom: Zakon 271/93: "izpostavljeni" so dopolnili 20 let. Izkušnje in obeti, je v konferenčni dvorani hotela NH (bivši Jolly) odprla sekretarka deželnega CGIL Orietta Olivo, ki je na kratko orisala, kako in zakaj je bil leta 1993 spremenjen in dopolnjen zakon 257/92. Slišali smo tudi, da med cilje sindikata sodijo prizadevanja, da bi pomagali azbestu izpostavljenim osebam, ki so upravičene tako do odškodnin kot tudi do pokojnin pod ugodnejšimi pogoji. V nadaljevanju so spregovorili pravniki, profesorji in zdravniki, najbolj pregledno in celovito pa je bilo predavanje Valentina Patussija, zdravnika medicine dela, sicer tudi odgovornega na Oddelku za preventivo Zdravstvenega podjetja št. 1.
V svojem posegu se je predavatelj osredotočil na register oseb, izpostavljenih azbestu, ki ga je Dežela FJK začela voditi leta 2003. V ta register naj bi bilo vpisanih kar 85,8 % delavcev, izpostavljenih azbestu, je povedal dr. Patus-si in dodal, da je pred leti Dežela FJK podprla ozaveščevalni projekt Libro bianco amianto 2009-2012, v sklopu katerega so si strokovnjaki različnih inšti-tucij (DTL, INPS, INAIL ...) prizadevali vzpostaviti bogato banko podatkov, ki bi prav prišla različnim ustanovam in posameznim azbestnim bolnikom, ki bi radi izvedeli več o svojih pravicah. Strokovnjaki so zbrali najrazličnejše podatke, ki so dopolnili in ažurirali že obstoječe podatke. Po novem so tako na enem mestu zbrani podatki o podjetjih, ki so uporabljala azbest, (bivših) delavcih izpostavljenih azbestu, o času trajanja delovnega razmerja teh oseb . Izvedeli smo, da so v sklopu tega projekta zbrali osem tisoč fasciklov (25 tisoč doku-
mentov, več kot 6 tisoč delavcev) v tržaški pokrajini in skoraj tri tisoč fasciklov v goriški pokrajini, na podlagi zbranih podatkov pa so prišli do zaključka, da so skoraj vsi delavci, ki so bili izpostavljeni azbestu, imeli zdravstvene težave.
V obdobju med letoma 1994 in 2011 so v Trstu zabeležili 247 prijavljenih primerov bolnikov z malignim tumorjem plevre, za azbestozo je zbolelo 156 oseb, bolezni plevre pa je v tem obdobju imelo 424 oseb. V Gorici je za tumorjem plevre zbolelo 211 oseb, 317 jih ima (je imelo) azbestozo, 919 ljudi pa trpi za boleznimi plevre. Nekoliko nižje številke so statistiki zabeležili v Porde-nonu in Vidmu, treba pa je tudi povedati, da je naštete primere bolezni priznal tudi INAIL.
Interdisciplinarna zdravniška skupina za verifikacijo poklicnih bolezni zaradi azbesta je v omenjenem obdobju pregledala še druge podatke, ki so potrdili, da najvišji davek plačuje prav Trst. Dr. Patussi je povedal, da imamo še vedno na tone izdelkov z azbestom in ob tem opozoril, da so registri izpostavljenih azbestu odlično sredstvo za razumevanje posledic azbesta za zdravje.
Na posvetu ob 20-letnici zakona 271/93 smo slišali še veliko drugih zanimivih podatkov, med drugim tudi to,
da je bilo največ ljudi izpostavljenih azbestu v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja in da je latentna doba pri azbestnih boleznih od 30 do 40 let. Govorniki so opozorili, da je o tej problematiki treba redno govoriti in ozaveščati širšo javnost o težavah, s katerimi se soočajo azbestni bolniki. (sč)
Kako se počuti Trst?
Tako je naslov ciklu srečanj o odnosu zdravje-mesto, ki jih Občina Trst prireja v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem in drugimi mestnimi ustanovami. V ospredju jutrišnjega srečanja v avditoriju muzeja Revoltella bo družbeno-sanitarne integracija. Posvet bosta ob 8.45 uvedli deželna predsednica Serracchiani in pokrajinska predsednica Bassa Poropat, nato pa se bodo zvrstili številni predavatelji. Predstavljen bo tudi občinski načrt družbeno-sanitarne integracije, predstavniki zdravstvenega podjetja Triesti-na 1 pa bodo spregovorili o ponudbi zdravstvenih okrajev in izkušnjah na področju preventive.
Nando Dalla Chiesa in don Cozzi gosta združenja Libera
Tržaška koordinacija protimafijske-ga združenja Libera prireja v naslednjih dneh zanimivi srečanji. Jutri ob 18. uri bo v knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20) govor o pa-lermskem duhovniku Pinu Puglisi-ju, ki ga je septembra 1993 ubila Cosa nostra. O pogumnem duhovniku, ki ga bo katoliška cerkev 25. maja proglasila za blaženega, bo spregovoril državni podpredsednik Libere don Marcello Cozzi. Naslednjega dne, v četrtek ob 10. uri, pa bo glavni sedež tržaške univerze (Trg Evrope) gostil Nanda Dalla Chieso. Profesor sociologije organiziranega kriminala na milanski univerzi bo v učilnici Ve-nezian spregovoril o mafijskih in-filtracijah v severnoitalijanskih deželah.
Nastal je odbor Transparentni Trst
Skupina občanov je ustanovila odbor Trieste Trasparente (Transpa-rentni Trst), ki želi izboljšati pretok informacij med volivci in njihovimi izvoljenimi predstavniki. Med njihovimi cilji je med drugim tudi prepričati tržaško občino, naj sledi zgledu Vidma in pristopi k spletni platformi Openmunicipio, ki omogoča javnosti vpogled v uradne po-litično-administrativne podatke posameznih občin.
Teden Herzogovega in dokumentarnega filma
V kinu Ariston na Drevoredu Ro-molo Gessi se je včeraj začel teden, posvečen Wernerju Herzogu in dokumentarnemu filmu. V sodelovanju z Goethe inštitutom so pripravili retrospektivo o režiserju Wernerju Herzogu (vsak dan ob 18.30), na sporedu pa bo tudi izbor sodobnejših dokumentarcev (v poznejših večernih urah). Popoln spored je na voljo na spletni strani www.ari-stontrieste.it, današnji pa predvideva: ob 18.30 film Echos aus einem dusteren reich, ob 20. uri 5 broken cameras (o palestinsko-izraelskem konfliktu, režija Emad Burnat in Guy Davidi), ob 21.30 pa Mafi Rabia' o sirijskih beduinih (režija Thomas Wild Turlo in Alberto Savioli). Med filmi velja omeniti tudi italijanski dokumentarec Per mano ignota, ki ga je Cristian Natoli posvetil osvetlitvi atentata v Petovljah. Na sporedu bo v četrtek ob 20. uri.
6
Nedelja, 12. maja 2013
TRST
/
dolina - V nedeljo osrednji program letošnje Majence
Ples parterjev in parterc povezal vso vaško skupnost
Kulturni program z godbo in folkloro - Nocoj zadnje dejanje s podiranjem maja
jgo več fotografij na www.primorski.eu
Ponosni petnajstmetrski smrekov steber, na njem krošnja domače češnje in plesišče pod njima postavijo dolinsko Gorico vsako leto na Majenci v center pozornosti. Potrebnih je veliko delovnih rok ter velika izbira jedi, pijače in domačih kapljic vina, da uspe vaškemu prazniku vedno privabiti v Dolino veliko število gostov.
Majenca, praznik pomladi in mladine, dobre volje, predvsem pa praznik mladih parterjev in parterc ter župana in županje Majence, je v nedeljo dosegel svoj višek. Tudi letos so prizadevni in delavni Dolinčani vložili veliko truda: razstave, glasba, kapljica domačega vina, folklora, kioski, postavljanje maja in še marsikaj, je kot vsako leto na vasi pričaralo veselo in pomladno vzdušje. V sodelovanju z društvom Valentin Vodnik, Občino Dolina, domačimi otroškimi vrtci in šolami, Mladinskim krožkom in Združenjem prostovoljnih gasilcev Breg, je vaščanom uspelo, da je z delom in prizadevanjem za čim boljšo izpeljavo vaške tradicije, globoko zakoreninjene v njihovi zavesti, v dolini mrgolelo na tisoče radovednih obrazov.
Majenca seveda že nekaj let ni prava Majenca, če organizatorjem ne pona-gaja vreme. Najboljša vina in olja 57. občinske razstave domačih vin in 16. razstave ekstra deviškega olja, so bila tako v soboto nagrajena v občinskih prostorih. V večernih urah pa so med eno ploho in drugo večer na dolinski Gorici vseeno popestrili Potujoči godci iz Milj So-bri per caso. Muhasto vreme ni zmotilo Dolinčanov pri postavljanju maja. Kraljica Majence - bogata češnja in simbol pomladi, je dolgo čakala na dolinski Gorici, da jo cepijo, pritrdijo na lentjeno in okrasijo. S kolači, pomarančami, limonami in zastavicami je bil tako maj postavljen ob 5.00 zjutraj, ko so pod njim skupaj zapeli himni Eno drevce mi je zraslo in Na Gorici na placu.
V nedeljo je odprtju kioskov ob 16.00, ko je Dolina zaživela, sledilo pestro dogajanje. Popoldne, ki se je nadaljevalo v pozen večer, je povezoval Igor Malalan, ki mu tudi tokrat ni zmanjkalo humorja. Ob 17.30 je bil na sporedu nastop pihalnega orkestra iz Slovenskih Konjic, ki je pred številnimi obrazi vseh starosti uvedel višek praznovanja Majence. Pod taktirko Iva Kacbeka se je v ritmih narodnozabavne, filmske in pop glasbe veselo in sproščeno vzdušje nadaljevalo. Sledil je nastop folklorne skupine Etno-kulturno društvo Snežna. Štajerska dekleta in fantje so v treh točkah s svojim programom razvedrili številne radovedneže, ki so se zbrali okrog maja. Velški polki in velškem štajšerju, ki sta tipična plesa iz Slovenskih goric, je sledil ples s Ptujskega polja, s katerim so pustni liki zabavali tudi dolinske otroke, kurent, ki jih je spremljal, pa jih je strašil. Pod vodstvom predsednika društva in harmonikarja Viktorja Vajngerla, ki jih je spremljal, so pritegnili pozornost številnih obrazov na Gorici.
Na Majenco se začnejo mladi Dolinčani od štirinajstega leta dalje pripravljati že pred koncem zime na prvi fantovski in dekliški uri. Posebno vlogo imajo parterji in parterce, osem-najstletni fantje in šestnajstletna dekleta, ki vsako leto na Majenci v nedeljo skupaj zaplešejo pod majem. V vedrem vzdušju so se z županom Majen-ce Devanom Sancinom in županjo Jo-hano Pečar na čelu, mladi parterji in parterce tudi letos zbrali na Šiji in od tam krenili na Gorico, kjer je pod majem pred ganjenimi starši, sorodniki in številnimi radovednimi obrazi šest parov ter župan in županja zaplesalo dva valčka in polko, najprej med sabo, na-
to z mamami oz. očeti. Z ansamblom Happy day, ki je ob 20. uri uradno zavrtel ples mladih parov, se je zabava nadaljevala do poznih večernih ur.
Tudi včeraj je bilo v Dolini vse živo. V kioskih ni manjkalo marljivih vaš-čanov, gostje pa so zvečer zaplesali z Ansamblom Nebojsega.
Majenca seveda ni samo posebno občuten vaški praznik. Več tisoč vsakoletnih zvestih obiskovalcev in bogat spored kulturnih dogodkov, ki se prepleta z nastopi glasbenih skupin in zabavo za mlajše, daje krajevnemu prazniku širši pomen. Take vrste promocija tradicije in običajev slovenskemu svetu odpira ob-
zorja, domačim proizvajalcem in vsem organizatorjem pa zagotavlja primerno promocijo na prostoru. Pomemben dejavnik je tudi medgeneracijski dialog, ki vaščane povezuje in iz leta v leto krepi vaško tradicijo in povezanost znotraj vasi, mlade pa spodbuja k ohranjanju in gojenju kulture, ki s takim navdušenjem, za-
milje - Posvet ob 70-letnici umora Alme Vivoda
Njen zgled še živi
Žene in dekleta, ki so se takrat vključile v antifašistični upor, so znale doseči enakopravnost
Alma Vivoda se je v zgodovino zapisala kot prva žrtev italijanskega upora zoper fašizem. Njeno življenje je pri 33-ih letih prekinil karabinjer, ki jo je ustrelil v glavo 28. junija leta 1943 pri Boške-tu v Trstu. Ob sedemdeseti obletnici njene usmrtitve je v soboto v poznih popoldanskih urah potekalo v miljskem občinskem gledališču Verdi državno spominsko srečanje, ki ga je priredilo Vsedržavno združenje partizanov Italije.
Laura Marzi, podžupanja občine Milje, pokroviteljice srečanja, je izpostavila ak-
tualnost sporočila zgodbe Alme Vivode, še zlasti za ženske. Podobnega mnenja je bila predsednica tržaškega združenja VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. »V upor so se vključile mlade žene in dekleta. Danes se je svet spremenil, doživljamo krizo vrednot, telesa mladih žensk so postala tržna vrednost: zakaj nismo znali prenesti zgleda partizank in upornic do današnjih dni?« se sprašuje Hrovatinova.
Srečanje je povezoval Gianni Petea-ni, predsednik stalnega odbora Ondina Pe-teani, sin prve partizanske kurirke v Itali-
Govorniki na sobotnem posvetu ob 70-letnici usmrtitve antifašistke Alme Vivoda v Miljah
kroma
ji. Zgodovinski okvir sta ponudili zgodovinarki Marina Rossi in Anna Digianan-tonio. Prva je orisala rojstvo antifašističnih gibanj v Miljah. »Miljske antifašiste je združevala solidarnost kljub razlikam v poklicih in narodnem ter jezikovnem izvoru,« je poudarila Rossijeva. »V tem kontekstu je bila miljska gostilna La Tappa, ki jo je upravljala Alma Vivoda z možem, pravi center antifašističnega gibanja,« je zaključila tržaška zgodovinarka.
Anna Digianantonio je orisala kontakte med antifašisti v Ronkah, kjer je delovala tudi Ondina Peteani, in Almo Vi-voda, ki je bila po mnenju zgodovinarke idealna oseba za tkanje vezi med slovenskimi uporniki in prebivalci Laškega. Izpostavila je zgodovinski trenutek, ki je uveljavil enakost med spoloma, ob tem pa veliko navdušenje in aktivizem vseh žensk, ki so se vključile v oboroženi upor.
O tej zgodbi priča tudi prizor iz gledališke predstave Marte Cuscuna E' bello vivere liberi - Lepo je živeti v svobodi, iz katere je zaigrala ravno prizor, ki prikazuje srečanje med Almo Vivoda in Ondino Pe-teani. V nadaljevanju so posegli še Ester Pacor, predstavnica Združenja žensk v Italiji, Adriano Sincovich, tajnik tržaškega sindikata CGIL, študent Nicolo Gnocato in islamist, nekdanji poslanec ter novinar Fouad Allam. (mlis)
gnanostjo in pripravljenostjo do dela, gotovo ne more zamreti.
Danes se bo praznik pomladi zaključil. Ob 18.uri je na sporedu podiranje Drevesa otrokovih pravic Unicef, sledil bo nastop Pihalnega orkestra Breg. Ob 20.00 pa se bodo ob slovesnem padcu maja marsikomu orosile oči. (bf)
Trst, obrnjen na glavo
Pri založbi Literatura je pred časom izšel slovenski prevod knjige Triste sot-tosopra, ki jo je napisal tržaški pisatelj Mauro Covacich, prevedel pa Vasja Bratina. In ravno Bratina bo jutri gost tradicionalne sredine kave s knjigo, ki jo v Tržaški knjigarni (Ul. san Francesco 20) prirejata založbi Mladika in ZTT. S prevajalcem številnih italijanskih avtorjev (Umberta Eca, Oriane Fallaci, Natalie Ginzburg, Claudia Magrisa, Roberta Sa-viana) se bo pogovarjal Miran Košuta. Pričetek kot običajno ob 10. uri.
Med literaturo in vero
V	prostorih krožka Generali (Trg Du-ca degli Abruzzi 1) bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo prof. Pietra Zo-vatta »Il sacerdote tra letteratura e fe-de«. O njej bosta uvodoma spregovorila škof Gian Paolo Crepaldi in docentka Cristina Benussi.
Trst v Morandinijevi prozi
V	državni knjižnici Stelio Crise je kot znano do 22. maja na ogled razstava Luciano Morandini: lo sguardo e la ra-gione. Danes ob 17. uri bo na sporedu literarno branje iz Morandinijevih del, v središču katerega bo njegovo doživljanja Trsta. Odlomke bo prebral Marcello Crea, med njimi pa bo tudi doslej neobjavljena avtobiografska pripoved Le questioni di Ettore Schmitz. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela Francesca Bergamasco (vokal) in Michele Spanghero (kontrabas).
/
TRST
Nedelja, 12. maja 2013
7
civilna zaščita - Tržaška skupina prevozila in izrisala 558 km poti
Popis gozdnih poti za učinkovito gašenje
Skupina prostovoljcev civilne zaščite Občine Trst je predstavila podroben obračun protipožarnih dejavnosti v letu 2012. Skupina, ki šteje 54 prostovoljcev, je v okviru teh dejavnosti prevozila dobrih 558 kilometrov gozdnih poti na območju tržaške pokrajine in pripravila tozadevni zemljevid, ki bo za gašenje požarov gotovo zelo koristen. Na predstavitvi so bili navzoči koordinator skupine Bruno Tribuson, tržaška pod-županja Fabiana Martini, poveljnik občinske policije Sergio Abbate, občinski funkcionar Enrico Mazzoli in koordi-natorka deželne gozdne straže Giuliana Pagliari.
Požari predstavljajo eno največjih skrbi na tem območju, še posebno poleti. Pogosto pa poteka pod vodstvom državne gorske in jamarske reševalne službe tudi iskanje pogrešancev, ki prav tako zahteva večje število prostovoljcev. Gozdne poti so predvsem v primeru požarov bistvenega pomena, če se hočemo z vozili čim hitreje približati žarišču in pogasiti ogenj. Nekoč so bili zemljevidi in popisi gozdnih poti samo papirnati, od leta 2008 pa ima civilna zaščita na voljo sodobnejše tehnološko sredstvo, ki so ga pripravili na oddelku za matematiko in geoznanosti Univerze v Trstu. Zemljevidi se posodabljajo s satelitskim sistemom (GPS), prostovoljci tržaške občine pa razpolagajo s poceni aparaturo, ki omogoča učinkovitejše delo. Gozdna
straža je predlagala, naj se dejavnost razširi na celotno pokrajinsko območje. Analizi gozdnih poti v tržaški občini je tako sledilo zbiranje podatkov v ostalih petih občinah, v sodelovanju s prostovoljci iz teh občin. »Prostovoljci iz de-vinsko-nabrežinske občine pa nas niso samo spremljali na terenu. V nadaljevanju so sodelovali pri obdelavi podatkov in sestavljanju zemljevidov,« je poudaril Bruno Tribuson.
Leta 2010 so na zemljevidu tržaške občine izrisali 220 kilometrov gozdnih poti in skoraj 500 hidrantov, lani pa so s sodobnejšo aparaturo na enem iz-
med vozil civilne zaščite nadaljevali z delom. V vsej pokrajini so v 320 urah prevozili 558 kilometrov gozdnih poti - od tega 225 kilometrov v občini Trst, 140 km v občini Devin-Nabrežina, 69 km v dolinski, 66 km v zgoniški, 44 km v re-pentabrski in 12 km v miljski občini. Obdelava podatkov je terjala več kot 200 ur.
V letu 2012 je tržaška ekipa civilne zaščite sodelovala pri gašenju 33 požarov in preživela na terenu skupnih 1200 ur, vštevši intervencije zaradi močnega sneženja in burje. Skupina aktivno sodeluje tudi s prostovoljci iz Slovenije.
bazovica - Otroški vrtec Ubalda Vrabca
Po dolgem čakanju na občino so starši sami zavihteli kose
Včeraj danes
Danes, TOREK, 14. maja 2013
BONIFACIJ
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.53 - Luna vzide ob 8.59 in zatone ob 24.04
Jutri, SREDA, 15. maja 2013
ZOFKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C.
d] Lekarne
Malčki bazoviškega vrtca in starši med košnjo
kroma
Tržaška občina ima menda v svojem planu vzdrževanja šolskih poslopij planirano košnjo vrtov šol in otroških vrtcev pet krat letno. Očitno pa se je pri tem nekaj zataknilo, saj je na vrtu otroškega vrtca Ubalda Vrabca v Bazovici v minulih tednih trava dosegala že kar 70 cm višine, toliko, da bi se najmanjši med malčki že skoraj izgubili v njej ... Kljub večkratnim opozorilom delavcev podjetja, ki ima v zakupu košnjo, ni bilo od nikoder. Ko je staršem presedlo, so se nekateri med njimi oborožili s kosami, grabljami, kosilnico in traktorjem ter sami poskrbeli, da je vrt dobil spodobnejši videz. Pri tem so svojevrstno igrivo učno urico imeli tudi sami otroci.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
m* Kino
Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. maja 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«.
ARISTON - 16.30 »Treno di notte per Lisbona«.
ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »The parade - La sfilata«.
CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Fire with fire«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La casa«; 16.30, 19.00, 21.30 »Mi rifaccio vivo«; 16.30, 19.05, 21.40 »Iron Man 3«; 18.25, 22.15 »Hansel & Gretel - Cac-ciatori di streghe 3D«; 20.05, 22.15 »Effetti collaterali«; 16.10 »I Croods«; 16.30, 20.20 »Scary movie«; 18.15 »Art of flight 3D«.
FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Confessions«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mi rifaccio vivo«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 22.00 »Kiki consegne a domicilio«; 18.30, 20.15 »Miele«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.05 »Bejbi-fon«; 15.20, 20.15 »Dvigni«; 15.40, 18.10 »G.I. Joe 2«; 13.30, 16.00, 18.35, 21.10 »Iron Man 3«; 17.55 »Iron Man 3 - 3D«; 20.25 »Pozaba«; 15.50, 20.35 »Stranski učinki«; 20.30 »Velika poroka«; 16.05 »Zambezija - 3D«; 19.10, 21.05 »Zlobni mrtveci«; 16.30, 18.00 »Zvezdne steze - V temo«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; 15.45, 17.15 »I Croods«; Dvorana 2: 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; 19.00 »Fire with fire«; Dvorana 3: 15.45, 17.20, 20.40, 22.20 »L'uomo con i pugni di ferro«; Dvorana 4: 19.00, 20.40, 22.20 »La casa«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 18.00, 19.50, 21.45 »L'uomo con i pugni di ferro«; Dvorana 3: 18.15, 20.30, 22.15 »La casa«; Dvorana 4: 17.20, 20.00, 22.10 »Mi rifaccio vivo«; Dvorana 5: 17.15, 20.00, 22.00 »La scelta di Barbara«.
H Šolske vesti
OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, v vrtu s sadnim drevjem in cvetjem, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 340-4022209.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Se-sljanu za š.l. 2013/14. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabre-žina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Podrobnejše informacije na tel. št. 0402017375 (Urad za šolstvo).
M Izleti
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, avtobusni izlet »Zeleni Zagreb«: ogled parkov in botaničnega vrta ter obisk razstave Pabla Picassa. Prijave do 15. maja od 12. do 14. ure na tel. št. 333-3616411 (Sonja).
SEKCIJE ANPI - VZPI Boljunec, Dolina, Mačkolje, Prebeneg v sodelovanju z Zvezo Borcev iz Sežane organizira-
jo 19. maja, enodnevni izlet na otok Rab in ogled spominskega parka Koncentracijsko taborišče Kampor. Odhod avtobusa ob 3. uri zjutraj iz Bo-ljunca, vrnitev približno opolnoči. Zainteresirane vabimo, da se čim prej oglasijo na tel. št. 040-228896 ali na 333-6843573.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi 25. maja v London za 4 dni z letalom iz Brnika. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanja ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije na tel. 335-5476663 (Vanja).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo in na Poljsko, od 31. maja do 6. junija. Ogledali si bomo mnogo zanimivosti. Informacije in prijave: (00386) 70407923 (Dušan) ali dusan.pavlica@siol.net.
V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123 (s. Angelina).
LETNIKI '44 - Nabrežinci in Križani, organizirajo v soboto, 8. junija, tradicionalni izlet po hrvaški obali. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040-299220 (Manica), 347-1632273 (Klara) in 339-8161633 (Marjuča).
LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 040226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka).
¿j Čestitke
Daniel, naš redar, je očka postal, saj JULIJO bo zdaj pestoval. Roza pentlja na vratih že visi in njenega prihoda se veselimo prav vsi. Druži-nici vse najboljše mi želimo in komaj čakamo, da lep dogodek skupaj proslavimo! Vsi na Občini Zgonik.
SKD Barkovlje čestita Tamari in Damjanu ter ostalim sorodnikom ob rojstvu male MAJE, novorojenki pa želi sončne dni in veliko ljubezni.
Prispevki
Ob 4. obletnici smrti drage mame Devane Pizziga daruje sin Igor 50,00 evrov za KD Ivan Grbec iz Škednja.
V	spomin na nepozabno Majo Koko-rovec daruje Morana 50,00 evrov za AŠD Polet.
V	spomin na drago Devano Pizziga, ob 4. obletnici njene smrti, daruje prijateljica Wilma 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca.
t
Tiho je odšel naš dragi
Milan Cebulec
Žalostno vest sporočajo
hčerki Sonja in Marina, Luigi in Berti in sorodstvo.
Čau nono, za vedno boš ostal v naših srcih Martina, Andreja, Katja, Aleksander in Mateja.
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 16. maja, od 11.30 do 13.00 na pokopališču v Ul. Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 11. maja 2013
Pogrebno podjetje Zimolo
Potrti, ker prijatelja Milana ni več med nami, žalujemo s Sonjo, Marino in svojci
Marija, Dario, Griša, Boris
8
Torek, 14. maja 2013
TRST
/
¡P SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in SNG Drama Ljubljana
Osnovni abonmajski program
Peter Handke ŠE VEDNO VIHAR
Ivica Buljan
v sredo, 22. maja 2013 ob 19.30 (abonmajska premiera- red A) v četrtek, 23. maja ob 19.30-red K v petek, 24. maja ob 19.30 (premiera-red A) v soboto, 25. maja 2013 ob 19.30 - red B v nedeljo, 26. maja 2013 ob 16.00 - red C v ponedeljek, 27. maja 2013 ob 19.30 - red T v torek, 28. maja 2013 ob 19.30 - red F v Veliki dvorani SSG
rezervacija je obvezna
Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com
uvodno srečanje ob slovenski praizvedbi predstave ŠE VEDNO VIHAR Petra Handkeja
SLOVENIJA, SLOVENCI IN SLOVENSTVO V OPUSU PETRA HANDKEJA
Gost srečanja: FABJAN HAFNER Moderatorka: MARTA VERGINELLA
V sredo, 22. maja ob 18. uri v foyerju parterja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu VSTOP PROST
Ü3 Obvestila
®

m3
57. občinska razstava vin in 16. razstava ekstradeviškega oljčnega olja
Danes, 14. maja 2013 18.00 - Podiranje »Drevesa pravic« v sodelovanju z Unicef-om 18.00 - Nastop Pihalnega orkestra Breg 19.00 - Slovesno podiranje maja
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedrni na ¿aru m domačo kapljico.
JI-
m PfiOnvtA ■ • TRIESTE
ENOTECNICO-
Franca Cerniz
TAL
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00.
BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom. Ul. Gruden 72/1) - v maju bodo srečanja danes, 14., sredo 15. in četrtek, 16. maja, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda).
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 14. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v soboto, 18. maja, ob 9. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Kozjanah.
KMEČKA ZVEZA vabi odbornike na sejo glavnega sveta, ki bo v sredo, 15. maja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah.
MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah od 10. do 14. junija. Vpisovanje: osebno v sredo, 15. ali v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, III. nadstropje); telefonsko na št. 040370846 samo v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure. Število mest je omejeno.
MFU - Magna Fraternitas Universalis CEGEN vabi na sledeče konference v knjigarni Borsatti - Libreria del centro (Ul. Ponchielli 3): »Ženski doprinos kulturi umetnost« v sredo, 15. maja, ob 17.30; »Ženski doprinos kulturi psi-hopedagogike« v torek, 21. maja, ob 17.30; »Ženski doprinos kulturi znanosti« v torek, 28. maja, ob 17.30.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na zadnje predavanje iz ciklusa o kakovostnih odnosih z naslovom »Vzgoja za odrekanje - Vzgoja za življenje«. Govoril bo znani in priljubljeni psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Žorž. Srečanje bo v Finžgarjevem domu v četrtek, 16. maja, ob 20. uri. Vabljeni vsi!
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta v četrtek, 16. maja.
CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, v petek, 17. maja, od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 17. maja, ob 19.00 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju, v prostorih Srenjske hiše v Gročani.
ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor v petek, 17. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Člani so vljudno vabljeni.
EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v soboto, 18. maja, v Nabrežini v društvenih prostorih od 16. do 20. ure potekala delavnica EFT in čiščenje prostora. Vodila jo bo Barbara Žetko. Število mest je omejeno, zato se za vpis javite na tel. 349-6483822 (Mileva), za info pa na naslov eft@barbarazetko.com ali na tel. 347-2787410 (Barbara).
ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Zaključno prireditev v okviru 10. obletnice društva, ki bo v nedeljo, 19. maja, ob 18.30 v občinski telovadnici v Zgoniku! Toplo vabljeni!
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira brezplačna srečanja: od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. maja, s psih. dr. Ingrid Bersenda v okviru tedna psihološkega dobrega počutja; v torek, 21. maja, ob 18.00 srečanje na temo »Težave in specifične učne težave otrok: kako pomagati učencem«, v petek, 24. maja, ob 18.00 pa na temo »Izboljšaj odnos s svojim telesom tako, da se boš slišal v formi« v Ul. Canova 15. Skupaj s kolegico Se-gato bosta predavali tudi v četrtek, 23. maja, ob 18.00 v Padovanskem družinskem centru v Ul. XX Settembre 37 na temo »Od para do družine«. (Tel. 320-7431637 - Ingrid). Vabljeni!
TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Sklad Mitja Čuk organizira brezplačna srečanja od ponedeljka, 20. do petka, 24. maja, s psihologinjo-psi-hoterapevtko dr. Roberto Sulčič (tel. št. 349-3595560) ter predavanje »Starši, otroci in adolescenca« v ponedeljek, 20. maja, ob 18.30 v italijanskem in ob 20.00 v slovenskem jeziku na sedežu, Proseška ul. 131. Vabljeni!
SKLAD MITJA ČUK zbira otroška oblačila (od 3 do 12 let) do petka, 24. maja, od ponedeljka do četrtka od 10. do 16. ure na sedežu, Proseška 131, Opčine.
TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Dan odprtih vrat z brezplačnim svetovanjem in informiranjem v skupnih prostorih na Opčinah, bo v petek, 24. maja. Dostop možen s predhodno telefonsko najavo ali direktno na licu mesta - Dunajska cesta 8-12 (od 9. do 13. ure logopedinja Miriam Kandut, tel. 347-8204897, od 9. do 17. ure psihologinji in psihotera-pevtki Martina Flego, tel. 347-0157118 in Jana Pečar, tel. 328-3572108, od 11. do 16. ure psihomotoricistka Loredana Kralj, tel. 380-3224745).
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA ZGODOVINO vabi na predstavitev publikacije
LA SLOVENIA DURANTELASECONDA GUERRA MONDIALE
v sredo, 15. maja 2013, ob 17.00 uri
v mali dvorani v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14.
Knjigo bo predstavil zgodovinar Branko Marušič.
Prisotni bodo avtoiji: Nevenka Troha, Zdenko Čepič in Damijan Guštin.
Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačko-lje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja.
ZELENJAVNE JEDI, recepti za vse okuse in ne samo za vegetarijance: 12-ur-ni kuharski tečaj na Ad formandumu bo potekal ob ponedeljkih od 27. maja, v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Info na tel. 040-566360, Ul. Ginnastica 72, ts@adformandum.org.
TEČAJ O PRIPRAVI SLADIC: 12-urni tečaj bo potekal vsak torek od 17.30 do 21.30; prvo srečanje: 28. maja. Info: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org).
AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.0014.00) do petka, 31. maja.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 040-2017370.
TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciklus za-četniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it.
PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da je do 17. junija možno vpisovanje v poletni center. Prijave na www.melanieklein.org ali v uradih, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih 9.00-13.00 in ob sredah 12.3016.00. Omejeno število mest.
13 Prireditve
SKD PRIMOREC prireja »Večer vaške ustvarjalnosti« v petek, 17. maja, ob 19. uri v Hiški u'd Ljenčkice v Treb-čah. Umetniki naj svoje izdelke prinesejo danes, 14. maja, od 17. do 19. ure v Hiško u'd Ljenčkice. Zaželjena je predhodna prijava na tel. št. 040214412 (gospa Zora, v večernih urah). Razstava bo na ogled v soboto, 18., od 16. do 18. ure in v nedeljo, 19. maja, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
NŠK - ODSEK ZA ZGODOVINO vabi na predstavitev publikacije »La Slovenia durante la seconda guerra mon-diale« v sredo, 15. maja, ob 17. uri v mali dvorani v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Knjigo bo predstavil zgodovinar Branko Marušič. Prisotni bodo avtorji: Nevenka Troha, Zdenko Čepič in Damijan Guštin.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 15. maja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Predstavili bomo slovenski prevod Covacicheve knjige »Trst, obrnjen na glavo«. Sodelovala bosta prevajalec Vasja Bratina in prof. Miran Košuta.
SKD IGO GRUDEN in Jus Slivno vabita na predstavitev dvojezičnega vodnika Pešpot Slivno. Predstavitev v sloven-
ščini bo 16. maja, ob 20. uri v prostorih agriturizma v Nabrežini Kamnolomi št. 62, naslednjega dne ob isti uri pa v italijanščini. Avtor, prof. Zvonko Legiša, bo svoj poseg dopolnil s predvajanjem diapozitivov itinerarja, ki razkriva zgodovinske, naravne in kulturne zanimivosti tega področja.
KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita v petek, 17. maja, ob 20. uri v Slomškov dom (Križ 739) na srečanje »Kalkuta - ko vas pokliče ljubezen«. Damijana Pipan nam bo predstavila svojo izkušnjo Kalkute.
ODPRTE OSMICE - SAMATORCA 2013: petek, 17. maja, ob 19.30 na balinišču koncert Slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob; sobota, 18. maja, od 9.00 do 19.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice; nedelja, 19. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Samatorca, ob 11.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, med 14.00 in 18.00 potujoči muzikanti: Godba Salež, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (12.00-18.00), razstave, ex-tempore za otroke. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva.
POTOVATI V VIŠINE IN GLOBINE - v okviru niza srečanj bo v petek, 17. maja, ob 18. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu srečanje na temo »V iskanju afriške duše«. Gost srečanja bo p. Pepi Le-breht. Vabljeni mladi.
BALETNA PREDSTAVA »PLESNI GOZD« - bo v nedeljo, 19. maja, ob 18. uri v Kosovelovem domu Sežana. Nastopajo baletne skupine društev: ŠKUD 15. februar iz Komna, baletno društvo iz Sežane, KD Igo Gruden iz Nabreži-ne in SKD F. Prešeren iz Boljunca.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 19. maja, ob 18. uri na srečanje ŽPZ »Zapojmo si pesem veselo«. Nastopajo ŽPZ Kontovel - Pro-sek (dir. Marko Štoka), Ženska Kom-panija »Fritule« (dir. Mario Petvar), ci-trarka Maruša Pišljar, ŽPZ Ivan Grbec (dir. Silvana Dobrilla).
KD KRAŠKI DOM prireja srečanje s klobučarjem Sergejem Pajkom, ki bo marsikaj pokazal in povedal o klobu-čarski obrti. Možna bodo tudi naročila za bližajočo se Kraško ohcet. Vabljeni v Kraško hišo v Repnu v nedeljo, 19. maja, ob 17. uri.
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled razstave »Spomin na Lorenza Furlanija«, ki je v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Odprta bo do nedelje, 19. maja. Urnik: ponedeljek in sreda 9.00-13.30 in 15.00-17.30; torek in četrtek 11.30-14.00; petek 9.0012.00; sobota in nedelja 16.30-18.30.
V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0013.00 in 16.00-19.00. Info: 3317403604 ali info@skerkcenter.it.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, ki jo vodi Alessan-dro Svab, vabi v Dvorano Tripcovich v Trstu na Rossinijevo operno predstavo »Siviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«), ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30. Toplo vabljeni! (V ponedeljek 20. in torek 21. maja, bodo v jutranjih urah predstave za otroke).
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v četrtek, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. maja, ob 20. uri na »Rdeči večer«. V Kraški hiši bo gost pesnik Marko Kra-vos z jubilejnim izborom poezije »V kamen, v vodo«. Umetniški dogodek bodo ob pesniku soustvarjali Tinkara Kovač z uglasbitvami, urednica MK Nela Malečkar in argentinski književnik Juan Octavio Prenz. V teku večera bo tudi odprtje razstave slik in male plastike Klavdija Palčiča »Veter
v (šk)oljki«, hommage Marku Kravo-su. Prisrčno vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v sredo, 29. maja, ob 20. uri na koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva. Sodelujejo: MePZ Barkovlje, Glasbena Kambrca in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Vodi Aleksandra Pertot.
FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja.
V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tu-ljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
S Poslovni oglasi
GOSTILNA IŠČE NATAKARJA/ICO za poletno sezono.
Tel.: 3401161040
PROFESORICA NUDI
lekcije iz matematike in fizike za višje in druge šole.
Tel. 00386-31691734
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
27-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 338-4966680 ali 040-910393.
37 LETNI IZKUŠENI ZIDAR, tesar, ki polaga ploščice in železno ogrodje, nujno išče katero koli delo. Tel. št.: 342-5823250.
DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb odlično ohranjeno prodam. Tel. št.: 389-9651104.
DIVAČA, zazidljivo parcelo na sončni legi med borovci nad vasjo, 1.400 kv.m., prodam. Tel. 348-4487012.
IZKUŠENA in delavna gospa išče delo kot družinska pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 333-6644567.
PODARIM MUCKE, tri simpatične samčke. Tel. št.: 334-1384216.
PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250.
PRODAM Pando 4x4, letnik 2005, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-9220183 (ob uri obedov).
PRODAM volneni žimnici. Tel. št.: 347-8111649.
SKUTER malaguti f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302.
VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure).
ZA KRAŠKO OHCET prodam dve ženski noši ter naglavne in naramne rute. Tel. 040-299820 ali 340-8868570.
H1 Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni!
OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164.
OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Do-ljak v Samatorci. Tel. št.: 040-229180.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553.
V	PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943.
V	RUPI ima Salomon odprto osmico.
V zadnjih 12 letih je Juventina osemkrat nastopila v končnici nikoli pa ji v podaljšku sezone ni uspelo napredovati
Zoran Jerončič in njegovi I pogledi o zamejskih ekipah
Še o nesojenem nastopu na Sredozemskih igrah^ J (in izkušnjah drugih)
. «'v j
POGLED Z VEJE • Marij Čukž
Ko posije
v • v«
osvežujoči žarek
STRAN 11
Veliki360°
-TV Saša Malalan
r
STRAN 16
Cij današnje 10.etape Gira
bo na vrhu planote pod Montažem

T7 **
Predsednik Adriano Sossi: »Jadran želi nadaljevati sedanji cikel«
i | 2 | 3 | 41	fotografije Športni
vikend
na
www.primorski.eu
/
12
TRENERJEVIH 11
Edvard Kosovelj/16
MNOGO JIM DOLGUJEMO
Igor Luxa
3
VPRAŠANJA
Christian
Leghissa /10
TA JE
PA DOBRA
/M0
1 G
Torek, 14. maja 2013
ŠPORT
/
»SLOVENSKA« DIRKA PO FJK
VIDEM- Perspektivni slovenski kolesar Jan Polanc, ki že ima v žepu pogodbo za pre-stopv poklicno moštvo Lampre, je zmagovalec jubilejne, 50. dirke po Furlaniji. Dirko z bogato tradicijo, ki so jo v karieri dobivali številni italijanski zvezdniki, je dobil, potem ko je v zadnji etapi njegova ekipa Radenska ubranila vodstvo s sobotne kraljevske etape na Matajur. Kranjčan v dresu ljubljanskega kluba, ki ga trenira njegov oče Marko, si je v odločilni, 145 kilometrov dolgi etapi privozil 23 sekund prednosti pred domačinom Daniellejem Dall'Ostejem.
MANCINI ODHAJA
LONDON - Kljub dobrim rezultatom in neomajni podpori navijačev bo Roberto Mancini po treh letih in pol končal svojo pot kot trener Manche-stra Cityja. Kaplja čez rob pomeni poraz v finalu pokala FA Cup proti dru-goligašu Wiganu. Lani je Mancini po 44 letih spet priboril klubu naslov državnega prvaka in obnovil pogodbo do leta 2017, vendar se je kmalu spri z upravo, ker ta ni okrepila moštva. Zdaj se mu bo vodstvo maščevalo, na klopi pa ga bo nasledil dosedanji trener Malage Manuel Pellegrini.
OLYMPIAKOS PRVAK DRUGIČ ZAPORED
LONDON - Košarkarji Olympiakosa so v finalu zaključnega turnirja evro-lige v Londonu premagali Real iz Madrida s 100:88 (10:27, 37:41, 61:61). Za Grke je to drugi zaporedni naslov prvaka Evrope in tretji v zgodovini kluba (1997). Hkrati je Olympiakos šele drugi klub v zadnjih dvajsetih letih, ki mu je uspelo ubraniti naslov. Enako je storil le Maccabi v letih 2004 in 2005. Real je prvo četrtino dobil kar s 27:10, nato pa so se Grki otresli pritiska in že do odmora vzpostavili ravnotežje. Vasilis Spanulis (22) je bil bil izbran za najkoristnejšega igralca finala. Finale je sodil Tržačan Guer-rino Cerebuch. V tekmi za 3. mesto je CSKA Moskva premagala Barcelono s 74:73.
ODBOJKA - Trener Saša Smotlak za nas ocenil stanje v Italiji po podelitvi naslovov prvaka
Preveč tujcev, premalo denarja
Minuli konec tedna je v Italiji padla odločitev o državnih odbojkarskih prvakih tako v ženski kot v moški konkurenci z zmagama Piacenze oziroma Trenta.
MOŠKI - V zelo napetem finalnem obračunu je v nedeljo šele po petih nizih in petih odigranih tekmah naslov osvojil Trento. Štirikratni svetovni prvaki so tako še tretjič osvojili tudi državni naslov. Junak tekme je postal »Jack« Sintini, rezervni podajalec Trenta, ki je na peti tekmi prevzel mesto poškodovanega Raphaela. Sintini se je lani v tem obdobju zdravil zaradi raka, vidno ganjen se je naslova veselil še toliko več, saj je bil zanj že velik uspeh zmagati boj za življenje. Sintinija so med drugim proglasili tudi za najboljšega igralca tekme. Finalne obračune je spremljal trener Zaleta Saša Smotlak:
»Mislim, da je moška odbojka vedno bolj fizična. Gre za tekmovanje v tem, kdo bo bolj silovito napadal. Hitrost udarcev je vedno večja. Sicer treba bi bilo razmisliti o tem, da ima Piacenza v ogrodju ekipe 40-letnega Papija, ob tem je na splošno v obeh ekipah, a zlasti Trentu, ogromno tujcev. Mislim, da je navsezadnje zmagala daleč najboljša ekipa. Trener Stojčev je dokaj močna osebnost in tudi odličen trener.
Ko se tekma konča po petih izenačenih setih in tudi v skrajšanem nizu je stanje 11:11, pomeni da o zmagovalcu odločajo detajli. Piacenza je na koncu zgrešila dva napada, medtem ko igralci Trenta niso ničesar zgrešili. Očitno je bil Trento bolj vajen igrati tako pommbne tekme in so boljše zdržali psihološki pritisk. Juantorena šepa, a nato napada in servira še močneje. Pia-cenza je že dosegla maksimum in ekipi manjka še nekaj kakovosti, da bi lahko realno ciljala na naslov. Škoda le, da Piacenza zaradi poraza ni postala prava odbojkarska prestolnica, ker bi bila to nagrada za dobro programiranje.«
ŽENSKE - V ženski konkurenci je namreč prevladala Piacenza. Moštvu iz Emilije so zadostovale štiri tekme, odločilna je bila v soboto v Coneglianu. Po štirih nizih je Piacenza odpravila domače moštvo in tako prvič v zgodovini osvojila naslov
■■	.j.'
T ■ ' j[ 'i
iL
H - \ *
% t»
■■Véé.
, rirvi m *J à
UJ
Zgoraj, Saša Smotlak, desno MVP finala Sintini
3 h
Za Udinese bo odločilen zadnji krog
RIM - Predzadnji krog v nogometni A-ligi je postregel z dokončnim izpadom Palerma. Pod vrhom je še odprt boj med Fiorenitno in Milanom za 3. mesto in Udi-nesejem in Laziom za evropsko ligo. Če Lazio v zadnjem krogu v Trstu premaga Ca-gliari, mora Udinese v Milanu premagati Inter. Če bi Lazio in Udinese končala ligo z istim številom točk, bi bili peti Rimljani.
Nedeljski izidi 37. kroga: Chievo - Torino 1:1, Fiorentina - Palermo 1:0, Lazio -Sampdoria 2-0, Napoli - Siena 2:1, Udinese - Atalanta 2:1, Parma - Bologna 0:2, Milan - Roma 0:0. Vrstni red: Juventus 87, Napoli 78, Milan 69, Fiorentina 67, Udinese 63, Lazio 61, Roma 59, Catania 55, Inter 54, Parma 46, Chievo in Cagliari 44, Bologna 43, Atalanta in Sampdoria 39, Torino 38, Gena 37, Palermo 32, Siena 30, Pescara 22.
prvaka. Tekma ni bila zanimiva, saj je Pia-cenza vse tri sete osvojila dokaj gladko. To tekmo si je Smotlak ogledal v živo.
»Četrta tekma ni bila posebno zanimiva, saj se je verjetno že vse odločilo na tretji, ko se je poškodovala standardna korek-torica Conegliana Nikolova. Trener je premaknil centra na korektorsko mesto, nato je med tekmo poskušal nekaj zamenjati, a res ni šlo. Vzdušje na tribunah je bilo vsekakor enkratno, saj je Conegliano pravo presenečenje sezone. V končnico se je uvrstil kot petouvrščena ekipa in nato izločil najprej Villo Cortese v četrtfinalu in nato še Busto Arsizio, ki je končal redni del sezone na prvem mestu. Conegliano je bolj računal na homogeno skupino brez pravih zvezd, a brez Nikolove so prišle na dan tudi hibe. Škoda, saj so bile vse ostale tekme zelo izenačene.
Velik problem v ženski odbojki postaja denar. Ni sprejemljivo, da sta se kar dve ekipi odpovedali igranju sredi prvenstva, tretja zdaj na koncu. Pri moških je lani izginil Sisley. Mislim, da bo tudi v naslednjih letih lestvico krojila ekonomska zmogljivost tega ali onega društva.« (I.F.)
»Oče in mama nočeta, da bi jaz ležal in gledal
televizijo ali visel pred računalnikom ter se ukvarjal z igricami in Facebookom. (...) Če sem za računalnikom, moram imeti odprt vsaj Word.«
(Smučarski skakalec Peter Prevc, Dnevnik, 7. 5.)
»Ko pretečeš maraton in se na cilju počutiš razmeroma sveže, avtomatično začneš razmišljati o večjih razdaljah. Naslednja postaja je bil šesturni tek. In ko vidiš, da na koncu ne umreš, greš na osemurnega ...«
(Ultratekač David Kadunc, Polet, 9. 5.)
»Za nobenega starša ni prijetno, če je sin že pri 14 letih pogosto zdoma. Zadnje čase ima tudi prepovedano pot na letališče, ko kam odhajam, saj je ponavadi jokala.«
(Namiznotenisač Jan Žibrat o svoji mami, Nedelo, 12. 5.)
»Ne znam loviti rib, trener bom.«
(Darko Milanič bi še bil nogometni trener, Večer, 13. 5.)
»Prepričan sem, da bodo naši navijači zelo uživali ob morju. Malce bolj bomo morali paziti na naše košarkarje, saj obalna mesta ponujajo veliko priložnosti za zabavo.«
(Predstavnik ruske košarkarske zveze po ogledu Obale, Primorske novice, 13. 5.)
FORMULA 1
piše
Albert Voncina
Fernando Alonso je osvojil Veliko Nagrado Španije, in tako tudi prvo od letošnjih zgolj sedmih dirk po Evropi. Dvaintridesetletnik iz Ovieda je pred domačo publiko poskrbel za pravi podvig, saj je, kljub štartu s petega mesta, dobesedno kraljeval na stezi. Fernando je tako na najboljši možni način zapečatil domačo veliko nagrado, ki pa se zanj ni začela najbolje, saj ga je v četrtek nek fotograf prijavil policiji, ker naj ga bi Španec agresivno napadel pred hotelom in mu razbil več kot 6.000 evrov vredno kamero. Poleg tega se je sam Alonso še v soboto pritoževal, da z dirkalnikom nekaj ne gre, njegov Ferrari F138 pa se je izkazal za brezhibnega na dirki. O tem priča tudi tretje mesto vse bolj solidnega Felipeja Masse, ki je tako poskrbel za najvišji moštevni izkupiček točk (40), ki ga je Ferrari drugače zadnjič dosegel na Veliki Nagaradi v Koreji daljnega leta 2010. Drugi je bil konstanti Kimi Raikkonen, ki pa ni bil preveč zadovoljen po dirki, saj »brez posameznih zmag na dirkah se bo Lotus težko dokopal do naslova svetovnega prvaka«. Vsekakor je Iceman trenutno v skupnem seštevku na drugem mestu in zaostaja za Sebastia-nom Vettlom za pičle štiri točke. Ravno tri-kratni svetovni prvak ni doživel svoje najlepše nedelje, saj je dirko zaključil na zanj neobičajnem četrtem mestu. S tem je izenačil lastni najslabši rezultat v sezoni, poleg tega pa so v Red Bullovem taboru nekoliko zaskrbljeni zaradi več kot polminutnega zaostanka, ki ga je zabeležil Sebastian Vettel ob koncu velike nagrade. Za še večje razočaranje je poskrbel Mercedes, ki se je izkazal v kvalifikacijah s pole positionom Nica Rosberga in drugim časom Lewisa Ha-miltona, na dirki pa popolnoma zatajil. Rosberg je namreč dirko zaključil na šestem mestu, Hamilton pa celo na dvanajstem. Prav zaradi Lewisove uvrstitve lahko domnevamo, da se bodo za naslov borili zgolj trije dirkači, in sicer Vettel, Raikkonen ter Alonso. Sezona pa je še dolga in verjamemo, da bo presenečenj še in še.
HOKEJ NA LEDU - Svetovno prvenstvo
Slovenija se
v	^	■ • • • •
vrača v 1. divizijo
STOCKHOLM - Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu elitne skupine na Švedskem v zadnjem, sedmem nastopu doživela še sedmi poraz. Premagala jo je Kanada, a šele po podaljšku s 4:3 (0:2, 2:1, 1:0; 1:0). Slovenci se z zadnjim mestom v predtekmovalni skupini poslavljajo od elite.
Na sinočnji tekmi sta gole za Slovenijo dosegla Jan Urbas (6. in 9.) in Tomaž Ra-zingar (28.).
Zadnji teoretični upi Slovenije za obstanek med najboljšimi so sicer usahnili že pred začetkom večernega dvoboja, ker je Danska v popoldanski tekmi ugnala Belo-rusijo s 3:2 in s tem ušla Sloveniji za nedosegljivih pet točk. Ker Belorusi ne morejo iz-pasti kot gostitelji naslednjega SP, je bilo jasno, da je izpadla slovenska izbrana vrsta. Iz druge skupine se v divizijo I seli Avstrija.
Krka vodi z 1:0
NOVO MESTO - Košarkarji Krke so naredili prvi korak k ubranitvi državnega naslova. V prvi tekmi finala lige Telemach so v dvorani Leona Štuklja z 81:68 (15:18, 37:35, 63:55) premagali Union Olimpijo. Druga tekma bo že jutri ob 18. uri v Stožicah. Ekipi igrata na tri zmage. Čeprav Krka nerada priznava vloge favorita, je že dogajanje pred tekmo nakazalo, da se v Novem mestu počasi in zanesljivo pripravljajo na novo zvezdico, četrto v nizu. Legenda kluba Matjaž Smodiš (9) je uradno napovedal slovo od parketov po koncu sezone, a je pri 34 letih še vedno gonilna sila ekipe. Pri Unionu Olimpiji z 19 točkami izstopal le Jaka Blažič.
A1-LIGA - Sinoči: Cantu - Sassari 73:71 (stanje 1:2), Reggio Emila - Roma 89:69 (2:1).
vprašanja
a s s
e ian
Christian Leghissa je prvič odgovoril na klic ves zasopel, saj se je ravnokar vzpenjal na 1519 metrov visok Montaž, cilj današnje etape Gira. Boljšega sogovornika za opis prve prave etape za hribolazce letošnje italijanke pentlje res ni bilo mogoče najti. Nekdanji kolesar je noč preživel na vrhu vzpona, kjer bo danes, tako kot tisoče kolesarskih navdušencev, pričakal kolesarje.
Kako bi opisal vzpon, ki ga bodo na Giru prekolesarili prvič?
Poskušal sem zadnji del vzpona, nekako od Kluž (Chiusoforte). Prvi del vzpona, vse do trga Na Žlebeh (Sella Nevea , ni preveč zahteven. Le približno pet od skupno osemnajst kilometrov dolgega vzpona ima okrog 10 do 11% naklon, drugače je vzpon relativno položen in naj ne bi ustvaril pretirane selekcije. Po zavoju levo na Nevejskem Sedlu pa se začenja vzpon na Montaž, ki je sila zahteven. Prva dva kilometra sta ravna in naklon je podoben tistemu iz ulice Scala Santa vTrstu, to se pravi okrog 20 do 22%. Po dveh kilometrih je znova kratek položen del, nato čaka kolesarje še poldrugi kilometer hud vzpon. Zadnja dva kilometra sta znova pretežno ravninska, saj smo že dospeli na vrh planote. Mislim, da ne bo prišlo do pretirane selekcije, saj je res zahteven del bolj kratek. Med najboljšimi ne bo velikega časovnega razmika.
Kdo so favoiti za zmago na tej etapi?
Tsti, ki se borijo za rožnato majico. Gotovo Nibali, a treba dodati še Evansa in Scarponija. Ne gre pozabiti na izkušenega Pelizzottija, ki tekmuje na domačih cestah in je že napovedal, da želi imeti vidno vlogo pred svojimi navijači. Težko, da bo etapo zmagal manj znani kolesar. To bi se lahko zgodilo le v primeru, da pride do bega in si ubežniki zagotovijo precejšnjo prednost pred začetkom končnega vzpona.
Wiggins se bo moral braniti. Mislim, da je fizično dobro pripravljen, ima pa nekaj težav s psihološkega vidika. Vidi se, da pri spustih ni sproščen. Sumim, da je prišlo tudi do določenih težav znotraj ekipe, ki so se prvič pokazale na dirki po Trentinu in tudi na kronometru, ko je preluknjal gumo. Morda se zaveda, da so drugi boljši, kar ga pogojuje. Hesjedal ravno tako ni prepričljiv, a odločilen bo tretji teden.
Kdo so glavni kandidati za končno zmago?
Nibali lahko računa na najboljšo ekipo. Ne bo lahko braniti majico, a po tistem, kar smo videli doslej, je ravno on favorit. Paziti se mora pred Evansom, ki je zelo izkušen. Pozor še na Scarponija, ki je izrazit hribolazec in bo imel na voljo kar nekaj etap. Drugim pripisujem manj možnosti. (I.F.)
/
ŠPORT
ŠPORTNI PORTRET
Rada ima tuje jezike, uživa in uspešno nastopa tudi v baletu
Veronika Terpin (lenik 1995) je izbrala klasični licej Trubar v Gorici, ker ji nudi splošno pripravo za nadaljnji študij. Letos obiskuje 4. razred. »Rada bi postala tolmačica in prevajalka. Učila bi se kitajščino in ruščino.« Po pouku študira še angleščino in je že 8 let skavtinja. Dekle iz Gorice se ukvarja s klasičnim in modernim baletom. »Pri sedmih letih sem začela s klasičnim baletom z Natašo Sirk pri društvu Emil Komel, pri 10 letih pa sem se vpisala v baletno šolo Giselle v Gorici, pri kateri vadim
Veronika Terpin H-V
tudi sedaj.« Izbrala je balet, ' ker najbolj ustreza njenim ,J telesnim sposobnostim, ker ji je 1 všeč glasba in v baletu uživa. Občasno tudi rada teka. »Pri baletu je naj-vejčji uspeh to, da si prisvojiš glavno vlogo v raznih koreografijah. Letos imam eno izmed glavnih vlog v baletu Giselle. Plesala sem tudi skupaj z Gruzijko Nino Ananiashvili, glavno plesalko State Ballet of Georgia. Sodelovala sem pri baletni de- ' lavnici s plesno skupino New York City Ballet in s skupino Daniela Ezralowa, najbolj priznano ameriško baletno skupino.« Veronika je tudi sodelovala pri opereti Pomladanska parada v Kulturnem centru Lojze Bratuž. (and)
ft. ©
(P
H2
... da je naša profesorica telesne vzgoje in vsestranska športnica Silva Meulia pred tridesetimi leti (1983) končala svojo prvo sezono v italijanski ženski nogometni A ligi z Monzo. Silva je svojo nogometno kariero začela pri tržaškem društvu AC Radici v C ligi in pri tem klubu igrala do sezone 1982/83, ko je prestopila k prvoligašu Monzi, naslednji dve leti je igrala v Latini (B liga). Spet v A ligi je s Pordenonejem nastopila v sezoni 1987/88. Leta 1981 je bila izbrana tudi v državno reprezentanco C ligašev. Od leta 1991 do 1994 se je odločila za trenersko pot in vodila videmske tretje-ligaše. Od leta 1985 se je posvetila tudi treniranju odbojke in trenirala pri Boru, Sokolu, Olympii in Valu. (lako)
Sobota, 11. maja 2013
227
JADRANJE - Še o nesojenem nastopu naših jadralcev na Sredozemskih igrah
»Popustov« ne bo
V letu brez velikih pričakovanj, ko se šele uvajata in uveljavljata med člani, so Sredozemske igre v Turčiji predstavljale zanju lep cilj. Nastop na njih bi lahko pomenil nagrado za velike uspehe na mladinskem polju, priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj in tudi lepa življenjska preizkušnja, saj so Sredozemske igre - kot pravi trener Matjaž Antonaz - olimpijske igre v malem. Jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta ob odsotnosti veterana Zando-naja, ki se je nastopu v Turčiji odpovedal, veljala za favorita, a tega doživetja ne bosta dočakala. Zanj sta bila prikrajšana v okoliščinah, ki jih doživljata kot sporne.
