ZAKONI IN UREDBE IX. ZVEZEK Zakon o državnem prometnem osebju Uredil Pohar Robert urednik »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine” V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani Zakoni in uredbe Zakon o državnem prometnem osebju Uredil Pohar Robert urednik »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine" V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihdlek) OiocM^U Vsebina: Stran I. poglavje. Osnovne odredbe. 1 II. poglavje. Razdelitev uslužbencev in službe. 3 III. poglavje. Pripravljalna služba. 5 IV. poglavje. Prejemki aktivnih uslužbencev državnih prometnih ustanov 7 V. poglavje. Ocenjanje.. 13 VI. poglavje. Kretanje v službi. 16 VII. poglavje. Splošne odredbe . 23 VIII. poglavje. Prestanek službe. 40 IX. poglavje. Pokojnine .44 Stran X. poglavje. Kontraktualni uradniki, dnevničarji in delavci .... 58 XI. poglavje. Disciplinski predpisi. 64 XII. poglavje. Prehodne in končne odredbe . 89 XIII. poglavje. Razpored zvanj. 104 Stvarno kazalo.113 Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za promet in po zaslišanju Našega predsednika mini¬ strskega sveta zakon o državnem prometnem osebju.* I. POGLAVJE. Osnovne odredbe. § 1 . Ta zakon velja tako za uradnike, kakor tudi za ostale uslužbence državnih prometnih ustanov. Za kontraktualne uradnike, dnevničarje in delavce veljajo samo odredbe X. poglavja. § 2 . Vsa zvanja v vseh strokah državne prometne službe so ob zakonskih pogojih enako dostopna vsem državlja- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. julija 1931., št. 146/XLVII1—317. »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske ba¬ novine« z dne 10. julija 1931., st. 246/40. 1 2 nom po rojstvu, kakor tudi onim naturaliziranim držav¬ ljanom, ki so po narodnosti Jugoslovani. Drugi naturalizirani državljani smejo dobiti službo pri državnih prometnih ustanovah samo, ako so 10 let nastanjeni v kraljevini, po posebni odobritvi Državnega sveta na obrazložen predlog ministra za promet pa tudi prej. Tuji državljani se morejo sprejeti na-delo v državno službo kot kontraktualni uradniki ali kot dnevničarji. § 3. V državno prometno službo sme biti sprejet kdor izpolnjuje poleg pogojev iz § 2. tudi še te-le pogoje: 1. da je dovršil 18 let starosti; 2. da je telesno in duševno zdrav. Za neposredno eksekutivno službo se ne more sprejeti, kdor ni pravilno telesno razvit, posebno pa ne oni, ki je nem, gluh, krat¬ koviden, ki ne razločuje barv ali je podvržen božjasti: 3. da je dobrega vedenja; 4. da ima v primeru mladoletnosti odobritev rodi¬ teljev ali varuha; 5. da zna popolnoma službeni jezik; 6. da ima po zakonu predpisano izobrazbo za stroko, v katero želi vstopiti, in da izpolnjuje ostale pogoje, ki se zahtevajo s posebnimi predpisi za službo v stroki; 7. da ni dovršil 60 let starosti, razen v primerih neposrednega prehoda iz državne kontraktualne službe; 8. da je po dovršenem 21. letu starosti odslužil ob¬ vezni rok v stalnem kadru, razen če je po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot edini hranitelj nesposobnih zadrugarjev, ali kot stalno ali začasno ne¬ sposoben oproščen službe v stalnem kadru, odnosno ako je zavezan plačati vojnico, da dokaže, da je vojnico plačal; 9. da ni pod skrbstvom ali v konkurzu ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast; 3 10. da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo čast¬ nih pravic, kar je ovira ves čas, dokler ta izguba traja; 11. da mu kot aktivnemu državnemu uslužbencu ni prestala služba iz razloga, predvidenega v točkah 1., 2., 7., 9. ali 12. § 112.; 12. da mu kot državnemu upokojencu ni bila s sodno ali disciplinsko razsodbo odvzeta pravica do pokojnine. § 4. Državni prometni uslužbenec ne more biti, kdor javno izraža načelo zoper obstoječo državno obliko ali načelo protipravne izpremembe državnega reda. § 5 - Ženski uslužbenci se smejo spTejetj v službo držav¬ nih prometnih ustanov kot: telefonistinje in telegrafisti- nje v centrali, kot blagajničarke voznih listkov ali kot strojepiske. § 6 . Sprejem v službo se vrši na osnovi pismene prošnje, podprte z vsemi potrebnimi listinami. II. POGLAVJE. Razdelitev uslužbencev in službe. § 7. Uslužbenci državnih prometnih ustanov se dele na uradnike, uradniške pripravnike, zvaničnike in služitelje. § 8 . S predpisi o ureditvi poedinih strok državne pro¬ metne službe se odreja ali se zahteva za vstop v stroko 1 * 4 nepopolna srednješolska, popolna srednješolska ali fakul¬ tetna izobrazba, odnosno strokovno šolska izobrazba z zaključnim izpitom, enaka tem šolskim izobrazbam. Katere strokovne šole odgovarjajo fakultetni, odnosno popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi, predpiše