Za nastop na Sredozemske igre so prišle v poštev uvrstitve na olimpijskih regatah v francoskem Hyeresu in na Gardskem jezeru. Italijanska jadralna zveza FIV je za pogoj postavila uvrstitev med prvih 30 odstotkov uvrščenih na obeh regatahTega pogoja v Hyeresu ni izpolnila nobena italijanska posadka. Jaš se je v Hyeresu spopadel z boleznijo, zato sta s Simonom končala z nastopi v srebrni skupini, posadki Falcatelli/Clementi in Capurro/Rammian pa sta končali na za-čelju zlate skupine, torej pred njima.
Odločilna je tako bila regata prejšnjega tedna na Gardskem jezeru. Tudi na njej Jaš in Simon nista imela sreče. Tokrat je bolezni podlegel Simon. Kljub temu, da ga je ta popolnoma izčrpala (še v petek je imel tudi visoko temperaturo), sta zadnji dan z Ja-šem vendarle ujela najboljši izid med italijanskimi posadkami. Prepričana sta bila tudi, da jima končno 9. mesto zagotavlja izpolnitev pogoja za nastop v Turčiji, vendar, kot smo že zapisali v nedeljski številki našega dnevnika, jima je bilo na večernem srečanju s strokovnim štabom rečeno, da bi bila morala biti osma.
»Če so že iskali dlako v jajc naj povem: če natančno delimo uvrstitve z odstotki, sva potrebovala uvrstitev na 8,7 mesta, izid 8,7 pa je bližji 9. kot pa 8. mestu,« je z grenkobo po srečanju ugotavljal jezni in razočarani krmar Simon.
In ker torej po mnenju FIV tudi na Gardi nihče ni izpolnil norme, je potnike za Turčijo dokaj samovoljno in sklicujoč se na dokaj sporen seštevek točk z obeh regat določila zveza sama in »nagradila« posadki Fal-catelli/Clementi in Capurro/Rammiann. Posadki, ki nikoli doslej nista bili boljši od Jaša in Simona.
»Mislim, da sva v karieri dosegla dovolj dobre rezultate, da bi si bila zaslužila pot v Turčijo, upoštevajoč tudi okoliščine, ki so nastale zaradi moje in Jaševe bolezni. Na primer bi lahko v Turčijo poslali naju in še enega med Falcatellijem in Capurrom,« je ugotavljal Simon.
Takšen odnos do jadralcev, ki sta že nesporno dokazala, da sta v Italiji edina prava naslednika olimpijskega veterana Zan-donaja in slovita tudi po svoji resnosti, zbuja med jadralcema nejevoljo. Prejšnji selektor Gigi Picciau je naša fanta vzel pod zaščito. Federacija ju je pred lanskimi olimpijskimi igrami v Londonu določila za sparring partnerja olimpijke Micol, dodelila jima je tudi novo jadrnico. Stroški so bili vsi povrnjeni. »Picciau je v moštvu ustvaril pravo vzdušje. Tudi Micol nama je pomagala. Skupaj z drugimi smo sestavljali med sabo
Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti
kroma
lepo povezano reprezentanco,« pravi Sivitz Košuta.
Odkar so na zvezi na začetku letošnje sezone zamenjali strokovni štab in je zdaj novi glavni trener Nicola Pitanti, ki je bil še lani Jašev in Simonov tekmec na regatnem polju (niti ne vedno boljši), so se odnosi precej ohladili. To sta Jaš in Simon spoznala že v Hyeresu.
Zato je občutiti pri Simonu veliko grenkobo. »Zdaj morava zbrati misli. V prihodnji dneh je na Gardskem jezeru reprezentančni zbor. Naju bodo povabili? Če si bova morala priprave, v kakovost katere dvomiva, plačati sama, je najbolje, da greva tja po jadrnico in se takoj vrneva domov. Koristneje je če se za skupne treninge dogovoriva s Slovenci ali Hrvatom Fantelo,« pravi Simon.
Očitno se morata naša jadralca sprijazniti, da pri zvezi odslej ne bo »popustov«. Vse si bosta morala priboriti z rezultati. Takšnimi, da jima ne bo mogel nihče ničesar oporekati. Tokrat so jima lahko. Vse, kar sta dosegla doslej, najbrž ne šteje.
A. Koren
Prekinitev pred ciljem
V	Gradežu je v nedeljo potekala prva conska selekcija za nastop na državnem prvenstvu kadetov (letniki od 2002 do 2004), ki bo septembra na otoku Elba. Žal so regato zaradi nenadnega brezveterja prekinili le dvajset metrov pred ciljem, tako da se bo o nastopu na državnem prvenstvu odločalo na odločilni conski selekciji, ki bo pri TPK Sirena 15. in 16. junija. Že prihodnji konec tedna bo v Sesljanu v organizaciji JK Čupa prva conska selekcija za nastop na državnem prvenstvu junioresov (letniki od 1998 do 2001) in 1. pokal Sesljan-skega zaliva za katerega bodo tekmovali tako junioresi kot kadeti. Prvi uvrščeni klub bo za nagrado prejel nov optimist.
Ugrin in Juretič pred
Omarijevo in Russo Cirillovo
V	nedeljo se je v Barkovljah odvijala 2. conska regata v razredu 420. V odličnih jadralskih razmerah z zmerno burjo je na-
stopilo 26 posadk, med katerimi tudi posadke TPK Sirena in JK Čupa. Zmagala je mešana posadka Sirene in Čupe Matia Ugrin in Mirko Juretič pred žensko posadko Sirene Carlotta Omari in Francesca Russo Ci-rillo. Tretje mesto je zasedla posadka Sirene Matteo Omari in Ashik Crevatin. Ženska posadka Čupe Ingrid Peric in Chantal Zeriali je osvojila 12. mesto. Po dveh regatah na skupni lestvici conskega prvenstva zasedajo prva tri mesta naši jadralci. Naslednja regata za razred 420 bo začetek junija v Andori, ko bodo podelili vozovnice za svetovno in evropsko prvenstvo. Trener Matjaž Antonaz bi rad potrdil lansko mesto v italijanski reprezentanci posadk Ugrin/Juretič (Sirena/Čupa) in Omari/Russo Cirillo (Sirena).
Vem, da se zdi nemogoče in ne vem, kako naredi sonce, ampak kdaj pa kdaj pošlje žarek, le enega in vrne in osmisli življenje. Tako je, s solzami na obrazu, povedal Giacomo Jack Sintini, potem ko je s Trentom v peti tekmi finala in po tie-breaku osvojil naslov italijanskega odbojkarskega prvaka. Nobene besede več ni mogel povedati zaradi ganjenosti, le tiste o čudežnem žarku je podaril mikrofonu. Jacku, kot mu pravijo v odbojkarskem okolju, so pred dvema letoma odkrili raka na limfatičnem sistemu. Ležal je v bolniški postelji brez upanja, brez moči, las, strahotno se je bal umreti. A nepričakovano je prišel sončni žarek, ki se ga je oprijel z vsem svojim jazom, premagal je strah in v nedeljo je bil najsrečnejši človek, svoje moštvo je povedel do naslova, sanja in upanje sta postala resničnost. Podajalec Trenta je bil najboljši odbojkar na igrišču in je izdatno, odločilno prispeval k zmagi proti Piacenzi. Ko je spregovoril o žarku, je navdušena pettisočglava množica v dvorani utihnila, nemo je poslušala svojega junaka in mu s tem
Naše ugledne žrtve »rimskih mlinov«
To, kar se je konec preteklega tedna dogodilo jadralcema Simonu Sivitz Košuti in Jašu Farnetiju, je mačji kašelj, če njuno zgodbo primerjamo z dvema drugima, v katerih sta bila dva naša ugledna športnika prikrajšana celo za nastop na olimpijskih igrah. To se je na primer dogodilo Arianni Bogatec, udeleženki iger v Barceloni leta 1992 in 1996 pred igrami leta 2000 v Syd-neyju, ko so jo iz reprezentance izločili po edini ponesrečeni predo-limpijski regati, na kateri ni bila prva med italijanskimi reprezen-tantkami, čeprav je bila jadralka TPK Sirena tedaj v Italiji še vedno daleč najboljša tekmovalka v razredu europa.
Na svoji koži je spletke »rimskih mlinov« okusil tudi števerjan-ski odbojkar Loris Mania, ki je leta 2008 na kvalifikacijah na Japonskem pomagal priboriti Italiji nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, vendar je nato odšel na Daljni vzhod libero Mirko Corsano, čeprav se je vedelo, da je poškodovan, in je v Pekingu tudi polovico tekem poškodovan prebil na klopi za rezerve!
Nevoščljivosti, osebne zamere, favoriziranje in pritiski posameznikov ali njihovih klubov, to so pač zakulisne igre, s katerimi se morajo velikokrat spopasti športniki. Žalostno, ne pa presenetljivo.
A. Koren
POGLED Z VEJE
Ko posije
osvežujoči
žarek
Marij Čuk
JADRANJE
»Rizzotti«: Slovenija 5. z Germanijevo
V Benetkah se je od četrtka do nedelje odvijal tradicionalni Pokal Rizzotti, največja regata v Evropi v ekipnem jadranju za razred optimist. Nastopilo je 17 ekip iz šestih držav, med katerimi slovenska reprezentanca, ki jo sestavljajo zamejska jadralka iz Katinare Jana Germani, članica JK Izola, Liam Orel, Taš Kolman, Toni Vrščaj in Martin Peternelj.
Vsaka ekipa je v štirih dneh regat opravila 16 dvobojev in se tako srečala z vsemi nastopajočimi ekipami. Slovenska reprezentanca je v kvalifikacijskem krogu osvojila 11 zmag in zaključila prvi del na 6. mestu. Do predzadnjega dne dvobojev so bili Sloenci na odličnem 2. mestu. V finalnem delu se je med sabo pomerilo najboljših osem posadk. Slovenska ekipa je tekmovala v finalu za peto mesto proti italijanski reprezentanci Italija 2 in gladko zmagala oba plova (v finalih tekmujejo ekipe na dva osvojena plova).
27. Pokal Rizzotti je osvojila ameriška ekipa iz jadralnega kluba Lauderdale, ki je v finalnem dvoboju premagala rojake iz jadralnega kluba Coral Reef, ki so po kvalifkacijskem delu vodili. Tretje mesto je zasedla italijanska reprezentanca Italiaj 1, slovenska reprezentanca pa je pokal zaključila na 5. mestu. Na nagrajevanju so podelili tudi nagradi »fair play«, ki sta jo prejeli ameriška ekipa iz kluba Coral Reef in srbska ekipa Gemax.
primorski_sport face book 4
izkazala spoštovanje, potem pa izbruh sreče in veselja.
Lepe so take zgodbe, ki jih piše življenje in v njem tudi šport. Ni jih veliko takih resničnih pravljic, a ko se zapišejo, jih je vredno podčrtati. Kot velja podčrtati magistralno predstavo .Še vedno vihar, ki se je zgodila v ljubljanski Drami in naj ne bi sodila med športne dejavnosti, razen ko pomislimo na izjemen fizični napor igralk in igralcev. Handkejevo delo bo prihodnji teden na ogled tudi v Trstu in že sedaj lahko zatrdim, da je to eden viškov celotne slovenske gledališke sezone. A naj ostanem le na športnem področju. Pravijo, da se kolo življenja vrti, nekdo pa ga mora vendarle poganjati. Pedale na kolesu po-
rivajo kolesarji, ki vozijo po cestah znamenite krožne dirke po Italiji. Giro se bo od jutri dogajal v naši deželi z dvema napornima etapama. Kolesarstvo je od vedno v zavesti ljudi kot šport, ki zahteva veliko napora, truda, predanosti, zato nastopajoče spodbujajo množice. Kdor tega ne doživi, si ne more predstavljati vzdušja, ki vlada ob in na cestah. Žal pa je kolesarstvo tudi šport, ki velikokrat zapade v nečedne uporabe nedovoljenih poživil. Še sreča, da je boj proti temu zelo uspešen. Tak pregon naj se dogaja tudi na vseh področjih našega družbenega življenja. Je to utopija?Kot Sintini verjamem, da prej ali slej uja-mem žarek. Meni se je to zgodilo. Uresničeno upanje je vedno največja sreča.
12
Torek, 14. maja 2013
KOŠARKA
/
BREG POGOSTEJE ZMAGAL
Bor in Breg se bosta v soboto srečala de-vetič v zadnjih štirih sezonah, odkar obe ekipi igrata v deželni C-ligi. Prvič pa bo derbi v končnici. Doslej je Breg zbral pet zmag v osmih odigranih srečanjih - obakrat je osvojil derbi v letošnji in lanski sezoni, enkrat pa je zmagal tudi v sezoni 2010/11 (pri Sv. Ivanu). Bor Radenska pa je dve zmagi vknjižil v sezoni 2009/10 in eno v sezoni 2010/11. Obe ekipi sta zmagali tudi na gostovanju, tako da občinska telovadnica v Dolini in Stadion 1. maja za igralce prav gotovo ne bosta oviri.
ENO NAPREDOVANJE IN TRI IZPADI
Košarkarska zveza je pred dnevi izdala pravilnik državnih lig za naslednjo sezono 2013/14. Naslednje leto ne bo več državne divizije A, saj bodo vse ekipe vključili v Le-goDue, ki bo odslej imela zlato in srebrno skupino (skupno 32 ekip). Sledila bo divizija B, nato pa še divizija C, kjer bo imel pravico do nastopa tudi Jadran. Tu bo nastopalo 112 ekip (letos po pravilniku 110, nastopilo jih pa je 108). Kot pred dvema sezonama bo napredovala v višjo B-divizijo le ena ekipa v vsaki skupini (letos dve), v deželno C-ligo pa bodo izpadle tri ekipe iz vsake skupine: zadnjeuvrščena in dve poraženki play-outa.
LE DVAKRAT DVA ZAPOREDNA PORAZA
V 37-letni zgodovini Jadrana je v prvem krogu končnice doživel dva zaporedna poraza do letošnje sezone samo dvakrat: v prvi sezoni 1981/82, ko je igral finale za napredovanje in izgubil obe tekmi proti
moštvu Fornaciari iz kraja Reggio Emilia,ter v sezoni 1998/99 prav tako v četrtfinalu. Takrat je bil boljši Arteni iz PordenoneObakrat pa je prvi poraz doživel v gosteh, letos pa je prvič izgubil prvo tekmo na domačih tleh.
državna divizija c - Pogovor s predsednikom Jadrana Adrianom Sossijem
»Je cikel končan? Ni!«
Konec prvenstva Jadrana Franca je bil za marsikoga nepričakovan. Vsi so najbrž potiho upali, da bodo jadranovci uspeli vsaj izsiliti tretjo tekmo četrtfina-la play-offa in se še enkrat predstaviti pred domačimi igralci. Tako nam je potrdil tudi predsednik Jadrana Adriano Sossi, ki bi se z nastopom na domačih tleh rad še enkrat zahvalil številnim zvestim navijačem. Nekaj več so si po njegovem mnenju zaslužili tudi igralci, ki so v to sezono vložili veliko truda, prilagodili pa so se tudi različnim okoliščinam: »Zamenjali smo trenerja, vključili De Pe-trisa in kasneje tudi Spigaglio, občutili pa so najbrž tudi finančne težave, saj vse težje pridemo do sposorizacij.« Kljub kančku grenkobe pa je ocena celotne sezone nadvse pozitivna: »To je ena najboljših sezon. Upoštevati moramo, da so ligo okrepili številni igralci iz višjih lig.«
Je bila torej letošnja sezona boljša od lanske?
Po rezultatu ni bila najboljša. Bila je ena boljših, ker so bili nasprotniki kvalitetnejši.
Tudi vi ste bili sicer okrepljeni: ob Spigaglii ste dobili še De Petrisa, letos pa ste lahko računali tudi na Matijo Baticha.
Res je, vendar so se drugi še bolj.
Čeprav ni minil niti teden dni od poraza (pogovor smo opravili v soboto, op.a.), kaj načrtujete za naslednjo sezono? Ali bo glavnina igralcev ostala zvesta Jadranu?
Po tem kar slišim naokrog, so fantje za to, da nadaljujejo to pot. Nihče se ni izrekel, da bo končal kariero. Tudi starejši igralci so še navdušeni.
Ali ostaja tudi Franco, ki je že lani nakazal, da zaključuje kariero?
Da. Čeprav resnici na ljubo, se z njim še nisem osebno pogovoril. Po navdušenju in doprinosu, ki ga je letos pokazal, bi težko rekel, da bi nas zdaj želel zapustiti.
Kaj pa Spigaglia?
Rekel je, da bi rad nadaljeval in da bi rad, ko bo mogoče, začel priprave na
Med njamlajšimi nosilci igre sta pri Jadranu 21-letni Borut Ban, 24-letni Saša Malalan, še ne 25-letni Daniel Batich, pot pa si utira tudi 18-letni Matija Batich (19 let bo dopolnil septembra)
kroma
začetku sezone. Letos se je poznalo, da je na začetku bil odsoten.
Torej nikakor ne moremo govorili o končanem ciklusu?
O tem ne smemo govoriti. Večina ima pred sabo še precej let nastopov.
Bi radi obdržali tudi De Petrisa?
Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da je to prava liga zanj. Najbrž bo dobil kako ponudbo, ampak sem prepričan, da bo ostal. Kdor pride k nam, težko odide.
Ali so možni tudi odhodi? Trener Mura je v intervjuju zaželel Banu, da bi se preizkusil v višji ligi?
Jadran je bila in bo odskočna deska. Seveda o tem ne bodo odločali odborniki sami, ampak tudi igralec in njegovi starši. Nihče pa odhodu v višjo ligo ne bi nasprotoval.
Med takimi, ki bi se lahko priz-kusili drugje, je najbrž tudi Matija Batich, ki bo letos maturiral?
Ne vem, če bo odšel ali bi rad ostal z nami. Še eno leto pri nas mu ne bi škodilo.
Člansko ekipo vsako leto dopolnjujejo tudi mlajši igralci: letos je od
začetnega seznama ostal na koncu le Martin Ridolfi ... Kdo prihaja in kdo je že zamudil vlak?
Pustiva imena. V mladinskih ekipah že izstopajo nekateri igralci. Res je tudi, da nekateri dozorijo ali pridejo do želje kasneje. Skratka, nikomur ne za-
piramo vrat, pogoj pa je, da se seveda prilagodijo načinu dela, resnosti in vestnosti.
Trener Mura ostaja?
Z njim se moramo še pomeniti. Vsi smo z njegovim delom zadovoljni.
Ga boste torej potrdili?
Da. Mislim, da bi ga radi vsi potrdili. Naj še opozorim, da vse, o čemer sva se pogovarjala, so sicer še hipoteze. Vse bomo potrdili po sestanku odbora. Te izjave tudi niso podkrepljene z nobeno informacijo o tem, koliko sponzorjev bomo imeli, z vsemi igralci se še moramo pogovoriti na štiri oči.
Če bi potrdili vsi igralci, bi cilj ostal napredovanje?
V tretje gre rado, pravi pregovor. Napredovanje seveda pride v poštev, če potrdimo letošnjo ekipo in dobimo ustrezno finančno podporo, da naslednje leto lahko nastopimo v ligi.
Lani ste na finančna zagotovila čakali do julija, kako je letos?
Mirni nismo, do julija nas čaka trdo delo, da pridemo do potrebne finančne podpore. V primerjavi s prejšnjimi sezonami, smo morda še nekoliko bolj zaskrbljeni, ker so vsi v krizi.
Veronika Sossa
Igralci: Volja po igranju ni pošla nikomur
Kapetan Slavec ni spal kar tri noči, Ban je težje zaspal le noč po porazu, Maruši-ča je zgrabila nejevolja dan kasneje (ponoči je spal, ker je moral naslednji dan v službo). Tako so poraz v Padovi in z njim tudi konec sanj preživljali nekateri igralci, ki so po večini potrdili, da bi radi še naprej pisali Jadranovo zgodbo in torej potrdili predsednikove besede. Nihče vnaprej nam ni dejal, da bo zaključil kariero. Tudi Peter Franco, ki je sicer lani javno napovedal konec kariere, avgusta pa spet oblekel Jadranov dres, ni izključil, da bo še igral: »Nisem se še odločil, ostaja 50 % možnosti, da neham, 50 % pa, da še nadaljujem. Odvisno bo od volje in drugih dejavnikov.« Daniel Batich, ki igra pri Jadranu na posodo, je dejal, da je bilo vzdušje enkratno, da ne razmišlja o koncu kariere, o naslednji sezoni pa še ni podrobneje premislil. Prav tako meni tudi Ban, ki bo počakal na sestanek z vodstvom kluba in igralci, o naslednji sezoni pa se bo odločil tudi na podlagi ponudb, če jih bo prejel. Marusič in Malalan medtem ostajata na razpolago, Matija Batich pa bo bolj poglobljeno razmislil o čisto vseh možnostih (tudi o tem, da bi se preizkusil drugje). Spigaglia je prepričan, da želi naslednje leto še igrati, tako da bo med poletjem vzdrževal formo, da bo avgusta pripravljen na začetek sezone: zelo rad bi spet igral pri Jadranu. Tudi mladi De Petris bi zelo rad ostal, saj je z letošnjo sezono izredno zadovoljen: »Bilo je enkratno, kar posvojili so me,« je bil včeraj navdušen. (VS)
deželna c-liga - Bor Radenska in Breg po uvrstitvi v polfinale play-offa
Prisegajo na zbranost in kolektiv
Trenerja Klemen Kladnik (Breg) in Boban Popovič (Bor) sta zadovoljna, da se bosta peterki srečali vpolfinalu
Četrtfinale končnice deželne C-lige je za Breg in Bor mimo. Misli in priprave so zdaj usmerjene na prvi polfinalni medsebojni obračun, ki bo v soboto v Dolini.
BREG - Po daljši seriji porazov v zadnjih krogih prvenstva je Breg v prvem dvoboju končnice stopil na igrišče z različnim pristopom. Sobotna zmaga v Dolini je dokazala, da so Kladnikovi košarkarji zmožni obdržati zbranost tudi v odločilnih trenutkih. Čeprav so vodili skozi celotno srečanje, je Romans znal izkoristi minimalne vrzeli Bregove obrambe. Gostje so se po zaslugi Lebana in Valentinuzza (oba 11 točk) kar dvakrat nevarno približali, vendar so Grimaldi in tovariši vedno pravočasno reagirali. Ravno Grimaldi je bil v soboto najbolj odločilen, saj je ob 16 točkah v obrambi prestregel 6 žog in zbral še 7 skokov. Ob njemu pa je najbolj izžarevala koralna igra, ki so jo bre-žani uveljavili predvsem v zadnji četrtini, ko so dokončno strnili odpor Romansa in povišali prednost
na nedosegljivih 15 točk. Z dobrim nastopom sta postregla tudi Cigliani (15 točk) in Kos (10 točk), ki sta pravočasno zadevala iz srednje razdalje.
Po srečanju je v dolinskem taboru pohvale najprej delil Denis Salvi. Dejal je, da so po porazih ob koncu rednega dela uspešno rešili nekatera nesoglasja v slačilnici in se prepričali o lastnih zmogljivostih. Trener Klemen Kladnik pa si je sam prevzel odgovornosti za poraze. »Večina porazov smo doživeli zaradi tehničnih odločitev, ki sem jih sam prejel v zadnjih prvenstvenih nastopih. Del ekipe so tudi perspektivni mlajši igralci, nekateri so stari tudi 15 let, katere sem želel nagraditi z zbiranjem izkušenj tudi v zahtevnejših srečanjih,« je dejal Kladnik. S samim sobotnim nastopom pa je bil nadvse zadovoljen, le nekoliko preglavic mu bo povzročala poškodba kolena Francesca Goria. Veselil pa se je tudi razpleta Borove serije in novega derbija. Kladnik je prepričan, da bo polfinale spominjal bolj na pravi finale,
kjer bosta odločala predvsem borbenost in boljši značaj obeh moštev. (mar)
BOR RADENSKA - Borov trener Boban Popo-vič ni bil presenečen, da so po hitrem postopku odpravili favorizirani Roraigrande. »Za nas je bil najtežji zadnji krog rednega dela prvenstva, ko smo bili v limbu medplay-offom inplay-outom,« je sprva izjavil Popovič, ki je zadovoljen, da se bo njegova ekipa v polfinalu srečala z Bregom. »To bo lep športni dogodek za ves zamejski šport. Upam, da se bodo navijači zabavali in da bodo spremljali lepo košarko. Pa naj zmaga najboljši. Mi bomo igrali neobremenjeno, čeprav je derbi pač derbi in prepričan sem, da se bodo fantje maksimalno potrudili. Vsaka napoved bo tvegana.«
Bor igra v zadnjih krogih kot prerojen. »V zadnjem mesecu smo se zbrali in treniramo dobro. Skritih orožij nimamo. Moč je kolektivna igra. Lahko igramo tudi brez nekateri posameznikov, saj jih drugi odlično nadomestijo,« je še dodal Popovič.
under19
Poraz na prvi tekmi finala DP
Virtus Padova - Jadran 68:57 (12:15, 23:35, 49:44)
Jadran: Žerjal, Valentinuz, Da-neu 4, Majovski 4, Sternad, Gregori 2, Leghissa 2, Ridolfi 18, Batich 20, Mat-tiassich 7, Zhok, trener Oberdan.
Tri točke: Batich 3, Ridolfi 3, Mattiassich 1. SON: 18; PON: Batich (38). Skoki: 19 (17:2). Meti: skupno 24:57; PM 4:12; tri točke 5:21.
Jadranovci so začeli nastope na državnem finalu s porazom proti telesno dobro pripravljeni ekipi Virtusa iz Padove, ki v svojih vrstah ima kar tri dvometraše. Naši košarkarji pa so z igro, predvsem v prvem polčasu, ter glede požrtvovalnosti in borbenosti povsem zadovoljili.
Posebno v prvih dveh četrtinah so navdušili številne navijače, ki so jih prišli bodrit v športni dvorano v Šta-rancan. Z agresivno obrambo so takoj presenetili košarkarje iz Padove, jim prestregli veliko število žog in se hrabro borili pod košema proti mnogo višjim nasprotnikom. V napadu pa sta Matija Batich in Martin Ridolfi zadevala z vseh položajev. Skratka, v prvih 20 minutah smo prisostvovali zares zelo dobri predstavi naših fantov, ki so sklenili polčas z lepo prednostjo 12 točk.
Jadran pa, žal, ni ndaljeval v takem slogu tudi v tretji četrtini. Nasprotno: ekipa iz Padove je poostrila tempo v obrambi tudi s kakim grobim prekrškom, ki sta ga sodnika spregledala, ter začela je zadevati z zunanjih pozocij. ¡izkoristila je višinsko prednost pod košema ter z delno razliko 26:9 sklenila tretjo četrtino s petimi točkami prednosti. Naši fantje so v zadnji četrtini skušali z bolj agresivno obrambo spraviti težave nasprotnike, ki pa se niso pustili presenetiti ter z Roinom (12 točk) in Sbroccom (15) ohranili vodstvo 10-15 točk ter zasluženo zmagali. Utrujeni jadranovci so v tem delu zgrešili dva-tri lahke mete (sami v prodoru), nerodno so izgubili nekaj žog, predvsem porazni pa so bili v izvajanju prostih metov (na koncu 4:12).
»V prvem polčasu smo igrali zelo dobro, v drugem pa je padla intenziteta v obrambi in v napadu smo zgrešili tudi nekaj preprostih metov. Če bi ne bili tako slabi pri prostih metih, bi se lahko borili z nasprontikom do konca. Sicer pa moram pohvaliti vse fante za veliko požrtvovlanost, ki so jo pokazali na igrišču,« je po tekmi dejal Ja-dranov trener Dean Oberdan.
Tekmo si je ogledal tudi Jadra-nov trener člasnke ekipe Andrea Mura: »Naši so igrali zelo dobro v prvem polčasu, predvsem v obrambi. V drugem polčasu pa je bilo skoraj pričakovati, da ne bodo zdržali takega tempa. Po drugi strani je ekipa iz Padove, ki je imela več enakovrednih menjav, začela uspešno igrati v napadu. Našim pa met ni šel več od rok. Vsi pa si zaslužijo pohvalo, saj so zares dali vse od sebe.«
Danes čaka jadranovce drugo srečanje. Ob 17. uri bodo v telovadnici v Tržiču (Ul. Powell) igrali proti zmagovalcu na tekmi Dinamo Sassari - Pal-lacanestro Firenze. (lako)
ODBOJKA
Torek, 14. maja 2013
13
IZ ČEDADA NA SP
Italijanska ženska mladinska reprezentanca je v Čedadu igrala kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bo med 21. in 30. junijem na Češkem. Dosedanje svetovne prvakinje, ki jih letos vodi Davide Mazzanti, so najprej 3:1 premagale Finsko, nato pa proti Španiji in Slovaški slavile brez izgubljenega niza. Pred nastopom na kvalifikacijskem turnirju so Italijanke odigrale tudi prijateljsko tekmo proti BI -ligašu iz Vidma, za katerega igrata tudi Mateja Petejan in Mateja Zavadlav. Prejšnji teden pa so kvalifikacije za SP igrale tudi mladinke iz Slovenije, ki so se v Rusiji uvrstile na 2. mesto. Nastop na SP so si priborile domačinke, v njihovem tehničnem štabu pa je tudi Sovodenjc Luca Milocco.
POPLAVA OTROK
Tržaški Veliki trg bo v nedeljo poln mi-niodbojkaric in miniodbojkarjev iz naše dežele in drugih krajev Italije, Slovenije in Hrvaške. Tržaška odbojkarska zveza namreč tudi letos prireja mednarodni turnir minivolleya, ki se ga bo predvidoma udeležilo veliko število otrok. Med temi bodo tudi predstavnice in predstavniki naših društev. Tekme bodo med 10. in 15. uro, v primeru slabega vremena pa bodo turnir odigrali v športni palači na Čarboli. Isti dan bo tudi zaključni turnir prvenstva Under 12, v katerem sta od naših društev igrala Sokol in Breg.
PLAY-OFF, PLAY-OUT
Medtem ko je večina deželnih ligašev že na zasluženem dopustu po dolgi in naporni sezoni, čakajo ekipe, ki igrajo play-offe oziroma play-oute v D- in C-ligi še zadnje tekme. Pri moških se bo Sloga Tabor v soboto v Rea-ni skušala oddolžiti za gladek poraz na prvi tekmi na Opčinah. Pri ženskah pa se obetata še dve izenačeni tekmi, saj sta se spopada med Tarcentom in Fiume Venetom oziroma Latisano in Rizzi Volleyem iz Vidma prejšnji teden zaključila po tie-breaku, peti set pa se je v obeh primerih zaključil na razliko. Na prvi tekmi so slavile odbojka-rice iz Čente, ki so igrale v C-li-gi, na drugi pa je zmagal D-li-gaš iz Vidma.
NAŠ POGOVOR - Zoran Jerončič o Slogi, Olympii, Valu in goriški ženski odbojki
Tako se meni zdi
TOP

i
Zoran Jerončič je svojo letošnjo poklicno pot v Cosenzi končal predčasno. Marca je bil odstavljen s položaja trenerja članske ekipe v državni B1-ligi. Imel je smolo, saj je njegovo moštvo do novega leta igralo brez standardnega podajalca (nadomestil ga je sedemnajstletni fant), ko pa je ta vendarle okreval in se vrnil na igrišče, si je že na naslednji tekmi zvil gleženj bolgarski tolkač, eden od stebrov moštva, ki je še v lanski sezoni igral v A1-ligi. Rezultati so bili zato slabi in ekipa si je opomogla šele, ko je spet nastopila v popolni postavi. Tedaj Jerončiča že ni bilo več tam.
»V resnici sem za vse kriv sam. Mesto pomočnika sem zaupal nekomu, ki si tega ni zaslužil, ni bil fer in je v bistvu obrnil ekipo proti meni. V preteklih sezonah s tem fanti nikoli nisem imel problemov. To je bila zame dobra šola,« je sezono z nesrečnim osebnim koncem komentiral Jerončič.
Strokovnjak s kanalskega konca je že od marca spet doma (prav v preteklih dneh je zavrnil ponudbo, da bi treniral v afriškem Togu ...) in je v tem času spremljal tudi nastope več naših ekip, zato smo se ob koncu sezone z njim tudi pogovorili.
»Ja, imam se za nevtralnega opazovalca in povedal bom, kar mislim,« je njegov obetaven začetek.
Nastope katerih naših ekip si si ogledal v tem času?
Sloge Tabor v B ligi, Olympie, Vala in deklet Govolleyja. Govolley sem nekajkrat tudi treniral.
Začniva s Slogo Tabor. Tvoj vtis?
To je dobra in dobro sestavljena ekipa, v kateri je izkušenost povezana z mladostjo. Strinjam se s trenerjem Battisti-jem, da imajo še veliko rezerve. V takšni zasedbi morajo vztrajati čim dlje. Morda je potrebno vstaviti še kak trening več. Perspektiven igralec kot je Cettolo mora na primer še dodatno izpopolniti sprejem servisa. Potrebno je delati na mentalite-ti, kolikor vem so bili storjeni koraki naprej, vendar mora biti še boljše. Ekipa mora vsekakor šteti 13 do 14 igralcev, potrebna sta dva libera, a ogrodja ne gre preveč spreminiti. Do play-offa navsezadnje manjka šest, sedem točk.
Je vendarle potrebna še kakšna okrepitev?
Na ozemlju tržaške in goriške odbojke bi morala postati Sloga gnezdo za nadarjene odbojkarje. Cilj bi lahko bil »mladostna višina,» se pravi vključevanje mladih, ki so tudi visoki. Tri četrt moje ekipe v Cosenzi so sestavljali igralci višji od dveh metrov. Raje kot profesionalce bi v ekipo vključil mlade iz naše dežele. Tudi Italijane, če ustreznih zamejcev ni.
Olympia!
Letošnji uspeh je rezultat kontinuitete dela. Olympia in njen šef Andrej Vo-grič bi morala biti za druge vzor, kako se dela z mladimi od mini odbojke naprej. Uspeh je sad dela več trenerjev. Veliko vlogo je pri tem imela tudi mladinska reprezentanca FJK, v kateri je poleg odbornika zveze Santuza, spet imel pomembno vlogo Vogrič. Fantje, ki zdaj igrajo v članski ekipi Olympie, so veliko ur prebili na treningih reprezentance v Ajdovščini, Vidmu in še marsikje.
Kako naprej?
Imajo dve poti. Ali samo z mladimi vztrajati v tej ligi ali s par okrepitvami na-skakovati B2-ligo. Naslednja sezona bi lahko bila slabša, če se ekipe ne motivira. Po-
Zgoraj, Zoran Jerončič, desno med derbijem Val-Olympia
kroma, bumbaca
trebuje nov zagon in ambiciozen cilj, da bo še naprej delala na vso moč.
Ali ni to v protislovju s tržaško-goriškim gnezdom Sloge?
Tak načrt ne izključuje a priori, da bi kdo od perspektivnih igralcev Olympie lahko prestopil k Slogi. Ko sem spremljal der-bi med Valom in Olympio sem pomisli, da bi skupna ekipa teh dveh društev v B2-li-gi dosegla gotovo več kot FerroAlluminio in Gemona. Tudi to je ena možnost, o kateri bi se dalo razmisliti.
Napredovati v B2-ligo iz naše de-
želne C-lige je razmeroma lahko, ostati v B2-ligi pa je skoraj nemogoče. Sloga je potrebovala petnajst let in tri izpade, da se je v njej utrdila ...
Seveda je to res. Popolnoma. Po drugi strani moraš ljudi motivirati. Že prvi dan si moraš za cilj postaviti B2-ligo, sicer gre krivulja navzdol. Ne boš napredoval? Se v B2-ligi ne boš obdržal? To je drugo.
Nisva govorila o Valu.
Morali bi bili doseči več. Ne bi bili smeli izgubiti proti Olympii. Še nekaj bi dodal.
Prosim
Libero Plesničar mora iti k Slogi!
Govolley. Izpad je hud udarec.
Nepošten bi rekel. Ekipa ni bila tako slaba, je pa premalo trenirala.
Dejstvo pa je, da se ženska odbojka na Goriškem v krizi.
Nehali so delati na mladinskem področju. Isabel Mania je začela igrati z mano. Leta 1991! Opažam pa, da se zdaj na mladinskem področju pri Soči, Olympii in Valu položal le izboljšuje. Recept za ponoven vzpon?
Pustimo članske lige nekoliko ob strani in posvetimo se delu z mladimi. Tudi vsak zase, a z idejo, da bomo čez nekaj let spet imeli skupno člansko ekipo. Z ženskami je treba garati trikrat več kot z moškimi. Potrebno je imeti neprimerno širšo bazo igralk. Za projektom mora biti več društev z mladinskim pogonom. A delo posameznih društev mora biti pod skupnim nadzorom vodilnega trenerja in zelo sistematično. Na ta način gotovo prideš do rezultatov. Ženske so namreč zelo marljive športnice.
Kaj pa ti?
Ponudb je veliko. Imam več želez v ognju. V Italijo pa se ne bi vrnil, ker je kriza velika, prevladuje neresnost in so klubi slabi plačniki.
Bi se vrnil v zamejstvo?
Zakaj ne? A samo na osnovi resnega programa. Manj kot štirje treningi na teden, to zame ne pride v poštev.
A. Koren
Končni »scorerji« v deželnih ligah
Zalet D: Rudez 335, Kneipp 144, Klobas 138, Cassanelli 131, Zavad-lal 103, Ghezzo 85, Škerl 63, Valič 50, Preprost 41, Kralj 28, Cabrelli 27.
Govolley: Bressan 305, Mania' 281, Černic 230, Princi 151, Va-lentinsig 122, Zavadlav 106, Pa-nozzo 75, Povšič 12, Paulin 4, Humar 2, Devetak 1. Zalet C: Babudri 413, Štoka 261, Gridelli 228, Balzano 206, Spanio 124, Bukavec 111, Crissani 85, A. Grgič 61, Starec 30, P. Grgič 15, Cvelbar 7.
Sloga Tabor: Romano 215, Kante 170, Sosič 122, Taučer 116, Žerjal 98, Cettolo 64, Trento 49, Milič 13, Guštin 13, Fiorelli 10, Rauber 1. Olympia: Terpin 371, Komjanc 257, Pavlovič 146, Vogrič 123, Vi-zin 122, Corsi 69, Princi 59, Cobello 52, Persoglia 20, Hlede11, A. Čav-dek 1.
Val Soča Imsa: Lavrenčič 344, Masi 230, Faganel 162, Vidotto 158, Magajne 156, M. Juren 117, J. Černic 44, Stera 30, Nanut 25, Valen-tinčič 23, Devetak 13, E. Juren 11. Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje: Zoff 161, Sfili-goi 157, M. Černic 130, Brandolin 112, I. Černic 93, Boschini 86, Gia-comelli 54, I. Devetak 43, R. Deve-tak 36, Braini 35, Testen 26, Škor-janc 24, Faganel 23, Škerk 20, Fe-drigo 9, Levpušček 7.
1. ŽENSKA DIVIZIJA - Konec prvenstva na Tržaškem
3. in 4. mesto ter izpad
Tretje in četrto mesto z izkušenima ekipama in izpad z ekipo mladink (a le zaradi povečanega števila izpadov -štirje namesto dveh - zaradi slabih nastopov tržaških ekip v D-ligi): to je izkupiček Zaletovih ekip v letošnjem prvenstvu prve divizije, ki se je zaključilo prejšnji teden. Na zadnjih tekmah so bile najbolj uspešne odbojkarice Zaleta Alta Informatica, ki so najprej z lahkoto premagale Evs 3:0 (25:15, 25:17, 25:22) in se kljub okrnjeni postavi izkazale s svojo borbenostjo. Zelo dobro so igrale tudi na derbiju z »rumenimi« zaletovkami in jih nepričakovano tudi premagale. Prva dva seta sta bila zelo izenačena in napeta, čeprav so Smotla-kove varovanke v nasprotju z domačinkami igrale pod svojimi sposobnostmi, kar še zlasti velja za obrambo. V zadnjih dveh nizih je Zalet rumene še dodatno popustil, tako da je trener v zadnjem setu celo zamenjal celotno postavo, kar je Zalet Alta Informatica izkoristil. Končni rezultat je bil 3:1 (25:22, 24:26, 25:17, 25:19). Najmlajše zaletov-ke pa so v zadnjih dveh tekmah dosegle štiri točke, kar ni bilo dovolj za obstanek, saj so jih potrebovale šest. Bile pa so že zelo blizu svojega cilja, saj so na prvi proti Killjoyu začele zelo dobro in povedle v setih 2:0, v četrtem pa so bile tik pred zmago. Izid je bil na koncu 3:2 (20:25, 21:25, 25:19, 25:21, 15:7).
Za končno zmago nasprotnic pa so bile odločilne bolj izkušene Daniela Ciocchi, Barbara Gregori in Nicole Mamillo, Colonijevim varovankam pa ni uspelo ohraniti istega ritma celo tekmo. Proti zadnjeuvrščenemu Libertasu pa so zaletovke brez težav slavile 0:3 (7:25, 14:25, 21:25).
Ob koncu prvenstva so bili ne glede na končno uvrstitev vsi trije trenerji razmeroma zadovoljni s sezono. Trener »rumenih« zaletovk Saša Smotlak je poudaril, da se je njegova ekipa kljub slabšemu koncu prvenstva stalno borila za prva mesta in bila povsem enakovredna Triestini Volley in Poggiju, ki sta bila na lestvici pred njo. „Igralke so se med sezono tudi zabavale, imele precej možnosti za igranje, poleg tega pa so nekatere napredovale tudi kot posameznice, tako da je ocena nedvomno iz različnih razlogov pozitivna.«
Zelo zadovoljen je bil tudi Franko Drasič, ki po slabi sredini prvenstva ni pričakoval, da bo njegova ekipa na koncu tako visoko na lestvici: »Začeli smo dobro in tudi v zadnjih krogih igrali uspešno. Škoda za obdobje slabih rezultatov, ko se je poznalo, da zaradi bolezni in poškodb nismo mogli računati na doprinos ključnih igralk, sicer bi bili lahko verjetno še boljši. S sezono sem vsekakor zadovoljen. Sam že dolgo nisem treniral v prvi diviziji. Kot prven-
stvo se mi je zdelo na dobri ravni in tudi zelo izenačeno, tako da se je bilo treba za uspeh vedno maksimalno potruditi.«
Trener Zaleta Kmečka banka Marco Coloni pa je poudaril napredek igralk, ki so prvič brez pomoči starejših odbojkaric nastopile v članskem prvenstvu: »V prvem delu prvenstva smo dosegli manj, saj se je poznalo, da smo v primerjavi z drugimi ekipami neizkušeni. Prvenstvo je bilo letos zahtevnejše od lanskega, saj je bilo v številnih ekipah več igralk, ki so nastopale tudi na višji ravni. Med sezono pa smo napredovali bodisi posamezno bodisi kot ekipa, tako da smo v drugem delu presenetili ali bili enakovredni tudi višje postavljenim ekipam. Na koncu le za las nismo dosegli obstanka, zmanjkalo nam je le nekaj samozavesti v odločilnih trenutkih. Pri tem pa je treba dodati, da ta ne bi bil pod vprašajem, če bi izpadli le dve ekipi, kot je bilo predvideno.«
Končni vrstni red: Triestina Volley 59, Poggi 53, Zalet rumene 50, Zalet Alta Informatica 43, Cus 40, Killjoy 32, S. Andrea 29, S. Sergio 27, Zalet Kmečka banka 25, Evs/Altura 17, Ricreatori 12, Libertas 9.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
V skupini za napredovanje je Zalet Dvigala Barich najprej izgubil proti
Olympii 0:3 (20:25, 12:25, 17:25), nato pa z dobro igro presenetil tretjeuvršče-no Omo A in slavil 3:1 (25:19, 23:25, 25:18, 25:16). Uspeh je bil za varovanke Ambroža Peterlina lepo zadoščenje. V skupini za obstanek pa je bil prejšnji teden še posebno uspešen Zalet oranžne. Najprej je po tie-breaku odpravil Omo B 3:2 (17:25, 23:25, 25:23, 25:19, 15:12). V prvih dveh setih se je poznalo, da so zaletovke igrale brez libera in so bile v odločilnih trenutkih v težavah v sprejemu in obrambi. V nadaljevanju so uredile igro v polju in se izkazale na mreži ter zasluženo slavile. Pohvalo zaslužijo vse igralke. Varovanke trenerke Veronike Zuzič so nato premagale še Zalet plave. Tekma je bila izenačena in obe ekipi sta igrali borbeno, tako da je bilo veliko dolgih akcij in lepih posegov v obrambi. Na koncu so slavile oranžne zaletovke, ki so manj grešile in dobro servirale. Pohvalo zasluži Caterina Simeoni za igro v polju. Končni izid je bil 1:3 (20:25, 22:25, 25:19, 23:25)
Vrstni red skupine za napredovanje: Virtus 26, Prevenire A 16, Oma A 13, Olympia 11, Zalet Dvigala Barich 6, S. Andrea 3 (Virtus in Zalet Dvigala Barich s tekmo več). Vrstni red skupine za obstanek: Roiano Gretta Barcola 15, Zalet plave 14, Zalet oranžne 11, Oma B 10, , Prevenire B 1 (Oma B in Prevenire B s tekmo manj).
1 4 Torek' 14- maJa 2013
NOGOMET
/
gPIZZINI, KI ODHAJA, NA PLAKATIH FITNES CENTRA
Napadalec Krasa Davide Pizzini je v letošnji sezoni veliko obiskoval tudi fitnes center pri Bri-ščikih. Najemniki so ga izkoristili in njegovo sliko natisnili na oglas. Pizzini, ki je h Krasu prišel v lanski sezoni, v prihodnjem prvenstvu ne bo več igral v Rep-nu. Poleg njega (tako predsednik Kocman) bosta (za sedaj) moštvo zapustila tudi Barbetti in Pastrello.
200 TEKEM (ENA SAMA IZKLJUČITEV) KAPETANA PRIMORJA PETRA EMILIJA
Na nedeljski tekmi 2. AL S. Andrea - Primorje je v vrstah proseške enajsterice kapetan Peter Emili, ki bo 9. junija dopolnil 36 let, odigral 200. prvenstveno tekmo v rdečo-rumenem dresu (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Potem ko je Peter igral vrsto let v mladinskih ekipah Primorja, je v člansko ekipo prestopil v sezoni 1994/95 in debitiral 15.1.1995, ko ga je takratni trener Primorja Paolo Krizman poslal na igrišče v 76. minuti igre. Na tekmi 1. AL Reanese -Primorje, ki se je končala 1:1, je zamenjal Walterja Crevatina. V tisti sezoni je igral 7 tekem, v naslednji sezoni, ko je ekipo treniral Nevio Bidussi, pa je s 23 nastopi dal svoj doprinos za lep podvig proseške enajsterice, ki je v končnici napredovala v promocijsko ligo. V sezoni 2003/04 je s Pri-morjem igral le 4 tekme, saj je decembra prestopil k Primorcu in s trebensko enajsterico igral vse do sezone 2009/10, ko se je decembra ponovno vrnil k Primorju. V lanski sezoni je dobil prvo in doslej edino izključitev na derbiju z Zarjo (16.10.2011), ki se je končal 2:1 v korist bazovske enajsterice. V 200 tekmah je dal 12 golov, od katerih 6 iz 11 -metrovk, zastreljal pa je tudi dve 11 -metrovki. Za ljubitelje statistik naj še dodam da je Peter z ekipo Primorca skupno igral 186 tekem (113 v 2. AL in 73 v 1. AL) dal pa je 18 golov.
PROMOCIJSKA LIGA - Juventina bo v nedeljo začela svojo pot v play-offu
Ali jim bo tokrat uspelo?
Nogometaši Juventine letos ne bodo več igrali na domačem igrišču v Štandrežu. Tekme končnice bodo kot četrtouvrščena ekipa igrali le v gosteh
bumbaca
4 sezone zaporedoma se je Juventina uvrstila v končnico prvenstva, ki pa ostaja tabu. Rdeče-beli v play-offu še niso napredovali, saj so vsakič ostali praznih rok. Juventina igra v promocijski ligi pet sezon. Le v prvi sezoni po izapdu iz elitne lige (2008/09) se Juventina ni uvrstila na eno izmed prvih štirih mest. V naslednjih sezonah je Juventina končala redni del sezone na 4. (09/10), 2. (10/11) in 4. mestu (11/12). Od sezone 2000/01 pa se je Juventina uvrstila v play-off promocijske lige že osemkrat. Tudi v prvih letih novega tisočletja v končnici ni nikoli napredovala v višjo ligo.
Rdeče-belim je uspelo. Juventina bo tudi v sezoni 2012/13 nastopila v play-offu. Seveda z željo, da se bo letošnja izkušnja končala na najboljši način. Z napredovanjem. Murrovi varovanci so si mesto v končnici izborili po neodločenem izidu v Caporiaccu. Imeli pa so tudi kanček sreče, saj je Ol3 igral prav tako neodločeno 1:1 z Isonzom. Capo-riacco je vsekakor igral na vse ali nič, čeprav je bil že rešen in ni imel več možnosti za končnico. Gostitelji so v prvem polčasu povedli, vratar Sorci pa je ubranil številne nevarne strele. Med drugim tudi enajstmetrovko. V drugem delu so se rdeče-beli zbrali in zasluženo izenačili s Sattijem. V nadaljevanju bi lahko celo zmagali.
Juventina bo kot četrtouvrščena ekipa igrala obe tekmi končnice v go-steh. Prvo že v nedeljo ob 16.30 v Faga-gni. Nadaljevanje bo odvisno od rezultata na prvi tekmi. Če bodo zmagali proti Fagagni (3. na lestvici v skupini B), bodo proti Rivignanu (2. na lestvici v skupini A) igrali v nedeljo, 2. junija. V nasprotnem primeru pa bodo v Rivigna-nu, pri katerem igrata nekdanja nogometaša Krasa Tomizza (slednji je sicer poškodovan) in Giacomi, že 26. maja. Podobno v primeru neodločenega izida, saj je Juventina po koncu rednega dela zasedla slabši položaj od Fagagne. V rednem delu prvenstva je Juventina doma izgubila proti Fagagni z 2:1, nato pa je v gosteh igrala neodločeno 3:3. V play-offu promocijske lige bodo vsa moštva pazljivo spremljala dogajanja v play-ou-tu D-lige in play-offu elitne lige, saj bodo napredovanja odvisna od razpletov v teh prvenstvih. (jng)
»Pomembno je, da te spremlja sreča«
Predsednik Juventine Marko Kerpan stoji trdno z nogami na tleh.
»Play-off? Ne bi si delal utvar. V končnici prvenstva smo v zadnjih desetih letih igrali že osemkrat, tako da smo postali pravi eksperti. Očitno pa še nismo našli pravega recepta, da bi s pomočjo play-offa napredovali v višjo ligo. Mi napredujemo le, če končamo prvenstvo na pr\>em mestu lestvice.«
Mogoče boste letos prebili led.
»Ah, bo kar bo. Najprej se moramo zelo dobro pripraviti na nedeljsko tekmo v Fagagni, ki je zelo pomembna. Dejansko nas čakata dva oziroma trije finali. Mogoče tudi s tremi zmagami ne bomo napredovali, saj moramo navijati za Sanvitese in Triestino.
Ali je ekipa v dobri formi?
V drugem delu sezone smo igrali fantastično, saj v zadnjih 13 krogih nismo niti enkrat izgubili. Dosegli smo kar devet zmag. Formo smo stalno stopnjevali, čeprav smo v prvem polčasu v Caporiaccu trpeli. Zbrali smo se šele v drugem delu. Play-off pa je prava loterija. Pomembno je tudi, da te spremlja sreča. (jng)
Play-off
Skupina 1:
V	nedeljo, 19. 5.. ob 16.30 Pro Fagagna - Juventina
26. 5., ob 16.30
Rivignano - poraženec s prve tekme
2. 6. ob 16.30
Rivignano - zmagovalec s prve tekme Skupina 2
1. krog: Cordenons - Torre; 2. krog: Tricesimo - poraženec; 3. krog: Tricesimo - zmagovalec
KDO NAPREDUJE?
V	elitno ligo lahko napredujeta zmagovalca skupin, če se bo Sanvitese rešil v D-ligi in bo Triestina napredovala v višjo ligo. V primeru, da se eni od dveh ekip spodrsne, bo v višjo ligo iz play-offa napredovala samo ena ekipa. Igrali bodo še dodatno tekmo med zmagovalcema skupin. V primeru, da se spodrsne Sanviteseju in Triestini, potem v play-offu ne bo napredovala nobena ekipa.
Postave ekip naših društev
Caporiacco - Juventina 1:1 (1:0)
Strelec: 70. Satti
Juventina: Sorci, Zorzut (Trangoni), Beltrame, Gulič (Gianotta), Morsut, lansig, Markovic, Stabile, Airoldi, Pantuso, Predan (Satti), trener Murra. Buttrio - Vesna 1:2 (0:1) Strelca: 25. Spinelli; 60. Dragosavljevic
Vesna: Carli, Puric, Rebula, Avdic, Pin Scocchi), Carrese (Dragosavljevic), Goran Kerpan, Pipan, Cano, Spinelli, Bubnich ( Renar), trener Zanuttig Domio - Sovodnje 1:2 (0:1) Strelec: 44. Bernardis; 46. Bernardis
Sovodnje: Jurij Devetak, Kogoj, Paravan, Stergulz, Banello, Tomšič, Vanzo, Vinci, Trampus (Maurencig), Bernardis (Galliussi), Colella (Brandolin), trener Coceani.
Moraro - Breg 2:1 (1:0)
Strelec: 90. Nigris
Breg: Zanolla, La Bella (Lugnani), Degrassi, Latin, Bampi, Belladonna (Suttora), Daris (Sovic), Bertocchi M. Brunetti, Marturano, Nigris. Trener: Cernuta. Staranzano - Zarja 3:4 (2:2)
Strelca: 8. Cermelj, 43. Cermelj; 70. Ruggiero, 78. Cermelj
Zarja: Rossoni, Sambo, Franco, Sincovich, Santoro (Segulin), Yatchominou,
Jevnikar, Ghezzo (Markovic), Cappai (Ruggiero), Bernobi, Cermelj, trener
Pocecco.
S. Andrea S. Vito - Primorje 1:0 (1:0)
Primorje: Zuppin, Emili, Mihic, Zidarich, Kovacic, Mescia, Udina (Ferluga), Božič, Pellaschiar, Pauletic, Jan Čok (Cavallini), trener Ravalico.
ZADNJI KROG
Mbengue »show« v Štarancanu
Druge ekipe naših društev so v nedeljo igrale zgolj za prestiž. Vesna (promocijska liga) je v Buttriu končala letošnje napore z zmago. Za-nuttigovi (v Križu ga bodo skušali potrditi tudi za prihodnjo sezono) fantje so z 2:1 premagali že izpadle domačine. Prvi gol je dosegel Spinelli, drugega pa Dragosavljevič. Z enakim izidom so se iz gostovanja vrnili domov tudi nogometaši Sovodenj, ki so premagali Domio. Tekma je bila do-padljiva. Oba zadetka je tokrat dosegel Bernardis, ki je odlično vodil ekipo. Prvi so sicer povedli gostitelji, kar pa je še bolj motiviralo belo-modre, ki so nemudoma reagirali in na koncu zmagali.
V 2. amaterski ligi je Breg zadnjo tekmo igral brez prave motivacije, kar ni veljalo za nasprotnike, ki so si z zmago zagotovili obstanek v ligi brez igranja v play-outu (na račun Primorja). Če bi nogometaši Brega zmagali, bi dosegli dve točki več od Krasa, ki je v isti ligi v sezoni 2004/2005 zaključil prvenstvo z 71 točkami. Srečanje se je najprej slabo začelo za goste, saj so morali že po štirih minutah kloniti po nerodnem avtogolu, ki ga je zakrivil Bampi. Breg je imel večjo posest žoge, a je bil redkokdaj nevaren. Tudi v drugem delu se slika na igrišču ni bistveno spremenila in Moraro je še drugič zatresel mrežo Zanolleja. Ob izteku tekme je Nigris ublažil poraz s častnim golom.
Kar sedem golov pa je padlo na tekmi med Staranzanom in Zarjo, ki je zmagala s 4:3. Po vodstvu Cerme-lja že v 8. minuti je Zarja popustila in prejela dva zadetka. Istemu igralcu bazovske ekipe je uspelo pred odmorom izenačiti. Ruggiero je nato dosegel tretji zadetek za Zarjo, četrtega pa spet Cermelj, ki je bil s tremi goli absolutni protagonist tega srečanja. Naj omenimo, da je domači vratar Alfred Mbengue (nekdanji vratar Pri-morja) najprej zgrešil enajstmetrovko, nato je 5 minut pred koncem s prsi dosegel tretji gol za Staranzano.
primorski_sport
facebook 4
primorski_sport
^ fcujifefeer
Juventina navija za Triestino in Sanvitese
Triestina bo v elitni ligi igrala polfinale play-offa proti južnotirolski ekipi St. Martin, iz kraja St. Martin in Passeier. Prva tekma naj bi bila 26. maja na tržaškem Roccu, povratna pa 2. junija na Južnem Tirolskem. Južnotirolski klub je sicer prosil, če bi igrali prej pri njih in šele nato v Trstu. Če se bo Triestina uvrstila v finale, bo igrala proti zmagovalcu s srečanja Finale (Ligurija) - Pro Dronero (Piemont). V play-outu D-lige pa bo Sanvitese v nedeljo igral prvo tekmo proti Cerei.
PORDENONE IZPADEL - Play-off D-lige: Pordenone - Real Vicenza 1:3, Sambonifacese - Vecomp 1:2. Prihodnji krog: Virtus Vecomp - Real Vicenza.
Promocijska liga
Pro Romans - Isonzo 2:3, Caporiacco -Juventina 1:1, Trieste Calcio - OL3 1:1, Ponziana - Pro Fagagna 0:1, Zaule Rabuiese - Reanese 5:4, Tricesimo - Terzo 4:1, Muggia - Valnatisone 4:0, Buttrio - Vesna 1:2
Muggia	30	22	4	4	62:18	70
Tricesimo	30	17	11	2	45:11	62
Pro Fagagna	30	17	7	6	40:25	58
Juventina	30	17	6	7	52:38	57
OL3	30	16	8	6	48:20	56
Zaule Rabuiese	30	14	9	7	52:39	51
Vesna	30	11	10	9	32:33	43
Caporiacco	30	11	8	11	43:44	41
Valnatisone	30	11	7	12	29:35	40
Terzo	30	11	5	14	31:39	38
Trieste Calcio	30	9	8	13	35:47	35
Isonzo	30	7	11	12	34:43	32
Romans Medea	30	8	7	15	34:48	31
Reanese	30	8	4	18	35:46	28
Buttrio (-1)	30	3	5	22	24:57	13
Ponziana	30	3	0	27	20:73	9
TAKO ZDAJ Muggia je napredovala v elitno ligo. Tricesimo, Pro Fagagna in Juventina v play-off. Play-out: Pro Romans - Reanese. V 1. AL sta izpadli Ponziana in Buttrio
1. AMATERSKA LIGA					
Esperia - Begliano 1:2, Sistiana				Costalunga 5:2,	
Isontina - Mariano,		Gradese - Muglia 5:0,			
Pieris - Primorec 2:2,		Azzurra -		Ronchi 0:2, Pro	
Gorizia - San Giovanni 3:0 1:2			, Domio		- Sovodnje
San Giovanni	30	23	3	4	77:29 72
Isontina	29	16	5	8	49:32 53
Ronchi	30	14	11	5	31:21 53
Gradese	30	14	7	9	58:40 49
Pro Gorizia	30	14	7	9	42:32 49
Muglia	30	12	10	8	39:36 46
Sovodnje	30	10	13	7	27:28 43
Primorec	30	10	9	11	36:42 39
Pieris	30	9	10	11	35:37 38
Domio	30	9	9	12	33:34 36
Begliano	30	7	14	9	41:45 35
Costalunga	30	9	8	13	28:39 35
Mariano	29	8	7	14	32:42 31
Azzurra	30	6	8	16	33:54 26
Sistiana D.	30	4	9	17	29:55 21
Esperia	30	3	11	16	28:52 20
TAKO ZDAJ San Giovanni je na					predoval v
promocijsko ligo. Isontina, Ronchi					in Gradese
v play-off. Play-out: Mariano -				Azzurra. V 2. AL	
sta izpadli Sistiana in Esperia.					
Od jutri do 27. maja v Križu turnir Vesna Cup
Jutri ob 20.30 se bo v Križu začel turnir Vesna Cup, ki ga organizira Vesna. Nastopile bodo ekipe slovenskih društev, ki ne igrajo v play-offu ali v play-outu. Na prvi jutrišnji tekmi se bosta srečala Sovodnje in Breg. Zmagovalec bo nato v ponedeljek, 20. ob 20.30 igral v polfinalu proti Vesni. V četrtek, 16. (ob 20.30) pa bo še drugi četrt-finale med Primorcem in Zarjo. Zmagovalec bo v polfinalu, v četrtek, 23. maja, igral proti Krasu. Finale turnirja Vesna Cup bo v ponedeljek, 27. maja, v Križu.
2. AMATERSKA LIGA
Moraro - Breg 2:1, Aquileia - Moss 6:1a, Romana - Opicina 3:0, Roianese - Piedimonte 4:0, S. Andrea - Primorje 1:0, Torre - San Canzian 0:1, Turriaco - Villesse 1:0, Staranzano - Zarja
Breg	30	22	4	4	87:30	70
Fog. Turriaco	30	18	8	4	52:19	62
Aquiliea	30	15	11	4	63:28	56
S.Andrea S.Vito	30	15	9	6	39:31	54
Romana	30	15	8	7	40:22	53
Roianese	30	11	9	10	53:45	42
Zarja	29	11	9	9	46:36	42
Torre	30	10	10	10	31:36	40
Mossa	30	11	6	13	35:46	39
Piedimonte	30	9	11	10	35:41	38
San Canzian	30	10	6	14	35:47	36
Moraro	30	8	8	14	27:38	31
Primorje	30	8	7	15	29:51	31
Villesse	30	6	7	17	30:48	25
Opicina	30	4	8	18	25:71	20
Staranzano	29	2	7	20	24:62	13
TAKO ZDAJ Breg je napredoval v 1. AL. Turriaco, Aquileia in S. Andrea v play-off. Play-out: Primorje - Villesse. V 3. AL sta izpadla Opicina in Staranzano.
/
ŠPORT
Torek, 14. maja 2013
15
ŠPORTNI PORTRET
Ljubi skupinske igre, zato je izbrala odbojko
Sara Cernic (letnik 1996) se je pred osmimi leti odločila, da se bo preizkusila v odbojki. »Zelo rada imam skupinske igre, zato sem se odločila, da poskusim.« Naposled je ta šport vzljubila in še vedna vztraja v njem. Igra pri društvu Pallavolo Mossa v 1. diviziji in v prvenstvu under 18. V obeh ekipah igra vlogo podajalke. Pravi, da večjih uspehov s svojo ekipo ni še doživela.
Sara, ki je doma iz Gorice, obiskuje 3. razred klasičnega
Sara Cernic
liceja Primoža Trubarja v Gorici. Izbrala je to smer, ker meni, da ji nudi splošno pripravo za bodočnost. Rada ima veliko večino šolskih predmetov, a se ne rada uči in hodi v šolo.
»Ko bom odrastla, bi rada postala pediater. Namreč so mi zelo všeč otroci in rada pomagam drugim. Po dokončani višji šoli bi se zato rada vpisala na medicinsko fakulteto, ne vem pa še, na katero univerzo.« (and)
ft. ©
£
(P
HS
... da je Juventina, ki ji je predsedoval (in ji še predseduje) Marko Kerpan (na sliki), maja pred desetimi leti (2003) premočno osvojila prvo mesto v 1. amaterski kategoriji in neposredno napredovala v promocijsko ligo. Štan-dreško moštvo je v 30 tekmah zbralo kar 73 točk (23 zmag, 4 neodločeni izidi in samo 3 porazi). Drugouvrščena Aquileja je osvojila 54 točk, skoraj 20 manj. Glavna junaka napredovanja sta bila brata, Sovodenjca Cristian (24 tekem, 16 golov) in Marko Devetak (27, 14). Juventina je imela v ligi najboljši napad (58 danih) in obrambo (26 prejetih golov). V tisti sezoni (2003/04) pa je, žal, iz 1. AL izpadla doberdobska Mladost. (lako)
NOGOMET - Ekipa proseškega društva bo igrala dodatni tekmi za obstanek
Primorju grozi 3. AL
Primorje je v zadnjem krogu izgubilo proti tržaški ekipi SantAndrea San Vito, ki se je tako uvrstila v končnico za napredovanje. Primorje, ki je obenem upalo na zmago ali neodločen izid Brega v Mora-ru, je po trikratnem sodnikovem žvižgu doživelo dve hladni prhi. Po porazu še slabe novice z Goriškega. Tudi Breg je izgubil. Moraro se je tako rešil, Primorje pa bo moralo igrati dodatni tekmi za obstanek. Prvi »round« bo v nedeljo, ko bo Primorje ob 16.30 gostovalo v Vilešu. Povratna tekma pa bo 26. maja na proseški Rouni.
Primorje ima rahlo prednost, saj lahko računa tudi na dvojni neodločen izid. Rde-če-beli so redni del namreč končali pred Villessami. Tekma v Trstu je bila začarana, saj je bila odločilna enajstmetrovka, ki jo je nehote zakrivil Zidarich. Gostitelji so sicer imel nekaj več od igre, saj so veliko napadali in vratar Zuppin je moral večkrat odločilno posredovati. Primorjaši pa so se zaman trudili, da bi izenačili. V napadu niso bili učinkoviti. V taboru Primorja so bili po tekmi razočarani. Za obstanek si bodo morali pošteno zavihati rokave.
»Večina fantov in Breg sta me razočarala«
Predsednik Primorja Roberto Zuppin, ki si je v nedeljo ogledal tekmo v Moraru, je bil zelo razočaran.
»Po drugem golu Morara, sem odšel proti domu. Nisem več zdržal na igrišču.«
Zakaj pa? »Pritisk je bil prehud. Breg ni bil motiviran. Pričakoval sem več borbenosti.«
Mogoče upravičeno, saj je Breg že napredoval, igralci pa so se sprostili. Brežanom ne nič očitam. Slabo mineštro smo skuhali sami. Krivda je v celoti naša, saj smo v drugem delu sezone igrali katastrofalno.
Ali ste dovolj motivirani za play-out? Nismo. Fantje, sicer ne prav vsi, so vrgli puške v koruzo. Pripravljeni smo tudi na najhujši scenarij.
Izpad v 3. AL? Velja, čeprav bi v tem primeru težko vpisali Primorje v 3. AL, saj bi s težavo dobili nogometaše, ki bi bili za to pripravljeni. Mogoče bi v tem primeru res začeli z nova in igrali zgolj z domačimi silami. (jng)
MLADINSKI NOGOMET - Naraščajniki
Dvojni visoki poraz Sovodenj
Aris S. Polo - Sovodnje 5:0 (1:0)
Sovodnje: Medeot, Terpin, Pas-son, Trevisan (La Pira), Černic, Bruz-zecchese, Leban (Peric) Persolja, Pavle-tič, Čavdek, Pintar (Kosič). Trener: Fe-ri.
Domača ekipa je bila na umetni travi v Tržiču pretrd oreh za igralce Sovodenj. Po uvodnem otipavanju so domači pritisnili proti vratom Sovodenj in v 16. minuti po zavrnjeni žogi na vrh kazenskega prostora z diagonalnim strelom ob vratnici, tudi povedli. Le dve minuti pozneje je Bruzzecchese prisilil domačega vratarja, da je z rokama sprejel z nogama podano žogo od branilca in sledil je prosti udarec za goste znotraj kazenskega prostora, a je strel Lebana za milimeter zgrešil vrata. Fizično in tehnično močnejši domačini so z agresivno igro na sredini igrišča onemogočali organizacijo napada igralcev Sovodenj. Tudi v drugem delu so bili domačini boljši.
Pro Cervignano - Sovodnje 6:0 (5:0)
Sovodnje: Medeot, D. Petejan, Passon, Lo Piano, La Pira, Černic, Čav-dek, Persolja,Trogu, J. Petejan, Persoglia. Trener: Feri.
Povsem pomlajena ekipa naraš-čajnikov iz Sovodenj se je s hrabro igro zoperstavila domačinom, ki pa so bili objektivno boljši nasprotnik. Igralci So-vodenj so hladen tuš doživeli že v 1. minuti srečanja, ko so domači povedli. V nadaljevanju so gostje zaigrali bolj pogumno v fazi napada ter lovili rezul-tatski priključek. A v zadnjih desetih minutah prvega dela je sledil delni mrk v sovodenjski igri in domači so dosegli še štiri zadetke za visoko vodstvo ob polčasu. V drugem delu bolj agresivna igra gostov na sredini igrišča, domači pa so si vseeno z nekaterimi globinskimi žogami ustvarili nekaj priložnosti, a se je izkazal sovodenjski vratar Medeot.
ATLETIKA - Športni dan Športne šole Trst za dijake in dijakinje tržaških nižjih srednjih šol
Skok, met in tek
Športna šola Trst, pod katero spada tudi atletski odsek ŠZ Bor, je pretekli petek drugo leto zapored na atletskem stadionu na Kolonji organiziral atletski dan za slovenske tržaške nižje srednje šole. Letos je nastopilo 400 dijakov in dijakinj, kakih 40 več kot lani, pomerili pa so se v teku na 60 m, skoku v daljino in metu vor-texa, 150 gramov težkemu didaktičnemu orodju, ki uvaja v met kopja. Odbornikom Športne šole so na pomoč priskočili nekdanji atleti, odborniki in trenerji Bora, odborniki ŠZ Bor, starši sedanjih atletov in drugi, dijake in dijakinje pa so spremljali njihovi profesorji.
Na različnih tekmovališčih so izstopali tisti, ki se z atletiko že ukvarjajo (tudi) pri Boru, a tudi nekateri drugi
V nekaj minutah so računalniško obdelali rezultate in najbolje tri za vsako disciplino in vsak razred tudi nagradili. K nabavi majic in kolajn je prispeval Sklad Polojaz.
60 m dekleta
1.	razred: 1. Sophie Aniaku (Gruden) 8,89; 2. Špela Ferfoglia (Gruden) 8,90: 3. Alice Tognetti (Kosovel) 8,90.
2.	razred: 1. Meta Sterni (Levstik) 8,55: 2. Kathrin Šušanj (Katinara) 8,77: 3. Tihana Stricca (Katinara) 8,96.
3.	razred: 1. Evita Liranzo Parovel (Gregorčič) 8,54: 2. Veronika Feri (Koso-
vel) 8,80; 3. Sara Sedmach (Levstik) 9,15.
60 m fantje
1.	razred: 1. Michele Brunetti (Levstik) 8,14; 2. Mattia Canciani (Gruden) 8,15: 3. Luca Lorenzi (Katinara) 8,83.
2.	razred: 1. Nik Calti (Kosovel) 8,30: 2. Aram Marcello Covarelli (Levstik) 8,33; 3. Alessio Celea (Levstik) 8,53.
3.	razred: 1. Igor Gregori (Gregorčič) 8,34; 2. Gabrijel Terčon (Gruden) 8,39: 3. Marco Miloševic (Ciril Metod) 8,40.
Daljina dekleta
1. razred: 1. Mia Ukmar (Levstik) 4,20: 2. Karen Hervat (Gregorčič) 4,08: 3.
Alice Tognetti (Kosovel) 4,02.
2.	razred: 1. Meta Sterni (Levstik) 4,00; 2. Lara Betocchi 3,90 (3,90); 3. Kathrin Šušaj (Katinara) 3,90.
3.	razred: 1. Veronika Feri (Kosovel) 4,08: 2. Evita Liranzo Parovel (Gregorčič) 4,08; 3. Iris Vecchiet (Ciril Metod) 3,70.
Daljina fantje
1.	razred: Michele Brunetti (Levstik) 4,30: 2. Martin Vertovec (Ciril Metod) 3,97; 3. Luca Lorenzi (Katinara) 3,90.
2.	razred: 1. Aram Marcello Cova-relli (Levstik) 4,70; 2. Ian Zgur (Kosovel) 4,23; 3. Matija Legiša (Gruden) 4,13.
več fotografij na www.primorski.eu
3. razred: 1. Alex Eva (Levstik) 4,60: 2. Gabrijel Terčon (Gruden) 4,49: 3. Igor Gregori (Gregorčič) 4,31.
Met vortexa dekleta
1.	razred: 1. Špela Ferfoglia (Gruden) 39,10 m; 2. Greta Legiša (Gruden) 35,55; 3. Antje Gruden (Gruden) 34,06.
2.	razred: 1. Lara Be-tocchi (Ciril Metod) 35,76: 2. Majrim Ota (Kosovel) 35,14; 3. Nika Pahor (Kos-vel) 34,98.
3.	razred: 1. Veronika Feri (Kosovel) 42,00: 2. Ivana Zidarič (Gruden) 36,47: 3. Mara Vremec (Levstik) 33,10.
Met vortexa fantje
1.	razred: Mattia Canciani (Gruden) 51,16: 2. Robin Pecar (Kosovel) 44,55; 3. Jan Kuk (Gruden) 42,62
2.	razred: Ivan Ivko-vic (Ciril Metod) 56,46; 2. Ian Zgur (Kosovel) 55,15; Dan Rovis (Katinara) 47,82.
3.	razred: Danijel Pipan (Gruden) 56,66: 2. Carlo Francesco Rossi (Kosovel) 52,74; 3. Matej Kalc (Kosovel) 51,10
13 Obvestila
SPDG organizira v nedeljo, 19. maja izlet na Rombon (2.208 m), Star ob 6. uri izpred rdeče hiše. Prijave sprejemamo do p2tka, 17. maja. Za informacije Gabrijel (349-3887180) TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 10. do 28. junija ciklus začetniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo zaključna akademija v soboto, 18.maja 2013 ob 16 uri na Stadionu 1.maj v veliki dvorani B.Pavletiča.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Zaključno prireditev v okviru 10. obletnice društva, ki bo v nedeljo, 19. maja, ob 18.30 v občinski telovadnici v Zgoniku! AŠD MLADINA - Rolkarska sekcija vabi na predstavitev rolkarske panoge vse otroke, ki si želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas vsak torek ob 17. uri pri restavraciji Pettirosso v Križu. Za info pokličite na tel. št.: 347-4742793.
AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na mail: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (040-635627 - urnik: 8.00 - 14.00) do petka, 31. maja.
TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta starosti. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 9.00 do 12.00 ter ob sredah in petkih od 18.00 do 20.00; tel. 040422696, e-mail: info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it
AŠD SK BRDINA organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repentaborska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663.
ŠD SOVODNJE organizira mladinski nogometni kamp 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 10.6. do 14.6. od 08.30 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 EUR in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1999 do l.2008. Prijave do torka 4.6. Informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3280680499 (Simon Feri), 0039 -3272354383 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe).
AŠD SOVODNJE - vabi na Festival nogometa 2013, ki bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah v soboto 8. junija 2013 ob 17.30 uri. S sloganom: »stopimo na igrišče vsi skupaj«, vabimo vse igralce, njihove družinske člane in simpatizerje vseh generacij našega društva, da skupaj počastimo uspešno letošnjo sezono. Po odigranih revijalnih tekmah sledi skupno druženje.
1 6 Torek, 14. maja 2013
ŠPORT
veliki 360 stopinj - Saša Malalan
Kraj in datum rojstva: 14. 5. 1989 Kraj bivanja: Opčine Študij, služba: trgovski zavod, Draguljar-na Malalan
Stan: prost
KDO SE/H
: leti
»Plemeniti« ga malo za hec poimenujejo v sla-čilnici. Plemenit je tudi Sašin značaj: tisti, ki ga dobro poznajo - tokrat ga je opisal trener Andrea Mura, ki ga je dve imel pod drobnogledom - pravijo, da je po značaju sončen tip, dober, prijazen in ljubezniv. Saša, ki danes praznuje rojstni dan - vse najboljše!, je zelo družaben in vedno pripravljen na »fešto«. Fizično je pravi orjak, soigralci pa ga poznajo tudi kroničnega zamudnika. Rad ve, da ga drugi opazujejo, prilagodljiv je le določene mere, trener obenem pravi, da včasih tudi težje sprejme, ko ga nekdo popravi.
Impulziven ali preudaren? Impulziven. • Strog ali popustljiv? Popustljiv. • Družaben ali sramežljiv? Družaben. • Sanjač ali konkreten? Sanjač, ampak ne preveč. # Delaven ali len? Nekje vmes. # Altruist ali egoist? Altruist. # Osvajaš ali se pustiš osvajati? Odvisno, malo eno, malo drugo.
*
* a -S
>u 5J -a 3 ^ ad pz
« fi Ä S « c

tri«*
V
\
mt


Gledališče ali kino?
Kino.
Dnevniki, revije, TV-dnev-nik, TV-oddaja:
razne
dnevnike/sportweek in kar pade pod roko/Sky Tg24/ Spartacus. Spletna stran: FB
Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: La versione di Barney/I'm shipping up to Bo ston/ Forrest gump/ -Dnevne informacije črpam od repubblica.it il sole24ore, Primorski dnevnik in drugi časopisi.
Športna panoga: košarka Vloga: krilo (3) Matično društvo: Polet Sedanje društvo: Jadran Na igrišču/telovadnici sem 4-krat na
l k z	teden
j r i
»< R " _
n n R o » o s p
u dkS
'ÏÏDBU TUZOUI TSÍjOqÍBU BU OÍB| -9p Bp 'UITJSTUI 'quiod -rid UIBUITU ¡iassz «Z Sojpajj 0 TUBITZTIO|BA (|OAOp ornsiu up 'mijsirn njjods ma>js.íamBZ o • lm -loj a 9Í o>[ 'issoy 0UT}U9]By\ y\x od jisnpABU íjoq.ÍBU ai am OAiz a ijB ax o¿ 0 'sqznip 39A -UI9} 'B^iods U!9|qOld TU o; ABldsj 'HBSoUBd IJTI9}B}[9U A BÍIBU9P 39A9ld Bjjods UBJJS
Burnax 0 'biSt Bdsj ut BU}>pio:>[ 9Í Bp '9j ouzba 'feqssod Bífousqou bz muí
-lABfJ 0 JB^Iip TU|BUOTS9JOld jiq pBJ iq 'BJJOds B§3ÍOAS JBjqZI I
3U a;j 0 '}OUp9IA HTU|TABld TjnBU 9} 'BÍU3ÍJATZ B^SABipZ
'BÍu9Í|Aiz ms ¿jjods luarnod im í«>i
nq

r
ae
ve . a
i i o orb
s lj
z
p tt> op p
p O
l za
CD
P " ft> rt-t d ra
2 s »iS o el
n m ošt ni ?v oh
aivz
m
o»!
P ¡3
s lr
a
šc
v e n
,
Najljubša jed:
njoki s slivo, kahan štrukelj Najljubša pijača:
pivo
Druga država, v kateri bi rad živel: Španja Priljubljeni kraj/ izlet: dovolj, da se potuje.
Triglav? Ne, ni bilo še priložnosti.
/
trenerjevih 11
Mitja Pirih je prejšnji teden odločil, da bo na 11 vprašanj tokrat odgovarjal tekaški trener Edvin Kosovelj. Njegova otroka Mitja
in Mateja sta ta čas zelo uspešna na tekaških tekmah.
Kdo bolj uboga, sin ali hčer?
Sin. Dekleta so običajno trmasta, zato potrebuješ več časa, da pri njih uveljaviš svoje principe.
Razen s svojimi otroki, s kom ste imeli največ trenerskih zadoščenj?
Z Lucijo Krkoč. Dosegla je lepe rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v gorskem teku je bila svetovna prvakinja, med članicami pa tretja na evropskem prvenstvu.
Zaradi katerega šampiona ste vzljubili šport?
Navijal sem za razne jugoslovanske reprezentance na tak način, da po porazih dolgo nisem mogel jesti. Sicer sem igral najprej nogomet in navijal sem za Dragana Džajiča. Kasneje sem za Dražena Petroviča.
Kdo je vaš najljubši junak iz pravljic?
Rdeča kapica.
Kdo je vaš najljubši pesnik ali pisatelj?
Recimo Ivan Cankar.
Kdo je po vašem najboljši slovenski
športnik vseh časov?
Miro Cerar.
S katerim svetovnim voditeljem bi se radi srečali?
Z Obamo.
Čigave pesmi so zdrav doping za tekače?
Avseniki in Slaki so moji najljubši. Ko sem prvič, povsem nepripravljen pretekel maraton v Kranju, me je zadnjih pet kilometrov kar dvignilo, ko sem zaslišal narod-nozabavno glasbo. Mi je pa všeč tudi klasična glasba: Mozart, Beethoven, Verdi ... Kdo vam je nazadnje plačal večerjo?
Zanesenjak izza meje Piergiorgio Iacuzzo. Koga poznate med Slovenci v Italiji? Kar dosti jih poznam. Komu naj naslednjič postavimo 11 vprašanj?
Robertu Furlanichu, trenerju pri društvu Marathon iz Trsta. (pv)
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
MESTECE VPIEMONTU, PRICUNEU
V ZEMELJSKEM POVRŠJU
ŽENSKA, KI ČITA
ITALIJANSKI PRVOLIGAS
ACE MERMOLJA
BERI
Športno
PRILOGO PD
SLOVENSKI PISATELJ INGOLIČ
SLOVENSKI GLASBENIK SOSS
PRVA SLOV. FILMSKA IGRALKA, ITA ...
GLINASTE PIŠČALI
KEMIJSKI
ZNAK ZA NATRIJ
FILM. IGRA-LECECKHART ALBANSKO ŽENSKO IME
VISOK GORSKI VRH SINOVALI HČERIN SIN
SLOVENSKA SMUČARKA (ANA)
NEKD. ALB. PREMIER
HITR. DRSALEC SCHENK NOG. GENOE (RUBEN)
ZNAČILEN JE ŠESTI ...
IAN RUSH MAKEDONSKO MOŠKO IME
BILANCA PRI HODKOVIN ODHODKOV
AM. IGRALKA
(ABBE) NAJSTAREJŠI ... KRALJ
DIVJA MAČKA
KONICA, VRH
KONEC POSTOPKA
PLAVALEC THORPE
UPOKOJENI UNIVERZITETNI PROFESOR
REKA V SLOVENIJI SPOJ PRI OBLEKI
GORSKE REŠEVALNE SANI
TON C, ZNIŽAN ZA POLTON
ITALIJANSKI PREMIER (ENRICO)
NEKD. NOG. MARIBORA
PORAZ V BOKSU
NERAZDELJENI, NEPORABLJENI DELI
VZDEVEK
ENZA FERRARIJA
NEKDANJI ITALIJANSKI
ATLET (STEFANO)
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
ORNELLA VANONI
ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA
SLOVARČEK - ARIANISA = albansko žensko ime • BRA = mestece pri Cuneu • LANE = ameriška igralka • NANO = albanski premier
MENICE
Mnogo jim dolgujem(o)... Igor Luxa
Julija 2009 je naš šport in predvsem naša «velika košarkarska družina» izgubila enega svojih dragocenih igralcev in trenerjev Igorja Luxo (letnik 1958). Njegova prerana, mnogo prerana smrt je bila še toliko bolj boleča, ker nas je zapustil pri samih 51 letih.
Igorja sem spoznal že kot «mulčka», ko se je podil za košarkarsko žogo na komaj dograjenem Kontovelovem odprtem igrišču, na katerem je nato zrasla vrsta naših odličnih košarkarjev. Igor je bil med najstarejšimi tiste «zlate Kontovelove genera-cije» in tudi presenetljivo najvijšji. Potem so ga v centimetrih prerasli Ban, Čuk, Da-neu, Rauber... Ze kot mlad je bil umirjen, spravljiv, razsoden, kar je bilo v tisti košarkarsko razposajeni in iznajdljivi Kon-tovelovi klapi skoraj izjema. Zato tudi ni čudno, da se je kaj kmalu opredelil za trenerstvo, ki zahteva od posameznika prav vrline, ki so Igorja nedvomno krasile: velika resnost, požrtvovalnost pri delu in navdušenje ter nenazadnje skromnost, da se mora kot trener še ogromno naučiti. Zato se je udeleževal raznih tečajev in seminarjev.
Igorja sem še bolje spoznal poleti leta 1975 na tečaju v Seči, kjer je pod vodstvom Petra Brumna treniralo 26 košarkarjev naših društev, njegova pomočnika sta bila prav on (Igor Luxa) in Henrik Lisjak, nehvaležno nalogo vodje kampa pa so zaupali meni. Z Brumnom sva vedela, da lahko Henriku zaupava vsako nalogo, saj se je odlično odrezal že na prejšnjih tečajih. Kaj pa Igor? Naju je zares prijetno presenetil, saj je bil s tečajniki prijatelj, obenem pa tudi strog in zahteven. «Ta ima zares 'štofu' za trenerja,» smo vsi po tečaju ugotavljali in zato je bilo skoraj «logično», da je Igor le nekaj let zatem vodil Konto-velovo ekipo v 1. diviziji ter v sezoni 1979/80 celo v promocijski ligi. V Konto-velovi ekipi so igrali skoraj njegovi vrstniki. Vsi pa so ga spoštovali in cenili.
Igor nas je zapustil 17. julija 2009. Njegov najožji prijatelj Hernik Lisjak mu je v poslovilnem nagovoru med drugim izrekel te besede: «Tvoje delo je slonelo le na navdušenju in ljubezni do športa in do naše mladine.» Takih trenerjev in športnikov, kot je bil Igor, si lahko le želimo. (lako)
Torek, 14. maja 2013 1 "J
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
APrimorski
~	dnevnik
TRŽIČ - Stari triki
GORICA - Vlomilci ukradli nekaj registrov in izpraznili gasilne aparate
Licej Scipio Slataper Sdi spet tarča vandalov
Sedež italijanskega liceja Scipio Slataper med Ulicama Diaz in Rismondo v Gorici je bil ponovno tarča vandalov. Neznanci, ki so vlomili v šolski objekt skozi stranska vrata v pritličju, so razmetali šolsko pohištvo in izpraznili gasilna aparata, ob tem pa so iz omar ukradli tudi nekaj registrov. O dogodku je bila obveščena goriška policija, ki vodi preiskavo; da bi preiskovalcem omogočilo nemoteno delo, je vodstvo šole po posvetovanju s pristojnimi ustanovami poslalo dijake domov.
Vandalsko dejanje se je najverjetneje zgodilo v noči z nedelje na včerajšnji dan. Da je prišlo do vloma, je včeraj zgodaj zjutraj pred prihodom dijakov in profesorjev ugotovilo pomožno osebje. Stranska vrata so bila razbita, v prvem nadstropju pa so se vandali znesli nad opremo ter pomazali hodnik in stopnice z gasilnim prahom. Vstopili so tudi v profesorsko zbornico, iz katere je izginilo sedem profesorskih registrov.
Neznanci - trenutno preiskovalci ne morejo izključiti, da gre za dijake ali bivše dijake šole - so vlomili skozi varnostna vrata, ki gledajo na šolsko dvorišče in parkirišče. Iz Ulice Rismondo vrat ni videti, zato jih pri vlamljanju ni nihče opazil. S kovinsko palico ali drugim predmetom so razbili steklo, nakar so odprli vrata in se odpravili v prvo nadstropje. Ko so razbili vrata, so se po vsej verjetnosti ranili: pri vhodu in na hodniku je bilo namreč opaziti sledove krvi, ki jih bodo forenziki analizirali.
Osebje je obvestilo podravnatelja Silvana Colugnatija in ravnateljico Giovanno Marsoni, nakar sta v Ulico Diaz prišli dve patrulji goriške policije, ki je uvedla preiskavo. Pred šolo so se medtem zbrali dijaki, ki jim niso dovolili vstopiti v šolsko stavbo. Okrog 10. ure je ravnateljica, ki je bila v stiku tudi z goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu in deželnim šolskim uradom, sklenila, da pouka ne bo, saj je bilo treba po odhodu policistov tudi pospraviti in počistiti hodnik in stopnišče.
Vandali so v višjo srednjo šolo Scipio Slataper že vlomili pred dvema letoma. V noči med prvim in drugim junijem 2011 so vstopili skozi zadnja vrata šolske stavbe, nato pa so odšli v sejno sobo v prvem nadstropju, kjer potekajo roditeljski sestanki. Z alkoholom so polili knjige, ki so bile shranjene v omari, in zanetili ogenj. Ogenj se ni hitro razširil, ker je bila omara zaprta, kljub temu pa so vandali povzročili precejšnjo materialno škodo. Požar je k sreči zajel le sejno sobo v prvem nadstropju šolskega poslopja, brez pravočasnega posega goriških gasilcev - le-te je poklicala občanka, ki je s ceste opazila dim -, pa bi bila škoda govoto večja.
Vandali so razbili vrata (levo) in pomazali hodnik (zgoraj levo)
bumbaca
Tržiški vozniki naj bodo pozorni na vzvratna ogledalca, a tudi na goljufe. K previdnosti vabijo sile javnega reda, ki so v zadnjih tednih v Laškem zabeležile več primerov goljufij, pri katerih so malopridneži uporabili stari trik vzvratnega ogledalca. Zadnja žrtev je bila tržiška voznica, ki se je s svojim avtomobilom peljala po Ulici Marcelliana. Nenadoma je zaslišala trk, - zazdelo se ji je, da je predmet udaril ob njen avtomobil -, a se zanj ni zmenila in je nadaljevala svojo pot.
Ko je prišla do križišča med Ulico Cosulich in Marco Polo v Pancanu, kjer je parkirala, se ji je približal neznanec. »Gospa, prej ste peljali mimo mojega avta in mi razbili vzvratno ogledalce,« jo je moški nagovoril in ji pokazal ogledalce. Gospa je odgovorila, da se tega sploh ni zavedela, a je bila pripravljena skupaj z neznancem izpolniti obrazec in prijaviti nesrečo. Moški, ki je bil prijazen in lepo oblečen, ji je odgovoril, da zavarovalnic nima smisla vpletati. »Bolje je, da zadevo rešiva sama. Za popravilo vzvratnega ogledala zahtevajo okrog 300 evrov. Dajte mi denar, pa bo,« je rekel neznanec, gospa pa predlagane vsote ni imela v denarnici. Goljuf ji je potem rekel, da zadošča tudi 200, 100 ali 50 evrov, na koncu pa se je zadovoljil s 40 evri. Ko mu je Tržičanka izročila denar, jo je pozdravil in odšel. Ženska je nato posumila, da bi lahko šlo za goljufa, a moški je takrat že izginil.
GORICA - Policijski sindikat opozarja na nevzdržno stanje
»Naj bo tega konec!«
Policisti imajo že tri leta zamrznjene plače - Nekateri se s težavo prebijejo do konca meseca
ŠTANDREŽ
Trk zaradi
izsiljene
prednosti
Križišče med Štandrežem in Sovodnjami, ki velja za enega izmed najbolj nevarnih na Goriškem, je bilo v soboto ponovno prizorišče nesreče, v kateri je bil lažje ranjen 59-letni moški. Nesreča se je zgodila okrog 23.15, ko je na semaforju utripala le rumena luč. Z avtom Audi A6 se je iz Sovodenj proti Gorici po pokrajinski cesti št. 8 peljal 51-letni B.L. iz Moša, v avtomobilu Mazda 6, ki je peljal po deželni cesti proti Loč-niku, pa je sedel 59-letni G.F. iz Čer-vinjana. Vozili sta trčili sredi križišča, Audi A 6 pa je odbilo na gredico, kjer je podrl tudi nekaj smerokazov. Ob policiji je na prizorišče nesreče prišla služba 118, ki je voznika iz Červinjana odpeljala v bolnišnico.
Nevarno križišče
bumbaca
Stanje je nevzdržno. Tako trdijo predstavniki policijskega sindikata SILP CGIL, ki opozarjajo na težave, s katerimi se danes spopadajo goriški policisti in italijanski policisti nasploh zaradi zamrznitve plač, ki traja že od leta 2010.
»Predsednik vlade Mario Monti je zagotavljal, da je Italija že videvala luč na koncu predora, v resnici pa smo spoznali, da predor teče za nami. Dvajset let slabega vladanja je močno oškodovalo državo in njene institucije, račun za napake drugih pa moramo vedno plačevati mi, najbolj skromni uslužbenci policije,« je poudaril goriški pokrajinski tajnik sindikata SILP Patrik Sione, ki
se mu zdi nepojmljivo, da mora v času krize največje breme nositi ravno »srednji sloj, ki prejema med 25.000 in 50.000 evrov letne plače«. »Davki se neprestano višajo, rezi pa vedno prizadenejo srednji sloj. Zanimivo je, da tisti, ki so uvedli davek na nepremičnine IMU, ga nameravajo zdaj ukiniti. Je morda poteza povezana z volilno kampanjo za prihodnje volitve? Zadnjo besedo prepuščam potomcem,« je dejal sindikalni predstavnik. »Ker sem svoboden človek in član sindikata SILP, pa želim nekaj le reči: Naj bo tega konec! Dovolj je hinavščine, dovolj je davkov z novimi imeni, za katerimi se skrivajo stare dajatve. Dovolj je krivic! Preneha-
ti mora ta vrvež moških in žensk, ki ne predstavljajo države, a le stranke in gibanja, ki jih vodijo. Zakaj ne vprašamo italijanskih državljanov, ali si želijo novega volilnega zakona? Politiki si le polnijo usta z besedami, je pa že skrajni čas, da vrnemo ugled državi in dostojanstvo tistim, ki davke plačujejo.« Patrik Sio-ne je poudaril, da je treba policistom, ki jim davke odbijejo neposredno od plače, končno obnoviti pogodbo, saj so nekateri izmed njih že v stiski. »Ali veste, da se nekateri policisti, ki morajo vzdrževati tudi otroke, ne prebijejo do konca meseca? Kaj se bo z njimi zgodilo, če bo vlada pozabila na policijo?« je še dejal pokrajinski tajnik SILP Sione.
GORICA - »Lovci na baker« ne mirujejo
Vila Ritter brez žlebov
Po goriškem Kulturnem domu in športno-kulturnem centru v Pevmi tarča tatov obnovljena palača v Stražcah
Tatovi bakra ne mirujejo. Po tatvini kritine goriškega Kulturnega doma, o kateri smo poročali v prejšnjih dneh, so tatovi obiskali tudi vilo Ritter v Stražcah, kjer ima sedež Visoka šola za jezikovne posrednike CIELS iz Padove.
Ukradli so več metrov bakrenih žlebov, ki so jih s tovornjakom ali kombijem odpeljali neznano kam. Tatvino so v petek odkrili uslužbenci visoke šole, ki so obvestili goriške karabinjer-je in občinsko upravo, saj je stavba občinska last. »Ukradli so več metrov žlebov na zadnji strani vile. Čim prej jih bo treba nadomestiti,« so sporočili z občine. Škoda znaša več tisoč evrov, stroške pa naj bi vsaj delno krilo zavarovanje. Preiskavo v zvezi s tatvino vodijo karabinjerji goriškega poveljstva, kateremu so minuli teden prijavili tudi tatvino bakra v Kulturnem domu. S terase tamkajšnje telovadnice so neznanci s silo sneli in odpeljali od štirideset do petdeset metrov bakrene kritine, s katero so bili obloženi robovi strehe in robni zidek. Aprila pa so tatovi obiskali športni center v Pevmi, kjer so s stavbe slačilnic izruli tri cevi.
Vila Ritter v Stražcah
bumbaca
1 B
Torek, 14. maja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
NAŠ INTERVJU - Hans Kitzmuller avtor romana o igralki Nori Gregor
Kakor posekano drevo,
ROMANS - »Macor«
Literarni natečaj
ki ponovno raste v Gorici Z^tt
Gorica je na začetku dvajsetega stoletja pestovala deklico, ki je sanjala, da bo igralka. Sanje je uresničila na Dunaju, v Berlinu, Hollywoodu, Parizu ... V gledališču in v filmu je zaslovela kakor noben drug Goričan. Njen sloves pa se v resnici meri v širših razsežnostih, saj film Jeana Renoira »La Regle du jeu«, v katerem je odigrala nosilno vlogo, kritiki kujejo v nebo. Na krilih slave je letela visoko, padec je bil zato še hujši. »O tej izgnanki bi bilo treba napisati roman,« je pustil zapisano Renoir. Ustregel mu je Hans Kitzmüller. Njegov roman »Un'altra regola del gio-co« je pravkar izšel pri založbi Zandonai. Kinoatelje ga bo krstno predstavil v četrtek ob 20.30 v Hiši filma na goriškem Travniku.
Kitzmüller, od kod ideja za roman o Nori Gregor?
Zaradi družinskih korenin in kot germanista me je vedno zelo zanimala avstro-nemška preteklost Gorice. Edini sem se do danes ukvarjal z Antonom von Maillyjem, z Ottom von Leitgebom, Franzom Zim-mermannom, s Paul Mario Lacroma in sploh vsem, kar je bilo v Gorici napisano in objavljeno v nemščini. Začetek Kinoatelje-jevih raziskav o Nori Gregor je bil zato kot strela z jasnega: noben goriški umetnik ni dosegel slovesa in kakovosti, ki ju je Nora Gregor. Bila je popolna igralka in je v življenju dosegla zaslužen uspeh, ki pa ga je tragično obdobje nacionalsocializma prekinilo in zabrisalo.
Kaj je v romanu novega, česar znani življenjepis ni še razkril o njej?
V romanu sem ponovno predelal nekatere dele življenjepisa, ki sem ga prispeval h knjigi »Nora Gregor - L'imper-fezione della bellezza« (Nora Gregor - Nepopolnost lepote, op.a.). Ta je slonel le na časopisnih člankih. Roman zapolnjuje vrzeli zlasti, kar zadeva Norino kariero zelo uspešne gledališke igralke in obdobje izgnanstva v Južni Ameriki. O obojem smo doslej vedeli malo ali nič. Dvakrat sem se odpravil v Argentino in Čile, tam sem zbral, kolikor se je dalo, pričevanja oseb, ki so jo srečale, ali so o njej slišale. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da je Nora preživela skoraj deset let svojega življenja v izgnanstvu v bednih razmerah, brez osnovnih sredstev za preživetje, skrajno užaloščena. Tudi štiri leta po koncu vojne ji ni bilo omogočeno, da bi se vrnila v domovino. V domovini je tudi niso hoteli. Bila je žrtev avstrijske hinavščine povojnega časa: niso je hoteli, ker je bila v zakonu s političnim predstavnikom avstro-faš-izma. V resnici pa je bil edini Avstrijec, ki se je uradno boril z zavezniki proti Hitlerju.
Kako pa ste, kot pisatelj, vstopili v misli in dušo ženske?
Nekoč sem nekje prebral, da je literatura znanost o človeških stvareh. Le poetična književnost lahko izrazi to, česar se ne da izraziti s podobo ali dokumentom: človeško notranjost. Takšna literatura se torej rojeva iz želje po ustvarjanju tega, česar ni, ali si zamišlja to, kar bi lahko bilo. Musil je temu pravil »smisel za možnost«. Povemo to, kar bi radi vedeli, čeprav tega ne bomo nikoli izvedeli. To nas prisili k temu, da si stvari predstavljamo. Zamišljati si, kar je verjetno in resnično, je umetnost literature. Predstavljati si, kako je ženska živela svoje življenje, je torej dovoljeno. To so mnogi že počeli pred mano, na primer Flaubert, Tolstoj, Schnitzler. Nočem trditi, da sem na njihovi ravni, temveč le, da je v književnosti legitimno rekonstruirati ženski dnevnik, skušati dojeti dušo ženske, za nameček umetnice.
KDO JE HANS KITZMÜLLER
Pod streho
hiše
Braitan so se družili nemški, furlanski in slovenski avtorji
Hans Kitzmüller je rojen v Bračanu pri Krminu, kjer živi. Po izobrazbi je germanist, poučeval je na univerzah v Benetkah in Vidmu, za medije nemškega jezika je poročal o dogajanju iz naših logov. Avstrijcem pa tudi Goričanom je s svojim strokovnim pisanjem odkrival bogato av-stro-nemško tradicijo Goriške, danes skoraj povsem izgubljeno. Ustanovil je založniško hišo Braitan; pod njeno streho so se z nemškimi avtorji družili tudi furlanski in slovenski pisci. Naj omenimo Alojza Gradnika, Ljubko Šorli, Janka Ferka, Žar-
ka Petana, Gustava Januša ... V italijanskem prostoru je prvi izdal literarni biser »Pesem trajanju« Petra Handkeja. Markanten je Kitzmullerjev literarni opus: objavil je knjige »Viaggio alle Incoronate« (1999), »Arcipelago del vento« (2003), »Alle isole Marchesi« (2005) ter »In lontananza Go-rizia« (2008), refleksijo v pripovedni formi o goriški krajini. Po materi je potomec furlanskega gradbenika, grofa Giacoma Ceconija, čigar podjetje je med drugim zgradilo Bohinjski predor. »Un'altra regola del gioco« je njegov najnovejši roman.
Hans Kitzmüller
Nora Gregor, v Gorici rojena leta 1901, je igralka osemindvajsetih filmov in še nepojasnjenega števila gledaliških predstav. Slovo od življenja je vzela v južnoameriškem izgnanstvu. Celih petdeset let Gorica ni vedela zanjo, dokler ni Kinoatelje leta 1999 začel pisati njene zgodbe.
Kakšna je Nora v vaših očeh?
V nasprotju s prepričanjem tistih, ki so jo snobovsko ignorirali, zlasti v Avstriji, ali pa so jo, kot v Gorici, izločili iz spomina in pozabili nanjo samo zato, ker je bila Av-strijka, je Nora Gregor protagonistka zgodovine filma in slavna igralka klasičnega teatra. Tega se je ona zavedala. Filmski kritik Sandro Scandolara je o njej zapisal, da se je vedno pojavljala v ključnih trenutkih: v obdobju nemega filma je igrala za Dreyerja, v Hollywoodu je doživljala začetke zvočnega filma - roman pripoveduje tudi o tem, kako je z Douglasom Fairbanksom ml. odkrila Monument Valley nekaj let pred Johnom
Fordom! Nastopila je v zadnjem evropskem filmu Billyja Wilderja in nato postala ena izmed najsvetlejših zvezd Burgtheatra, igrati v dunajskem Burgtheatru pa je bilo kakor peti v milanskem teatru La Scala. Nazadnje je še odigrala glavno vlogo v enem izmed najlepših filmov vseh časov, »La Règle du jeu« Jeana Renoira.
Katero je »novo pravilo igre«, ki je zaznamovalo njeno življenje?
Naj to spoznanje nagradi bralca ob koncu romana ... Tudi v romanih Agathe Christie ne razkrijejo morilca že na samem začetku.
Sami pripadate »nemški« Gorici. Se v No-rini zgodbi na kateri koli način zrcali tudi vaša osebna zgodba?
Vzporednic je nešteto. Moja prababica je bila dunajska pevka, ki je prišla živet v Bračan. Poznala je vse pripadnike goriške av-stro-nemške skupnosti in seveda tudi trgovino Norinega očeta v Raštelu. Moja starša sta živela na Dunaju v tridesetih letih minulega stoletja, to je bil čas, ko je bila Nora Gregor cenjena in ljubljena kot ena izmed najlepših igralk. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je moj oče kot glasbenik igral pod platni, na katerih so vrteli neme filme. Ne morem, da si ne bi predstavljal, da je spremljal tudi Norine neme filme. Moja starša sta se spoznala na Lidu pri Benetkah ravno tedaj, ko je Nora pogosto obiskovala Lido. Tudi moja družina je morala med vojno zapustiti Dunaj in oditi daleč proč, na sredozemski otok, poraščen z evkaliptusi. Nora je ravno tako morala za vedno zapustiti Dunaj in je zadnje obdobje svojega bivanja preživela sredi gozda z evkaliptusi v kraju Viña del Mar v Čilu. To je bila diaspora Goriča-nov nemškega jezika in kulture.
Ponovno odkritje Nore Gregor sega v čas pred štirinajstimi leti. Zakaj začenja Gorica šele danes obravnavati kot zares svojo eno izmed najbolj očarljivih osebnosti svoje preteklosti?
Minilo je skoraj sto let od dneva, ko je Nora zapustila Gorico. Danes smo priča njenemu dokončnemu vračanju. V hipu lahko posekaš stoletno drevo, sto let pa mora miniti, da ponovno zraste takšno, kakršno je bilo. Prepričan sem, da si bo Gorica znala ponovno prilastiti svojo veliko in kvalitetno preteklost, ki ni pripadala eni sami od tu živečih skupnosti, ampak je izhajala iz bogastva in kompleksnosti, ki sta prirojena stoletni zgodovini mesta.
Igor Devetak
odrasle
Do 28. junija je čas za udeležbo na šestem natečaju za podelitev literarne nagrade »Celso Macor«, ki ga razpisuje od-borništvo za kulturo in mladinske politike občine Romans s pokroviteljstvom pokrajine. Posebnost natečaja je, da odraža goriško večkulturnost, saj je odprt prispevkom v italijanskem, slovenskem, furlanskem, gradeškem in bezjaškem jeziku. Obenem je tudi evropsko usmerjen, kar potrjuje tudi letošnja tema, ki se glasi »Poti Evrope - Svet, vpet med sanje in resničnost«. Pri izvedbi sodelujejo bezjaško kulturno združenje, študijski center Biagio Marin in filološko furlansko društvo, v komisiji, ki bo čez poletje ocenjevala besedila, pa je tudi slovenski član. Zelo dobrodošli bodo zato prispevki - proza ali poezija - v slovenskem jeziku, poudarjajo pobudniki natečaja.
Natečaj je namenjen odraslim in pa dijakom nižjih in višjih srednjih šol, nagradne sekcije so tri: za odrasle nagrada v znesku 600 evrov (dar družine Macor) za kratko prozno besedilo ali povest; za odrasle nagrada v znesku 600 evrov za poezijo; za učence nižjih srednjih šol nagrada v znesku 350 evrov - v obliki kupona za nakup knjig - za pripoved ali poezijo, za dijake višjih srednjih šol nagrada v znesku 350 evrov - v obliki kupona za nakup knjig - za pripoved ali poezijo. Literarni prispevki v vseh sekcijah morajo biti še neobjavljeni, razpoložljivi v čitljivo pre-tipkanih izvodih in v priloženi zgoščenki. Za prozo velja, da mora prispevek obsegati najmanj 3 do največ 5 tipkanih strani (30 vrstic po 60 črk za vsako stran), za poezijo pa, da mora pesniški ciklus obsegati najmanj 3 do največ 5 pesmi.
Prispevke je treba izročiti ali poslati v treh izvodih v zaprti ovojnici, na kateri morata biti pripis »VI Premio letterario Celso Macor« in navedba sekcije, v kateri nastopajo. Tekst oz. teksti, ki so vloženi v ovojnico, morajo biti anonimni, priložena mora biti zaprta kuverta, v kateri so osebni podatki avtorja, naslov, elektronska pošta, številka stacionarnega ali mobilnega telefona ter naslov prijavljenega prispevka oz. prispevkov. V sekciji, namenjeni dijakom, morata biti obvezno navedena tudi razred in naziv šole, ki jo avtor obiskuje. Prispevke mora prejeti tajništvo (»Ufficio Segreteria«) občine Romans (Ulica La Centa 6, 34076 Romans) po pošti ali osebno, do 12.30 v petek, 28. junija letos; informacije so vsem na voljo na tel. 0481-966904 / 966903.
Pesnik, pisatelj in esejist Celso Ma-cor je bil rojen 4. avgusta 1925 v kraju Versa, umrl je v Gorici 28. novembra 1998. Njegovo zapuščino hranijo v Romansu.
Celso Macor
GORICA - Obnovili sporazum
Dostopnejši krediti za deželna podjetja
Deželna hranilnica Furlanije Julijske krajine, goriška zveza in-dustrialcev in zveza Confindu-stria Furlanije Julijske krajine so včeraj že četrtič obnovile sporazum iz leta 2009, s katerim skušajo olajšati dostop do kredita malim in srednjim podjetjem s sedežem v deželi. Program ukrepov, v okviru katerih bo podjetjem na voljo
400 milijonov evrov, predvideva, da bo Deželna hranilnica FJK stopila v stik z 900 podjetji, katerim bo ponudila posojilo in podporo. Okrog 400 izvoznim podjetjem bo zavod predstavil različne finančne rešitve, s katerimi želijo spodbujati izvoz, mednarodno poslovaje, rast podjetij in kakovostne podjetniške projekte.
GORICA - Rodolfo Ziberna
»Debora Serracchiani naj stopi v bran brigade«
Deželni svetnik spodbuja predsednico, naj se sreča z obrambnim ministrom
»Kaj namerava predsednica dežele Furlanije-Julijske krajine narediti, da prepreči selitev konjeniške brigade Poz-zuolo del Friuli iz Gorice v Bologno? Menim, da bi se morala čim prej zavzeti za srečanje z novim obrambnim ministrom in ga opozoriti, da bi to pomenilo veliko izgubo za naš teritorij in italijansko vojsko nasploh.« Tako pravi Rodolfo Ziberna, deželni svetnik Ljudstva
svobode, ki je na včerajšnji umestitveni seji deželnega sveta naslovil na Deboro Serracchiani svetniško vprašanje, s katerim je želel ponovno opozoriti na problem ukinitve Brigade Pozzuolo. Zi-berna, ki je spomnil, da se je v prejšnjih mesecih tudi Serracchianijeva udeležila manifestacije proti odhodu vojakov iz Gorice, meni, da bi izguba brigade močno prizadela tudi goriško gospodarstvo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 14. maja 2013
19
gorica - Shod pod travniško ploščo
Srčnost in zanos lekcija puntarjev
Obeležitev 300-letnice Tolminskega punta je v nedeljo na goriški Travnik, pod tamkajšnjo spominsko ploščo, priklicala kar lepo število ljudi. Veliko je bilo tudi nastopajočih, v glavnem zborovskih pevcev, saj se je govorjena beseda prepletala s pesmijo. Na Travniku so zapeli pevci moškega in ženskega zbora Jezero iz Doberdoba, dalje pevke zbora Danica z Vrha, člani mladinskega mešanega zbora Neokortex, pevci zborov Skala iz Gabrij in Sraka iz Štan-dreža ter pevci zbora Mirko Filej iz Gorice. Povezovalec dogajanja je bil Aldo Rupel, ki je v svoji dobrodošlici posebej pozdravil tudi delegacijo furlanskega Fo-golar Civic iz Vidma.
Uvodoma je mogočno zadonela pesem »Kosec koso brusi«, ki poudarja kmetovo željo po pravičnosti, zapeli pa so jo združeni zbori pod vodstvom Matjaža Remca, sicer zborovodje vokalne skupine Sraka. Pred mikrofon je najprej stopil Dario Stasi, odgovorni urednik časopisa Ison-zo-Soča, ki je spomnil na čas izpred dvajsetih in več let, ko so si v uredništvu prizadevali, da bi tolminskim puntarjem po-
Dario Stasi, Diego Kuzmin in Aldo Rupel (zgoraj), ljudi nagovarja Karlo Černic (levo), župan Tolmina Uroš Brežan (levo spodaj) in član delegacije z zastavo furlanskega Fogolar Civic (spodaj)
bumbaca
stavili spominsko ploščo na trgu, kjer je bilo enajst njihovih vodij usmrčenih. Gorica in z njo Goriška izpred tristo leti nista bili drugačni od današnjih, le zgodovinsko dogajanje je velikokrat udarilo po njiju in ju naposled ločilo. Na nas je, da ponovno sestavimo ta dragoceni mozaik, je poudaril Stasi. Za njim je sodelavec časopisa, arhitekt Diego Kuzmin, obrazložil simboliko plošče, ki so jo uresničili po njegovem načrtu, odkrili pa 14. novembra 1992.
Sledili so nagovori predstavnikov javnih uprav. V imenu goriške občine je podžupan Roberto Sartori ugotavljal, da se je v preteklosti dogajalo marsikaj slabega, življenje teče vsekakor naprej, če pa se v odnosih zaplete, gre iskati rešitev v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. Za njim se je tolminski župan Uroš Brežan zahvalil organizatorjem za množično manifestacijo in izrazil željo, da bi nas Soča povezala ne le zemljepisno, temveč tudi družbeno in politično. Podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic je izrekla pohvalo časopisu Isonzo Soča za kulturno in družbeno vlogo, ki jo odigrava, in naglasila, da punt predstavlja preteklost Goriške, prihodnost pa je v evropskem sodelovanju. Štefan Cigoj je zastopal novogoriško mestno občino, pri kateri je predsednik svetniške komisije za mednarodne odnose. V svojih besedah je izpostavil slovenskega uporniškega duha, ki se je porodil pri pun-tarjih, nadaljeval pri »Črnih bratih«, v TI-GR-u in nazadnje pri partizanih, ki so eno od brigad poimenovali po vodji puntarjev Ivanu Gradniku. Naj omenimo še udeležbo županj Sovodenj in Števerjana, Alenke Florenin in France Padovan, ter doberd-obske podžupanje Luise Gergolet.
Z upornim duhom slovenskega člo-
veka sta bili prežeti tudi poeziji goriške pesnice Ljubke Šorli, Tolminke po rodu; recitiral ju je Nikolaj Pintar iz Števerjana. Za njim sta bila na vrsti še daljša nagovora Karla Černica (v slovenščini in italijanščini) ter Silvana Cavazze (v italijanščini), ki sta se »sprehodila« skozi zgodovino puntov zatiranih ljudstev. Černic je navedel vsa večja uporniška gibanja po svetu, tudi iz novejših obdobij, medtem, ko se je Cavazza osredotočil na vzroke, ki so sprožili Tolminski punt, in na krvavo zatrtje vsakega punta-nja gospodi. Ko so nato pevci zbora Mirko Filej pod vodstvom Slavka Klanjščka zapeli furlansko »Stelutis Alpinis«, so jim pritegnili še člani furlanskega društva, ki so s svojo navzočnostjo spomnili, da so se v času tolminskega upora kmetje puntali tudi v Furlaniji. Shod sredi Gorice je sklenila pun-tarska »Le vkup, le vkup uboga gmajna«.
Zaradi sosledja posegov in pesmi ter očitno neizogibnega prevajanja se je izkazalo, da je marsikdo omagal še pred koncem in zapustil prizorišče. Tudi tehnika jo je na začetku zagodla organizatorjem, saj je ozvočenje nekajkrat odpovedalo; svoje so nazadnje opravili zvonovi travniške cerkve, ki so se dvakrat oglasili, preglasili govornike in prekinili prireditev. Goriška se je kljub temu primerno oddolžila puntarjem, ker je oživila spomin na njihovo upornost, zanos in srčnost. Mimo uradnega dela je prireditelj, Združenje Prijateljev časopisa Ison-zo Soča, izrazil tisku tudi globoko zahval-nost za vse sodelujoče pevce, recitatorja, govorce in predstavnike krajevnih uprav ter tehnike ozvočenja. V pripravljalnem delu so temeljno vlogo opravile kulturni zvezi ZSKD in ZSKP ter krovni organizaciji SSO in SKGZ. (vip)
goriška - Rdeči križ blaži stisko
Po pomoč je v enem dnevu prišlo 84 ljudi
V	okviru tedna Rdečega križa, ki je potekal v minulih dneh, so na novogori-škem Rdečem križu med drugim izvajali tudi razdeljevanje humanitarne pomoči. Ponjo je v enem dnevu prišlo 84 uporabnikov. »Razdelili smo 37 prehrambnih paketov, 179 kilogramov testenin, 106 kilogramov moke, 50 litrov olja, 88 kilogramov pšeničnega zdroba, 99 kilogramov ri-ža in 223 litrov mleka,« pojasnjuje sekretar Aleš Markočič, ki opozarja, da je stiska ljudi na Goriškem vse večja.
V	Tednu Rdečega križa Slovenije je po zakonu treba na poštne pošiljke dodatno prilepiti znamko Rdečega križa in na vseh železniških in avtobusnih postajah dokupiti doplačilno vozovnico v višini 0,17 evra. Zbrana sredstva se bodo izključno porabila za nakup šolskih potrebščin socialno ogroženim otrokom, za programe socialno humanitarnih dejavnosti, za materialno pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam in za kritje stroškov, povezanih z izvedbo ukrepa dobave hrane iz Evropske unije. V lanskem letu je novogoriški Rdeči križ iz naslova Tedna Rdečega križa prejel 5.000 evrov, od tega so 1.727 evrov namenili za nakup šolskih potrebščin, 600 evrov za izvajanje programov na področju sociale ter 2.700 evrov za materialno in finančno pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam.
Kot pojasnjuje Markočič, podatka o tem, koliko so uspeli zbrati minuli teden, še ni. »Na območju delovanja Rdečega križa Nova Gorica, ki zajema šest občin na Goriškem, smo na področju sociale zelo zaskrbljeni, saj se število prosilcev pomoči veča iz leto v leto,« dodaja.
V letu 2011 so pomagali 733 posameznikom, katerim so razdelili materialno in finančno pomoč v višini 133.000 evrov, v letu 2012 se je pri njih oglasilo že 935 posameznikov, pomoč,ki jim je bila dodeljena, je znašala v višini 184.000 evrov, samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa se je pri njih oglasilo že 789 socialno ogroženih posameznikov. »V tem letu se je na našo organizacijo obrnilo kar veliko prosilcev, ki so prvič zaprosili za pomoč in teh je preko 100. Struktura prosilcev za socialno pomoč se je v zadnjih treh letih spremenila, saj opažamo večje število prosilcev, ki prejemajo nizko pokojnino, ki so brezposelni in niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, pa tudi tistih, ki so brezposelni in ne zaprosijo za denarno socialno pomoč preko Centra za socialno delo, ker se bojijo, da bodo morali njihovi otroci ta sredstva vračati. Opažamo tudi porast prosilcev, ki so zelo mladi ali pa mladih družin, nekaj pa je tudi takšnih, ki so zaposleni, pa žal ne prejemajo plače ali pa jo prejemajo z zamikom oz. je ta prenizka,« pravi Aleš Markočič. (km)
velike žablje - Umrl Jože Paljk
Sipka ni več
Bil je prekomorec in najstarejši živeči radioamater v Sloveniji
Dobro smo vedeli, da mu je ime bilo Jože Paljk, toda prijateljevanje z novinarskim kolego Jurijem Paljkom nam ga je tako približalo, da smo ga še sami pri sebi imenovali Sipko. Kakor njegovi domači. Sipko je bil Jurijev oče, bil je najstarejši živeči radioamater v Sloveniji, hkrati človek z osebno zgodbo, ki se je ujemala z usodo primorskega človeka tudi v najbolj mučnih časih minulega stoletja. Zaradi vsega, kar je videl in doživel, je bil njegov pogled rahlo otožen, predvsem pa bister, odločen. Bistre so bile tudi njegove misli in besede. Na njegovem obrazu smo hkrati zaznavali vedrino človeka dobrega srca. Takšnega se bomo še naprej spominjali.
Jože Paljk je bil rojen 21. maja 1920
v Velikih Žabljah. Kakor mnogi njegovi rojaki, ki so bili vpoklicani v italijansko vojsko, je med drugo svetovno vojno iz zavezniškega ujetništva vstopil najprej v jugoslovansko kraljevo vojsko in nato v partizanske prekomorske enote.
Na začetku štiridesetih let je bil italijanski vojak v Piemontu, kjer je pri Tu-rinu opravil tečaj za telegrafista. Dodelili so ga poveljstvu šeste armade na Siciliji, a je bil zaradi svojega rodu že zaznamovan. S Sicilije so ga poslali v posebni bataljon v Potenzo, nato v Foggio in LAquilo, pa spet na Sicilijo, kjer je skupaj z drugimi Primorci in Istrani v posebnih bataljonih gradil ceste in kopal jarke. Po izkrcanju zavezniških sil so ga julija 1943 pri Castelvetranu zajeli Američani. Od tam je z ladjo priplul najprej v Bizerto v Tuniziji, nato v Alžirijo pa še v Constantino. Dodelili so ga drugemu gardnemu bataljonu jugoslovanske kraljeve vojske in ga poslali v taborišče Corso, kjer so primorski prostovoljci čakali, kdaj jih bodo poslali osvobajat domovino. Skupaj s sobojevniki, ki so obvladali telegrafijo in ra-diomehaniko, so ga Britanci najprej odpeljali v letalsko bazo pri Alžiru, kjer je bil dislocirani oddelek Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ); na osnovi britansko-partizanskega dogovora je uril posadke lovskih eskadrilj. Nadaljnje etape so zanj bile Heliopolis, Šalufa ob Sueškem prekopu, spet Heliopolis in Kairo.
Jože Sipko Paljk
V Aleksandriji so njega in ostale vkrcali na ladjo in odpeljali v Italijo. Njegova enota je prispela v Campomarino pri Ter-moliji v Moliseju, nakar so jo premestili v Zadar, kjer je Paljk dočakal konec vojne. Maja 1945 je bil dodeljen vrhovnemu poveljstvu jugoslovanskega letalstva v Ze-munu; v Kraljevem je bil v službi vojnega letalstva do marca 1946, ko so ga odpustili in se je vrnil v rodni kraj.
Radiomehanika zanj ni bila le vojaška zadolžitev. Že v vojnih letih je sam sestavil radio oddajnik, ki ga je potem pustil v Beogradu. V šestdesetih letih je opravil izpit za radioamaterja in se včlanil v ajdovski radioklub. Spet je sam sestavil radio oddajnik in ga uporabljal do leta 1985, ko mu je novega odstopil ljubljanski prijatelj. S svetom se je povezoval z žabeljskega doma. V domačem kraju je družino preživljal s kmetovanjem; z ženo Vijolando Jolico sta ob Juriju dala na svet še Marjana, Florjano in Jožico. Jolica je umrla lani, Sipku pa se častitljiva leta niso poznala, dokler ga ni pred šestimi meseci prizadela možganska kap. Smrt ga je dočakala v nedeljo kasno zvečer v Podsabotinu, kjer so zanj skrbeli v domu za starejše občane.
Pogreb bo jutri ob 17. uri v ža-beljski cerkvi in nato na vaškem pokopališču; žara bo v cerkvi od 15. ure dalje. Kolegu Juriju in svojcem naj gre naše sožalje. (ide)
20
Torek, 14. maja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
Zbirka Marka Kravosa
Danes ob 18. uri bo gost Feiglove knjižnice v Gorici pesnik Marko Kravos, ki bo predstavil svojo novo pesniško zbirko »Sol na jezik / Sale sulla lingua« (Založništvo tržaškega tiska). Dvojezična knjiga, ki je izšla ob pesnikovi okrogli obletnici, je sad sodelovanja med avtorjem, prevajalko Darjo Betocchi in pesnikom Robertom Dedenarom. Spremno besedo je napisal pesnik in pisatelj Juan Octavio Prenz. Knjigo bogatijo grafike Avgusta Černigoja, oblikovanje pa je podpisal Rado Jagodic. Gre za nov pesnikov trud, kjer pa je -kot je o njem povedal Ace Mermolja -Kravos vedno Kravos. Pesnik »se ni odpovedal svojemu lahkotnejšemu pristopu do stvari, ki so lahko težke, ni izgubil otroškega prebliska v očeh, ne ironije in ne humorja. Nič ga ne sili v staranje, v mrak, v nočno tišino. Marka tudi v novi zbirki spremlja neuničljiva energija, s katero je lahko bil svobodni pesnik in obenem svojeglav umetnik.« Goriško srečanje z Markom Kra-vosom bo vodila Slavica Radinja, prireja pa ga Feiglova knjižnica v sodelovanju z ZTT-jem, ZSKD-jem in Glasbeno matico.
Iščejo svetnika
Goriška pokrajina išče kandidate, ki bi v nadzornem svetu Fundacije Goriške hranilnice zastopali občine z levega brega Soče in Gradež. Kurikulum mora ustrezati zahtevam 4. in 21. člena statuta fundacije, ki je objavljen na spletni strani www.fondazionecarigo.it. Zainteresirani morajo dokumentacijo nasloviti na pokrajino do 31. maja (tel. 0481-385310, presidenza@provin-cia.gorizia.it).
Alternativna medicina
Združenje Amec bo danes odprlo nov sedež v Ulici Favetti v Gorici. Ob tej priložnosti prirejajo javno srečanje z naslovom »Approcci alternativi e com-plementari nei tumori ... c'e qualcosa di vero?«, na katerem bo tekla beseda o zdravljenju raka z alternativno medicino. Predavali bodo Fabio Burigana, Lu-ca Burigana, Maurizio Cannarozzo in Stefano Clauti.
Odvajanje od kajenja
V	večnamenskem centru v Ulici Baia-monti v Gorici bo danes potekalo srečanje o tehnikah, ki lahko pomagajo pri odvajanju od kajenja. Predaval bo zdravnik Marco Bertali, srečanje se bo začelo ob 18. uri; za dodatne informacije tel. 329-2164329 ali 0481-60333.
Na gradu Kromberk
Na nocojšnjem muzejskem večeru v gradu Kromberk (ob 20. uri) se bodo štirje predavatelji - Jana Šubic-Prislan, Ana Sirk-Fakuč, Matjaž Brecelj in Aleš Vidič posvetili lapidariju na gradu Kromberk. (km)
Mladi glasbeni biseri
V	dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici bodo v sklopu niza Glasba z vrtov sv. Frančiška danes ob 18. uri nastopili Mladi glasbeni biseri; vstopnine ni, prostovoljni prispevki bodo namenjeni ohranjanju kulturnozgodovinskega bisera. (km)
Mario Palli v Tržiču
V	okviru mednarodnega salona umetnosti v galeriji na Trgu Cavour v Tržiču se bodo danes začeli vodeni ogledi in srečanja z umetniki; ob 17.30 bo prvi na vrsti Mario Palli.
Sprememba urnika
Uslužbenci matičnega urada goriške občine se bodo jutri udeležili izpopolnje-valnega tečaja, zato bo urad odprt od 8.45 do 13. ure, popoldne pa bo zaprt.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »Iron Man 3«; 20.30 »Viaggio sola«. Dvorana 2: 17.50 - 20.40 »Effetti col-laterali«.
Dvorana 3: 17.45 »Miele«; 20.45 »20 anni di meno«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 18.00 - 19.50 - 21.45 »L'uomo con i pugni di ferro«. Dvorana 3: 18.15 - 20.30 - 22.15 »La casa«.
Dvorana 4: 17.20 - 20.00 - 22.10 »Mi rifaccio vivo«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore«; 17.15 - 20.00 - 22.00 »La scelta di Barbara«.
Razstave
ZOTOKLUB SKUPINA75 vabi v sredo, 15. maja, ob 18. uri na odprtje fotografske razstave »Po starem«. Simon Zamar in Marko Vogrič bosta v Ro-tundi SNG v Novi Gorici postavila na ogled fotografije izdelane po antičnih postopkih fotografije. Spremno besedo bo podala Katarina Brešan; na ogled do sobote, 1. junija, od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah 8.00-12.30; informacije na in-fo@skupina75.it, www.skupina75.it.
~M Koncerti
SNOVANJA 2013: v petek, 17. maja, ob 20.30 na kmetiji Carlo di Pradis v Krminu nastopajo učenci moderne skupinske igre in baletnega oddelka SCGV Emil Komel. Na večeru z naslovom »Evergreen« bo gost Brkinska godba 2000.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, ki jo vodi Alessan-dro Svab, vabi v občinsko gledališče v Tržiču na Rossinijevo operno predstavo »Siviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«) v soboto, 18. maja, ob 20. uri. V jutranjih urah bodo predstave za otroke.
KONCERT »VOLIAMO LA PACE - HOČEMO MIR« bo v četrtek, 23. maja, v kleti rubijskega gradu na Gornjem Vrhu 40. Gosta bosta goriška pevka Gabriella Gabrielli (Zuf de Zur) in priznani slovenski kantavtor Vlado Kre-slin. Spremljal jih bo trio Diego To-desco (kitara), Maurizio Veraldi (klaviature) in Sašo Debelec (kontrabas). Koncert sodi v okvir pobud goriške pokrajine ob 100-letnici 1. svetovne vojne. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest organizatorji priporočajo zainteresiranim rezervacijo vstopnic, oz. vabil; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288).
9 Šolske vesti
10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje
drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA
bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogateč (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok.
KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Zavrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dija-skidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana).
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 3. in 7. junijem Pripravo na malo maturo za tretješolce; med 10. in 21. junijem Poletne izzive za petošolce in srednješolce (z vi-deodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem Zeleni teden za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka Šola za šalo za osnovnošolce in Srednja na štartu za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj Vstop v srednjo šolo, za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 3283155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it.
M Izleti
med 19. in 20. uro. Kot rezervacija velja vplačilo prispevka za prevoz.
KRUT vabi na srečanje pred poletjem v obliki celodnevnega izleta »V osrčje Istre«, ki bo v petek, 31. maja. Za goriške prijatelje in člane, ki bi se ga radi udeležili organizatorji sporočajo, da je možnost odhoda tudi iz Gorice (ob 6.45); vpisovanje do vključno petka, 17. maja, informacije po tel. 040360072 vsak dan.
POHOD TREH JEZER bo v nedeljo, 19. maja, s startom in ciljem na prireditvenem prostoru v Selcah pri Ronkah; odhod za 28 km dolgo progo bo ob 8.30, za 5, 11 in 18 kilometrsko pa ob 9. uri.
AŠKD KREMENJAK vabi na orientacijski pohod v nedeljo, 19. maja: ob 8.30 zbirališče in vpis pred večnamenskim centrom v Jamljah, ob 9. uri start po skupinah (3-5 članske). Ob povratku bo poskrbljeno za kosilo. Organizatorji svetujejo primerno obutev in opremo.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-
NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087.
SPDG sporoča udeležencem izleta na Ptuj v soboto, 18. maja, da bo avtobus odpeljal ob 6.20 pri vagi pri pevmskem mostu, nato s postanki pri športni palači v Podgori in ob 6.30 pred cerkvijo v Štandrežu.
SPDG vabi na tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 9. junija, v Koprivni pri Zelezni kapli na Koroškem v priredbi SPD Celovec. Napovedana sta dva pohoda (daljši in krajši) ter kulturna prireditev in družabnost. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Prijave na sedežu društva ob četrtkih
AGENCIJA ZA PRIHODKE obvešča, da so uradi v Gorici in Tržiču odprti od ponedeljka do petka od 8.45 do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30; informacije in rezervacije po tel. 848800444 ali na spletni strani www.agenziaentrate.gov.
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431878154.
OBČINA GORICA obvešča, da bo matični urad v sredo, 15. maja, odprt samo v jutranjih urah med 8.45 in 13. uro zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev.
15 Prireditve
AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, ritmičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ prirejata v petek, 24. maja, ob 20. uri na sedežu društva Tržič v Ul. Valentinis 84 v Tržiču predavanje Branke Sulčič z naslovom »Spoznavajmo naša gradišča«.
PRAZNIK V PARKU BASAGLIA IN VELIKI BAZAR V PARKU bosta potekala v soboto, 18. maja, v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: ob 10. uri odprtje, ob 10.30 ex-tempore, ob 11.30 pozdravi, ob 12.30 kosilo in žon-glerstvo, ob 13.30 glasba s skupino The free tones, nastop zbora Canzoni dAutore, igre z zmaji, turnir v namiznem tenisu, razstava kulturnega centra Tullio Crali, glasba, poezija. Brez denarja bo potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa; vstop prost. Informacije po tel. 3477166009 (Fabio) za bazar in tel. 3348450919 (Aldo) ter 338-7188910 (Simona) za praznik v parku.
»VRNITEV V GORICO« je naslov novega niza Radia Trst A, ki poteka vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10. Pripravila ga je časnikarka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini preprostega slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc.
V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 20. maja, med 16.30 in 18. uro srečanje na dobrega počutja. Vodila bosta Roberto Semoli in Daniela Porta; vstop prost.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer v gradu Kromberk danes, 14. maja, ob 20. uri. Ob mednarodnem dnevu muzejev bo potekalo predavanje z naslovom »V zraku: lapidarij na gradu Kromberk«;
Jana Šubic-Prislan, Ana Sirk-Fakuč, Matjaž Brecelj in Aleš Vidič bodo predstavili, kaj lapidarij sploh je in kako v okviru muzejskega kompleksa urediti in razstaviti predmete kamnitih ostalin naše kulturne dediščine.
PREDSTAVITEV METODE ZA PRENEHANJE KAJENJA zdravnika Marca Bertalija bo danes, 14. maja, ob 18. uri v večnamenskem centru v Ul. Baia-monti 22 v Gorici.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN FEIGLOVA KNJIŽNICA v sodelovanju z ZSKD in Glasbeno matico vabita na predstavitev pesniške zbirke »Sol na jezik / Sale sulla lingua« Marka Kravosa. Na srečanju z avtorjem bo prisoten tudi pesnik Juan Octavio Prenz, avtor spremnega eseja. Pogovor bo vodila Slavica Radinja in bo v Feiglovi knjižnici danes, 14. maja, ob 18. uri.
KINOATELJE vabi ob izidu knjige »L'al-tra regola del gioco« pisatelja Hansa Kitzmuellerja na avdiovizualni dogodek, posvečen filmski in gledališki igralki goriškega rodu Nori Gregor. Potekal bo na Dvoru Darka Bratine v Hiši filma v Gorici v četrtek, 16. maja, ob 20.30. Knjigo bodo predstavili avtor Hans Kitzmueller, raziskovalec biografije Nore Gregor Igor Devetak in predsednik Kinoateljeja Aleš Dok-torič. Avdiovizualni dogodek bo reži-rala dramska avtorica, igralka in režiserka Neda R. Bric.
V GORIŠKEM IN TRŽIŠKEM KINE-MAXU bo 18. in 19. maja ob 16.30 in 18.30 prireditev z naslovom »Violet-ta L'Evento« (Disney); rezervacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481530263 «(Kinemax Gorica) in po tel. 0481-712020 (Kinemax Tržič).
UPOKOJENCI CISL iz Gorice, Štever-jana, Moša in Sovodenj organizirajo 25. maja Praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu. Prisotna bosta državni tajnik Mario Menditto in deželni tajnik Gianfranco Valenta; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od 9. do 11. ure od ponedeljka do petka do 20. maja, oz. do zasedbe mest.
KULTURNO ZDRUŽENJE FORUM PER GORIZIA prireja javno srečanje na temo šolstva z naslovom »Scuola bene comune? Contributi privati e qualita nella scuola dell'autonomia« v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici v sredo, 22. maja, ob 17.30. Govorili bodo Stefano Cosolo, združenja Essere Cittadini, Alessandro Famos, združenja ANFN, občinski odbornik Giuseppe Cingolani, profesorja Alessio Sokol in Leonardo Milocco in Laura Fasiolo.
AŠKD KREMENJAK vabi na zaključno prireditev v petek, 24. maja, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo harmonikaši in plesna skupina, mažoretke iz Doberdoba in otroški zbor vrtca in osnovne šole iz Sovodenj.
»VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 28. maja ob 18.30 srečanje z naslovom »La rivoluzione vegetariana: un impegno sociale e politico per la giustizia economica e per la pace nel mondo«; vstop prost.
0 Mali oglasi
TRI DVOMESEČNE MUCKE iščejo dobre prijatelje; tel. 347-1243400.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Giulia Simo-nelli vd. Moccia v cerkvi Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.40, Maria Pia Gagliardi vd. Concetti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču.
DANES V LOČNIKU: 9.35, Vincenzo Della Morte (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V POLAČU: 14.35, Anna Tiri-no vd. Gagliardi (s pokopališča v Fo-ljanu) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
/
KULTURA
Torek, 14. maja 2013
21
operno gledališče - Puccinijeva Tosca do 21. maja v Trstu
Postavitev ni vrhunska, je pa doživeta in prepričljiva
Ko je Gustav Mahler prvič slišal Puccinijevo Tosko, je svoje vtise zaupal ženi Almi v pismu, ki ne dopušča mnogo dvomov: zoprna opera, neokusen realizem, sicer pa imenitna orkestraci-ja, je bila sintetična sodba velikega skladatelja in dirigenta, kljub temu pa se je Tosca povzpela v sam vrh najbolj popularnih oper od 14. januarja 1900, ko je doživela svojo krstno izvedbo v Rimu, v mestu, kjer se odvija Sardoujeva tragedija. Tudi francoski dramaturg je bil tarča številnih kritik zaradi mešanice spolnosti, sadizma, religije in umetnosti, ki je mejila na grand-guignol. Zgodovinski okvir ostaja v ozadju tako v drami kot v operi, čeprav je bila stoletnica kratkotrajne rimske Republike (15.02.1798-30.09.1799) pomemben jubilej, spomin ali morda celo poklon tistim, ki so se želeli osvoboditi papeške-ga jarma in so v Napoleonu vsaj za nekaj časa našli svojega zaščitnika.
Zadnje štiri postavitve v tržaškem opernem gledališču Verdi so imele petletni razmik in vedno različne oblikovalce, razen dirigenta Donata Renzetti-ja, ki je po petih letih ponovno prevzel krmilo, tokrat s poustvarjalnim zanosom, ki je znatno obogatil izvedbo: orkester je odlično izpeljal svojo vlogo, ki je vseskozi mojstrsko povezana s petjem in vliva drami silovito čustveno moč. Posebno pohvalo si zasluži kvartet vio-lončelov, ki je ob solistu Jacopu Franci-niju izredno nežno in trepetajoče spremljal Cavaradossija, pa tudi horni-sti z Imeriom Tagliaferrijem na čelu so tragične prizore podkrepili z možatim in sočnim muziciranjem.
Scene, ki jih je l.1900 narisal Adolf
Prizor iz Puccinijeve Tosce
gledališče verdi
Hohenstein, je Ettore Bondelli zvesto prerisal in nam ponudil nekoliko zaprašene, sicer pa fi-lološko zanimive slike treh rimskih lokacij, od cerkve S.Andrea della Valle do palače Farnese in tragičnega epiloga na gradu S.Angelo; tudi režiser Giulio Cia-batti ni iskal izvirnih idej, medtem ko je kostumografinja Anna Biagiotti svojo fantazijo sprostila predvsem v oblekah protagonistke, ki so bile res lepe in razkošne. Luči je upravljal Claudio Schmid,
ki očitno ni želel pregnati tesnobnega polmraka s prekomerno razsvetljavo.
Protagonistka je bila grška sopra-nistka Alexia Voulgaridou, ki se je v izredno zahtevni vlogi odrezala več kot zadovoljivo: čeprav glas v prehodih ni homogen, je pevka pokazala veliko predanost odrski umetnosti ter poustvari-la lik, ki morda ne popolnoma odgovarja našim vrhunskim idealnim predstavam, je pa deloval doživeto in prepričljivo. Mario Cavaradossi je bil španski te-
norist Alejandro Roy, ki spada v kategorijo zvenečih, ne pa prefinjeno zaobljenih glasov: nič zato, saj se poslušalci izredno navdušijo, kadar slišijo dolge in čvrste visoke note, in s temi adu-ti si je Roy zagotovil doslej zelo uspešno kariero. Lahko dodamo še vroč temperament, ki včasih nagiba k pretiravanju, pozabiti pa moramo na nežnost, kajti glas lepo zazveni le v močnejši dinamiki. Najbolj prepričljiv je bil baron Scar-pia, izkušeni baritonist Roberto Frontali, ki se je v vlogo vživel s potrebno mešanico zlobe, svetohlinstva in pohote. Pevsko zasedbo so lepo dopolnili Gabriele Sagona kot Angelotti, Paolo Rumetz kot mežnar, Nicola Pamio in Christian Starinieri kot Spoletta in Sciarrone, Giuliano Pelizon kot ječar in mlada Emma Orsini kot pastirček. Zboru, ki ga pripravlja Paolo Vero, se je v mogočni sklepni sceni prvega dejanja priključil mladinski zbor »I piccoli can-tori della citta' di Trieste«, ki ga vodi Cristina Semeraro: Te Deum je zazvenel kot veličasten kontrapunkt pohotnemu in bogoskrunskemu razmišljanju barona Scarpie ter se zapisal med najbolj učinkovite prizore, če seveda izvzamemo prekrasno Vissi d'arte in obupani Ca-varadossijev izbruh ... e lucean le stelle
Opera je v gledališče privabila polnoštevilno občinstvo, med katerim je izstopalo veliko število mladih, ki so večkrat glasno izrazili svoje navdušenje: uspeh je bil brezpogojen, aplavzi in vzkliki so kronali premiero in bodo bržkone spremljali tudi ponovitve do 21.maja.
Katja Kralj
Corovivo: vpisovanje samo še do jutri
Deželno zborovsko združenje USCI in Zveza slovenskih kulturnih društev obveščata vse zainteresirane zbore, da se rok za prijavo na letošnjo revijo Corovivo izteče v sredo, 15. maja. Na bienalno revijo se lahko prijavijo amaterski zbori iz naše dežele v katerikoli zasedbi (tudi tisti, ki niso včlanjeni v združenje). Obvezno pa je prijaviti program v obliki koherentnega projekta oz. na jasno določeno temo, ki jo pojasnjuje tudi pisna utemeljitev ali predstavitev. Izbrani projekti bodo izvedeni na koncertu, izdali pa bodo tudi publikacijo z vsemi podrobnimi predstavitvami sporedov. 14. izvedba potujoče revije se bo letos odvijala oktobra v Trstu. Razpis z vsemi podrobnostmi je objavljen na spletni strani www.uscifvg.it. (rp)
Podaljšali razstavo Da Vinci - Genij
Potujoča razstava Da Vinci - Genij bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču zaradi velikega zanimanja obiskovalcev podaljšana do 30. junija. Kot je za STA še povedala direktorica trženja na Gospodarskem razstavišču Špela Terpin, si je razstavo doslej ogledalo nekaj manj kot 40.000 obiskovalcev.Razstava o Da Vinciju, ki obsega več kot 200 interaktivnih eksponatov, med katerimi je 75 mehaničnih izumov v naravni velikosti, je od 15. februarja na ogled v dvorani Meduza.
Vrhunski umetnik in vsestranski raziskovalec Leonardo da Vinci velja za genialno osebnost, ki še danes vzbuja veliko zanimanja. Potujoča razstava predstavlja Da Vincija kot izumitelja, slikarja, znanstvenika, anatoma, inženirja, arhitekta, kiparja in misleca. Na ogled je tudi posebna predstavitev Da Vincijeve Mone Lize ter faksimile Leonardo-vih kodeksov. (STA)
LIKOVNA UMETNOST - V kulturnem centru Skerk
Na ogled bogat izbor umetniških del 20. stoletja
Galerija Umetniškega in kulturnega centra Skerk v Trnovci ponuja na ogled likovna dela, slike in grafike iz lastne zbirke, ki so jih ustvarili mojstri 20. stoletja. Center si vse od ustanovitve leta 1998 prizadeva za medkulturno povezovanje na področju Alpe-Jadrana, s posebnim ozirom na umetnost Slovencev v Italiji. Med pomembnejšimi razstavami, z ozirom na zgodovinski pomen eksponatov in krajevno speci-fiko, je gotovo bila razstava slovenskih impresionistov.Zvrstilo se je več monografskih razstav priznanih mojstrov od Mascherinija do Andreja Jemca in drugih umetnikov, v zadnjih letih pa se je pozornost usmerila na mladinsko ilu-
stracijo in na razstavo o prvi svetovni vojni pri nas.
Z najnovejšo razstavo Umetniška dela 20. stoletja želi Center opozoriti na zgodovinski pomen strukture in zbirke z željo, da bi se ohranila v času kot pričevanje kulturne prisotnosti na teritoriju. Na ogled so likovna dela slovenskih in Italijanskih mojstrov, ki so za naše območje posebej reprezentativni v razvoju umetnosti 20. stoletja. Trije avtorji, ki so v istih prostorih pred leti imeli obsežno retrospektivno razstavo, so prisotni z več eksponati: Zora Koren Skerk, Jože Ciuha in Lojze Spacal. Zora Koren Skerk, ki je z možem ustanovila center in je s svojo razstavo leta
Pogled na razstavne prostore v Trnovci, kjer bo do nedelje na ogled razstava Umetniška dela 20. stoletja
kroma
1998 otvorila delovanje galerije, na tokratni razstavi predstavlja izbor slik in barvnih grafik z značilnimi rastlinskimi motivi in podobami fosilov. Slike iz zgodnjega obdobja prevevajo poim-presionistične izkušnje, medtem ko je v grafiki opazno bolj intimistično razpoloženje. Grafika predstavlja jedro njene ustvarjalne poti, tihožitja pa postajajo postopno prispodobe minljivosti. Predmeti zaživijo v izrazito metafizični dimenziji.
Spacalove grafike se po motiviki in poetiki še najbolje ujemajo s prostorom, lesorezi v duhu magičnega realizma iz zgodnjega obdobja, prelepe večbarvne grafike na poetičen način opevajo vez umetnika s krajem. Navdih je črpal predvsem razpet med Istro in Krasom, znal je preseči zgolj vidno pojavnost in preko oblikovne sinteze prodiral v duhovno razsežnost kraja.
Slovenskemu slikarju Jožetu Ciu-hi je lani Villa Manin posvetila obsežno razstavo in je bil obenem prvi slovenski umetnik, ki je tam razstavljal. Tudi na razstavi v Trnovci si lahko ogledamo več umetnikovih slik na olje in z izvirno tehniko tempere na umetnem steklu. Motiviko črpa Ciuha iz občutja časa in perečih problemov, ki jih ustvarjalni proces presega v znamenju igrivosti in ironije. Slikarstvo postane tako metafora podoživljanja prostora in se podaja preko meja, ki jih čas narekuje.
Avgust Cernigoj je pomenljivo zaznamoval likovno dogajanje v dobi
avantgarde ter pustil opazne sledove zlasti na področju umetniške grafike, predvsem pa v prenovi pristopa in širini pogleda, še zlasti v konstruktivisti-čnih prijemih. Med mojstri, ki so delovali na Tržaškem, takoj prepoznamo akvarele Roberta Hlavatyja, ki na ek-spresiven in liričen način opevajo lepote Krasa v različnih letnih časih. Posebno izpovedne so tudi slike Zorana Mušiča, izrazno bogate in ubrane na prodoren način opevajo lepoto dalmatinske krajine, v risbi iz ciklusa Nismo poslednji pa prihaja na dan pretresljiva izkušnja deportacije v Dachau, z namenom, da ne bi ponovno prišlo do tovrstnega krutega oskrunjanja človeškega dostojanstva.
Med umetniki iz Posočja gre omeniti slovenskega ekspresionista Vena Pilona, na ogled sta dve njegovi risbi, ki prikazujeta vipavsko krajino. Ri-ko Debenjak je na razstavi prisoten z akrilom iz osemdesetih let. Več razstavljenih eksponatov so ustvarili umetni-
ki, ki so delovali na območju bivše Jugoslavije, na primer Božidar Jakac, in predstavniki ljubljanske grafične šole Bogdan Borčič, Janez Bernik, France Mihelič, Adriana Maraž.
Na ogled so tudi dela beograjskega mojstra Vladimirja Veličkoviča, koroškega slikarja Valentina Omana, hrvaškega mojstra Eda Murtiča. S svojim oljem, ki prikazuje Medvedovo svatbo, je prisoten tudi Vesnan Maksim Gaspari. Dobro so zastopani tudi italijanski umetniki, ki so delovali na območju Furlanije Julijske krajine, kot npr. Parin, Righi, Zigaina, Brumatti, Stultus ali Zangrando. Na ogled so obenem tudi dela manj poznanih slikarjev, ki so s svojim ustvarjalnim doprinosom prispevali k razvoju likovne umetnosti v prelomnem obdobju dvajsetega stoletja.
Razstava Umetniška dela 20. stoletja je na ogled do 19. maja ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure.
Jasna Merku
22
Torek, 14. maja 2013
ITALIJA, SVET
/
milan - Na procesu o »zadevi Ruby«
Tožilka Boccassinijeva zahteva za Berlusconija 6 let zapora in stalno prepoved javnih funkcij
m
jm
MILAN - Na milanskem sodišču se je po več kot dvomesečni prekinitvi včeraj nadaljevalo sojenje nekdanjemu italijanskemu premieru Sil-viu Berlusconiju v t.i. primeru Ruby. Berlusconi je obtožen spolnih odnosov z mladoletno prostitutko ter zlorabe položaja, razsodba pa bi lahko sledila še ta mesec. V zaključnem govoru je tožilka Ilda Boccassini poudarila, da je Berlusconi lahko stalno računal na vrsto prostitutk, ki jih je vabil na »bunga bunga« večerje v svojo vilo v Arcoreju. Boccassinijeva je za Berlusconija zahtevala šest let zapora in dokončno prepoved opravljanja javnih funkcij.
»Ni dvoma, da je takrat mladoletna Karima El Mahroug imela spolne odnose z Berlusconijem in da je imela od tega korist,« je dejala tožilka in spomnila, da je bila dokazana njena prisotnost v Berlusconijevi vili na več državnih praznikih. Prav tako po navedbah Boccassinijeve ni dvoma, da je El Mahrougova, bolj znana pod imenom Ruby, prostitutka, saj ima pri sebi velike količine denarja, čeprav nima dobro plačane službe. Ruby je sicer trdila, da zabava »trapaste klien-te«, a vendar je po navedbah tožilke težko verjeti, da bi le za to v žep pospravila 1000 evrov.
Ob tem je nemogoče, da Berlusconi ne bi vedel, da je bila Ruby ob začetku njunega srečevanja stara komaj 17 let, meni tožilka. Ruby je namreč Berlusconiju predstavil njegov dober prijatelj Emilio Fede, šef dnevnika pri enem od televizijskih kanalov nekdanjega italijanskega premiera, ki je El Mahrougovo spoznal na lepotnem tekmovanju.
Berlusconiju sodijo zaradi obtožb, da je imel spolni odnos z Ruby v času, ko je bila stara 17 let, kar sicer oba zanikata. Ob tem naj bi leta 2010 zlorabil uradni položaj, ko je posredoval pri policiji za izpustitev Ruby iz zapora. Berlusconi se brani, da jo je imel za sorodnico takratnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in da se je želel izogniti mednarodnemu sporu.
Berlusconi je na zahtevo milanske tožilke odgovoril, da njenega posega ni poslušal, bral je le agencijske vesti. Po njegovem gre le za domneve, izmišljotine in podtikanja, ki jih narekujejo predsodki in sovraštvo. Vse to pa je po njegovem možno »pod okriljem sodniške halje«. Berlusconi je ob tem spet žolčno napadel milansko sodišče.
Na njegove napade se je odzval milanski državni pravdnik Edmondo Bruti Liberati, ki je v tiskovnem sporočilu poudaril, da milansko tožilstvo ne bo sodelovalo v brezpredmetnih polemikah. Kraj procesa je, tako kot predpisujejo zakoni in pravila, izključno sodišče, je še dejal Bruti Liberati.
Predsednik vlade Enrico Letta je medtem zaključil dvodnevno »klavzu-ro« z ministri v opatiji Saertano blizu Siene. Ocenil je, da je šlo za koristno srečanje, kjer so se ministri koncentrirali na nujna vprašanja, ki so in bodo v kratkem spet na dnevnem redu vlade. Gre, kot je znano, za davek Imu in dopolnilno blagajno, vprašanji, na kateri bo vlada odgovorila na seji prihodnji petek. Med prioritetami pa sta vsekakor odprava javnega financiranja strank in volilni zakon.
Letta je povedal, da je bilo dvodnevno soočanje tudi ostro, vendar se morajo ministri navaditi na skupno, ekipno delo.
Po ostrih polemikah,ki so sledile prisotnosti notranjega ministra Angelina Alfana in drugih ministrov Ljudstva svobode na volilnem shodu v Brescii, kjer je Berlusconi udrihal po sodnikih, je Letta povedal, da je bil na srečanju c Sarteanu sprejet kompromisni dogovor. Ministri se bodo držali pravila, da se bodo držali daleč od izrecno političnih in strankarskih manifestacij. Glede tega je bilo med ministri doseženo so-
glasje, ker je, tako Letta, v skupnem interesu, da se na najbolj učinkovit način uresničujejo programski cilji vlade.
Predsednik vlade je po klavzuri v Sarteanu opredelil dalo vlade za prvih sto dni v štirih osrednjih točkah: več dela za mlade, zaključek opredelitve kar zadeva davek Imu, paket davčnih ugodnosti za podjetnike in reforma politike. Te točke naj bi vlada uresničila v prihodnjih stotih dneh.
M
mm
/
Tožilka milanskega sodišča Ilda Boccassini
ansa
bruselj - Minister Uroš Čufer predstavil program reform na srečanju Evroskupine
Dijsselbloem: Za rešitev neravnovesij mora slovenska vlada ukrepati hitro in odločno
BRUSELJ - Slovenija mora ukrepati naglo in odločno za odpravo presežnih makroekonomskih neravnove-sij, predvsem za povrnitev zaupanja v bančni sektor, je včeraj poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Komisar Olli Rehn pa je ocenil kot »spodbudne« konkretne rešitve za več ključnih izzivov, a dodal, da je prezgodaj reči, ali bodo načrtovani ukrepi dovolj. »Slovenski finančni minister Uroš Čufer je predstavil prioritete nove vlade, poleg tega smo razpravljali o ugotovitvah Evropske komisije glede presežnih makroekonomskih neravnovesij v Sloveniji«, je pojasnil Dijsselbloem. »Strinjali smo se, da mora slovenska vlada za odpravo presežnih neravnovesij ukrepati naglo in odločno, v prvi vrsti mora obnoviti zaupanje v bančni sektor in njegovo odpornost«, je povedal šef evroskupine.
Sicer pa bo treba po njegovih besedah na podrobnejše ocene počakati do konca meseca, ko bo Evropska komisija predstavila ocene slovenskih
slovenski minister za finance Uroš Čufer
delo
načrtov za reforme in stabilnost, nato pa bo o tem evroskupina razpravljala junija.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je pojasnil, da slovenske načrte, ki so jih dobili šele konec minulega tedna, podrobno preučujejo. Spodbudno je, da je v
njih veliko konkretnih podrobnosti o številnih ključnih vprašanjih, je ocenil.
Vendar pa je po komisarjevih besedah prezgodaj reči, ali bodo načrtovani ukrepi dovolj močni za soočenje z izzivi. Sedaj so razmere še obvladljive, a Slovenija ne sme odlašati, potrebno je »zelo odločno ukrepanje«, je poudaril.
washington - Britanski premier Cameron na obisku v Beli hiši
Obama za Veliko Britanijo znotraj Evropske unije
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je po včerajšnjih pogovorih z britanskim premierom Davidom Cameronom v Beli hiši dejal, da bi morala Velika Britanija najprej skušati »popraviti« odnose z Evropsko unijo, preden bi jih prekinila. Odločitev je na Britancih, a je članstvo Velike Britanije v EU izraz njenega globalnega vpliva, je dodal. V delu Cameronove konservativne stranke podpirajo odhod države iz EU in sklic referenduma o tej temi do konca leta 2017. Cameron se medtem zavzema za spremembo pogojev članstva v EU še pred referendumom.
Podporo temu, da Velika Britanija ostane v EU, je včeraj izrazil tudi Oba-ma. Kot je spomnil po pogovorih v Beli hiši, imajo ZDA z Veliko Britanijo posebne odnose, njena aktivna vloga v svetu pa je pomembna tako za interese obeh držav kot tudi sveta.
Cameron je medtem napovedal, da bi ZDA in EU pogajanja o prostotrgo-vinskem sporazumu lahko zagnale do zasedanja skupine G8, ki bo 17. in 18. junija na Irskem. Obe strani morata izkoristiti priložnost, da bosta zagotovili vzdržno gospodarsko okrevanje, je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Ob tem je izpostavil pomen te-
David Cameron In Barack Obama
ga, da morajo biti na pogajanjih odprti za razpravo o vseh vprašanjih. Obe strani sta namreč že omenili področja, ki naj ne bi bila del pogajanj - na evropski strani tako npr. zaščita evropske kulture, na ameriški pa genetsko modificiranih živil.
Čezatlantski partnerici, ki sta že zdaj najpomembnejši trgovinski partnerici na svetu, skupaj predstavljata približno polovico svetovnega
BDP in tretjino svetovnih trgovinskih tokov. Sporazum, ki so ga napovedali februarja, bi prispeval h go-
ansa
spodarski rasti in rasti zaposlovanju na obeh straneh.
Obama in Cameron sta govorila tudi o Siriji. Zagotovila sta, da bodo nadaljevali z diplomatskimi prizadevanji za končanje državljanske vojne v Siriji in da so glede tega našli skupno stališče z Rusijo. Vztrajala pa sta pri nuji odstopa predsednika Bašarja al Asada. Pozdravila sta še pripravljenost Rusije na sodelovanje v mirovni konferenci za Sirijo, ob tem pa opozorila, da ni lahkih rešitev za konflikt.
Bruselj bo oceno slovenskih načrtov za reforme in stabilnost predstavil 29. maja. Takrat bo tudi odločil, ali bo sprožil postopek proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih ne-ravnovesij in ali ji bo za eno leto podaljšal rok za odpravo presežnega primanjkljaja.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v pogovoru za javni radio Südwestrundfunk (SWR) pred včerajšnjim zasedanjem evroskupine ocenil, da Sloveniji še lahko uspe tudi brez finančne pomoči iz tujine. »Vendar pa mora za to narediti nekatere boleče sanacijske ukrepe. To je v vsakem primeru nujno - z ali brez programa,« je ocenil. Finančni ministri članic območja evra so včeraj v Bruslju razpravljali o makroekonomskih težavah v EU, tudi o presežnih neravnovesjih v Sloveniji.
Kot je znano, je slovenska vlada v četrtek potrdila nacionalni reformni program in program stabilnosti, ki med drugim predvidevata dvig DD V, medtem ko kriznega davka zaenkrat ne bo. Z letom 2014 je predvidena uvedba davkov na nepremičnine, sladke pijače in loterijske srečke ter zvišanje nekaterih taks. Vlada bo poleg tega pri-vatizirala 15 podjetij, med drugim NKBM in Telekom Slovenije. (STA)
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
35.457,79 € -428,73 SOD NAFTE
(159 litrov)
103,73 $ -0,71
EVRO
1,2973 $ -0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
13. maja 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 13.5. 10.5.	
ameriški dolar	1,2973	1,2988
japonski jen	132,01	131,94
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,844	25,808
danska krona	7,4534	7,4550
britanski funt	0,84410	0,84430
madžarski forint	293,33	293,18
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6998	0,6998
poljski zlot	4,1555	4,1435
romunski lev	4,3239	4,3298
švedska krona	8,5702	8,5511
švicarski frank	1,2404	1,2430
norveška krona	7,5330	7,5260
hrvaška kuna	7,5615	7,5713
ruski rubel	40,6380	40,7450
turška lira	2,3450	2,3403
avstralski dolar	1,3003	1,2978
braziljski real	2,6147	2,6244
kanadski dolar	1,3092	1,3113
kitajski juan	7,9742	7,9782
indijska rupija	71,0113	71,3110
južnoafriški rand	11,7993	11,8092
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 14. maja 2013
23
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
^ Rai Tre
Canale S
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved
Slikovna križanka - popravek
V nedeljski slikovni križanki je prišlo do tehnične napake v liku. Zma-njakali so namreč vsi kvadratki 15. kolone navpično, tako da je bilo reševanje križanke nemogoče. Vsem našim zvestim reševalcem križank se iskreno opravičujemo za neljubo napako, pravilno slikovno križanko pa bomo objavili v nedeljo, 19. maja.
13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Benvenuti a tavola
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Ver-detto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Edda Ciano e il comunista (biogr.) 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta
7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites - Pillole di vita 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI -New York
6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.00 Rubrika: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nad.: Senza Traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 22.40 Nad.: The Good Wife 23.40 Ag-gratis!
21.10 Film: Thor (fant., ZDA, '11, i. C. Hemsworth, N. Portman) 23.30
Nad.: Person of interest
La 7
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Ita-lia 2013, prenos 10. etape (Cordenons - Altopiano del Montasio) 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Ballaro 23.20 Superstoria 2013
K Rete 4
6.40 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: La donna del West (vestern, '67) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quoti-diano 21.10 Film: Debito di sangue (krim., ZDA, '02, r. in i. C. Eastwood) 23.40 Film: Nel centro del mirino
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: La libraria del mistero (ZDA, '03) 22.50 Film: Jane Doe
^ Tele 4
7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 Vendo casa in Tv 8.35 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Muzikal: Priscilla 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il caffe dello sport
(T Slovenija 1
7.00 Dobro jutro 10.15 Studio Kriškraš 10.40 Kulturni brlog 10.50 Zgodbe iz školjke 11.20 Hiša eksperimentov 11.40 Pod klobukom 12.15 Pisave 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio City (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.30 Risanke in igrane serije 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odkrito
Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.30 0.55 Točka 14.30 Dok. film: Viniška republika 15.00 Slovenski vodni krog 15.30 Glasnik 16.00 Koncert: Darilo za življenje 17.25 Mostovi - Hidak 17.55 Nogomet - prva liga Telekom: Domžale : Maribor, prenos 19.55 Žrebanje Astra 20.00 Dok. film: Hugh Laurie v deželi bluesa 21.00 Pesem Evrovizije 2013, prenos 1. predizbora 23.00 Film: Trije
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.5011.55, 17.50, 19.40, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 15.30 Poročila 8.2515.20, 18.45, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.00 Javna predstavitev mnenj, prenos 11.05 Tednik 12.05 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Komisija za nadzor javnih financ, prenos 15.00 Svet v besedi in sliki 16.15 Satirično oko 16.35 20.40 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Mediteran 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.20 Biker explorer 22.50 Istra in... 23.20 Sprehodi po Ljubljani
Tv Primorka
8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 ŠKL 20.00 Pregled leta - maj 2012 20.30 Energetska samopomoč 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo...
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 7.30 Serija: Biser 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja 9.20 18.05 Nad.: Larina izbira 10.40 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Nepremagljivi dvo-jec 13.00 17.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Pod eno streho 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Nan.: Dvojnica 23.30 Nan.: Agenta pod krinko
Kanal A
6.55 Risanke 8.30 13.30 Nan.: Frasier 8.55 14.00 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.00 Faktor strahu 14.40 Film: Nočni vlak 16.30 18.00, 19.45 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Dirka smrti 21.55 Film: Odbite zabave divjega Vana 3 23.50 Film: Izgubljeni zaklad
21.00 Dok. odd.: Mark Zuckerberg -znotraj Facebooka 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Intervju
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 V novi dan; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iqball hotel - 8. nad.; 18.00 Vrnitev v Gorico, sledi Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10,
Torek, 14. maja Rai 4, ob 23.10
VREDNO OGLEDA
Pulp fiction
>19
ZDA 1994
Režija: Quentin Tarantino Igrajo: John Travolta, Samuel L. Jackson, Uma Thurman in Tim Roth Tri zgodbe, povezane v eno. Honey Bunny in Pumkin sta mlada kriminalca, ki se ukvarjata z manjšimi ropi, a bi se rada lotila česa večjega. Vincent Vega in Jules Winnfield lovita na drugem koncu mesta amaterske prevarante, ki so pobegnili s skrivnostno aktovko. Njun šef je Marcellus Wallance, ki ima opravka še s tretjim parom: obetajočim bok-serjem Butchom Coolidgem in njegovo francosko prijateljico Fabian, ki namerava odleteti v toplejše kraje. A ker se Butch ne drži obljubljene stave, mora noro bežati pred Marcellusom...
Pulp fiction je film, ki je dobesedno spremenil prihodnost filmske umetnosti in vplival na celo vrsto drugih režiserjev, razlog za to so izredni dialogi a tudi glasba, ki zagotavlja filmu neverjeten ritem.
Tarantinovo delo, ki si je zagotovilo zlato palmo v Cannesu in oskarja za najboljši scenarij, je stalo 8 milijonov dolarjev. V dvoranah pa jih je na koncu zaslužilo 200.
16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30 Radijski Dnevnik; 8.05 Horoskop; 8.35 Euroregija News; 9.35 Pregled prireditev; 10.35 Melodična Apu-lija; 11.00 V manjšini; 11.35 Glasbena lestvica; 13.00 Dorothy in Alice; 13.35 Sedaj glasba; 14.00 Athenin dnevnik; 14.35 My Radio.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.20 Val012, predstavitev izvajalca: Valter; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Na sceni; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Torek, 14. maja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 1000
Do srede bo ob prisotnosti anticiklona vreme bolj stanovitno. Od četrtka dalje pa se bo Sredozemlju bližalo ciklonsko območje. Dotekali bodo zelo vlažni tokovi in ozračje bo postalo nestanovitno.
Dopoldne bo povsod pretežno jasno vreme; čez dan bo ob morju jasno, pihal bo zmorec. Po nižinah bo v glavnem le zmerno oblačno, v hribih pa spremenljivo do občasno oblačno vreme z možnostjo za kakšno krajevno popoldansko ploho.
Pretežno jasno bo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Čez dan bo ponekod pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C.
Dopoldne bo povsod prevladovalo jasno vreme; popoldne po nižinah in ob obali bo le zmerno oblačno, v hribih pa bolj spremenljivo z možnostjo za kakšno posamezno ploho, zlasti proti večeru.
Jutri bo povečini sončno in še nekoliko topleje. Pihal bo južni do jugozahodni veter.
I £ Sonce vzide ob 5.35 in zatone ^g ob 20.28 □ Dolžina dneva 14.53
Luna vzide ob 8.59 in zatone ob 24.04
klona prek Alp je bil pri nas izmerjen za maj
_ zelo nizek zračni tlak. V Ljubljani in Murski o Soboti je tlak, preračunan na morski nivo, < padel na 988 hPa, v Novem mestu in Portorožu pa na 990 hPa.
Danes: ob 6.39 najnižje -37 cm, ob 15.58 najvišje 18 cm, ob 19.59 najnižje 14 cm, ob 23.20 najvišje 17 cm.
Jutri: ob 8.53 najnižje -31 cm, ob 17.22 najvišje 22 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C.
-JO
500 m .......... 18
1000 m ..........10
1500 m ...........5
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 7,5 in v gorah 8,5.
2000 m 2500 m . 2864 m .
. .2 . -1 . -2
Vprašajte za kontrolo sluha
h	povsem brezplačno
PREIZKUS NAPRAV Z DIGITALNO TEHNOLOGIJO, KI SO DEJANSKO NEVIDNE PO SPORAZUMU Z AS L IN INAIL TEL. 040 638775
Trst - Ulica Massimo d'Azeglio 2 - Tel.: 040 638 775
pariz - Po meritvah presežena zgodovinska meja
Zaradi ogljikovega dioksida je svet realno v nevarnosti
PARIZ - Svet se je znašel v novem območju nevarnosti, saj so količine ogljikovega dioksida v atmosferi dosegle raven, ki je človeštvo še ni doživelo, so včeraj opozorili Združeni narodi.
Prejšnji teden so meritve na Tihem oceanu namreč pokazale, da je stopnja ogljikovega dioksida presegla 400 delcev na milijon (ppm). S tem je svet »presegel zgodovinsko mejo in vstopil v novo območje nevarnosti,« je dejala Christiana Figueres, ki je pri ZN pristojna za podnebne spremembe. Stopnje tega toplogrednega plina, ki so jo izmerili ameriški znanstveniki, Zemlja ni doživela že od treh do pet milijo-
nov let. Takrat so bile temperature ozračja več stopinj Celzija višje, gladina morja pa je bila za od 20 do 40 metrov višja kot danes.
Pred industrijsko revolucijo, s katero je človeštvo začelo v ozračje izpuš-čati ogromne količine ogljikovega dioksida, so bile stopnje tega plina v ozračju približno 280 ppm. »Svet se mora zbuditi in razumeti, kaj to pomeni za človeško varnost, dobrobit in gospodarski razvoj. Zaradi te grožnje potrebujemo spremembe politik, ki bi se lahko soočile z izzivi,« je dejala Figueresova.
Pogajalci pod pokroviteljstvom ZN se trenutno že trudijo, da bi do
leta 2015 oblikovali novo, globalno podnebno pogodbo, ki bi stopila v veljavo do leta 2020. ZN si prizadevajo, da bi temperature ozračja v primerjavi s predindustrijskimi časi narasle le za dve stopnji Celzija, kar naj bi bile še vzdržne podnebne spremembe.
A znanstveniki so nad spremembo politik držav z ogromnimi izpusti to-plogrednih plinov skeptični in napovedujejo, da se bo do konca stoletja ozračje segrelo za od tri do štiri stopinje v primerjavi s časom pred industrijsko revolucijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA)
rim - Po poročilu FAO o prehranski krizi
Žuželke vse važnejše za prehranjevanje človeštva
RIM - Hrošči, gosenice, kobilice in kačji pastirji - približno 2000 užitnih vrst žuželk po svetu pristane na krožnikih. Žuželke namreč za najmanj dve milijardi ljudi predstavljajo del dnevne prehrane, je pokazalo poročilo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Žuželke bi lahko bile posebej učinkovita alternativa v človeški prehrani. Glede na poročilo so od žuželk še posebej užitne čebele in mravlje.
Žuželke bi lahko bile dobra rešitev za svetovno prehransko krizo, saj imajo visoko hranilno vrednost, okolja ne obremenjujejo preveč, v številnih regijah sveta pa skrbijo za delovna mesta. Predvsem pa prehranjujejo velik del svetovnega prebivalstva, se glasi poročilo FAO.
»Žuželke proizvedejo manj toplogrednih plinov in amoniaka kot na primer krave in pujsi. Za njihovo vzrejo prav tako ni potrebno zagotoviti toliko prostora in vode kot pri živinoreji,« so zapisali pri FAO v poročilu o užitnih žuželkah, ki bi jih lahko redili na posebnih farmah. Vzreja žuželk na farmah je sicer bolj ali manj nova oblika proizvodnje hrane. A kljub temu je tovrstna vzreja murnov za človeško prehrano dokaj razširjena v Laosu, Vietnamu in na Tajskem. V teh državah se že sedaj več milijonov ljudi prehranjuje z žuželkami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Uspešen test hitrega omrežja mobilne telefonije
SEUL - Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics je včeraj sporočil, da je uspešno preizkusil »super hitro« omrežje mobilne telefonije pete generacije (5G). To naj bi uporabnikom med drugim omogočilo, da si film s spleta naložijo v eni sekundi. Prenos podatkov je tekom testiranja dosegel en gi-gabajt na sekundo, podatke Samsunga povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Nova tehnologija, ki naj bi bila na trgu na voljo najhitreje leta 2020, naj bi tako omogočala več stokrat hitrejši prenos podatkov kot obstoječe omrežje mobilne telefonije četrte generacije (4G). Na ta način bodo lahko uporabniki s spleta prenesli zelo velike količine podatkov, med drugim tudi visoko kakovostne digitalne filme. Omejitev praktično ne bo, so napovedali v Samsungu. To pomeni, da bodo denimo na voljo tudi storitve, kot so 3D filmi in igre.
Več kot 50% uporabnikov na spletu večkrat dnevno
LJUBLJANA - Splet večkrat dnevno uporablja 56,34 odstotka slovenskih spletnih uporabnikov, vsakodnevno pa 29,31 odstotka uporabnikov, so pokazali zadnji podatki raziskave Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS). Med uporabniki, ki so na spletu večkrat dnevno, je največ uporabnikov moškega spola v starostni skupini od 35 do 44 let.Po zadnjih podatkih MOSS 12,20 odstotka uporabnikov splet obišče nekajkrat tedensko, 0,90 odstotka uporabnikov enkrat tedensko, 1,08 odstotka nekajkrat mesečno, najmanjši delež uporabnikov pa z 0,15 odstotki predstavljajo uporabniki, ki so na spletu enkrat mesečno.