minister za prosveto z uredbo, izdano v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta po zaslišanju fakultet¬ nega sveta, če gre za višjo strokovno šolo, a po zasliša¬ nju glavnega prosvetnega sveta, če gre za srednjo ali nižjo strokovno šolo. § 9. Izjemoma se smejo v stroko, za katero se zahteva nepopolna srednja ali njej enaka strokovna šola, sprejeti za uslužbence državnih prometnih ustanov tudi pod¬ oficirji, če so dovršili 10 let neprekinjene in dobre pod¬ oficirske službe v stalnem kadru ob pogojih in na način, določen v čl. 74. zakona o ustroju vojske in mornarice. To velja tudi za zvaničnike I. kategorije, ki dovrše v isti stroki 10 let neprekinjene in dobre zvaničniške službe. § io. Za stroke, v katerih se opira delo v glavnem na pri¬ rojeno sposobnost ali veščino, pridobljeno s strokovno vadbo, predpiše predsednik ministrskega sveta z uredbo, kateri šolski izobrazbi ustreza delo v tej stroki v smislu 1. odstavka § 8. § H. Za zvaničniško službo 1. kategorije se zahtevata najmanj 2 dovršena razreda srednje ali njej enake druge šole, ali izučena obrt z mojstrskim izpitom in poleg tega 2 leti neprekinjene in prav dobro ocenjene dnevničarske službe v isti stroki ob pogoju neposrednega prehoda iz dnevničarske v zvaničniško službo, in poprej opravlje¬ nega strokovnega izpita. 5 Izjemoma smejo biti zvaničniki II. kategorije, ki dovrše 10 let neprekinjene in dobre službe na delu v isti stroki, postavljeni za zvaničnike I. kategorije po poprej opravljenem izpitu za dotično stroko. § 12 . Za zvaničniško službo II. kategorije se zahteva do¬ vršena ljudska (osnovna) šola, odslužen obvezen rok v stalnem kadru, kolikor dotičniki niso oproščeni službe v stalnem kadru kot edini hranitelji nesposobnih zadru- garjev, in 2 leti neprekinjene in prav dobro ocenjene dnevničarske službe v isti stroki ob pogoju neposrednega prehoda iz dnevničarske v zvaničniško službo in poprej opravljenega strokovnega izpita. Izjemoma se smejo služitelji, ki dovrše 10 let nepre¬ kinjene in dobre služiteljske službe na delu v isti stroki, in imajo dokončano osnovno šolo, postaviti za zvaničnike II. kategorije po poprej opravljenem izpitu za dotično stroko. § 13. Za služiteljsko službo se zahteva najpotrebnejša pismenost in odslužen obvezen rok v stalnem kadru, v kolikor dotičniki niso oproščeni službe v stalnem kadru kot hranitelji. III. POGLAVJE. Pripravljalna služba. § 14. Za postavitev na uradniško službeno mesto se mora poprej opraviti pripravljalna služba in državni strokov¬ ni izpit. 6 § 15. Pripravljalna služba traja najmanj 3 leta v posamez¬ ni stroki. V pripravljalni službi se daje pripravniku možnost, da upozna vse vrste poslov svoje stroke. Po dovršenem drugem letu pripravljalne službe sme pripravnik opraviti predpisani državni strokovni izpit. § 16. Strokovni izpiti se opravljajo pred komisijami, ki se za vsako leto v naprej sestavljajo po strokah. V pravilih o izpitih, ki jih predpiše minister za promet, kolikor to ne bi bilo predpisano s posebnim zakonom, se odredi izpitni program, kakor tudi kraj, sestava in čas poslovanja izpitnih komisij. Strokovni izpit se sme v isti stroki dvakrat ponoviti. Med izpiti mora biti razdobje najmanj 6 mesecev. Uradniški pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita do dovršenega 5. leta pripravljalne službe, ali ki ga tudi pred tem rokom tretjič ne opravi, se mora odpustiti iz pripravljalne službe dotične stroke. Pripravniku, ki opravlja strokovni izpit zunaj kraja svojega službovanja, se priznava pravica do potnih stro¬ škov, če izpit opravi. Izpiti so brezplačni. § 17. Uradniškemu pripravniku, ki izpremeni med pri¬ pravljalno službo stroko preden je opravil strokovni izpit, se sme računati čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, v rok pripravljalne službe v novi stroki ali pri¬ pravljalna služba v tej stroki mora trajati najmanj eno leto, toda se s tem letom ne sme prekoračiti skrajni rok 5 let za pripravljalno službo. 7 § 18. Če prestopi uradniški pripravnik v drugo stroko potem, ko je v prejšnji stroki že opravil strokovni izpit, sme biti oproščen strokovnega izpita v novi stroki iz onih predmetov, iz katerih je opravil izpit že v prejšnji stroki. § 19 . Če prekine uradniški pripravnik pripravljalno službo iz drugega razloga razen zbog bolezni ali zato, da odsluži obvezni rok v stalnem kadru, se mu šteje prejšnja pri¬ pravljalna služba samo v isti stroki, IV. POGLAVJE. Prejemki aktivnih uslužbencev državnih prometnih ustanov. § 20 . Vsa uradniška zvanja državne prometne službe so razdeljena na položajne skupine po tabeli v § 22. Skupi¬ ne II., III. in IV. imajo po dve stopnji. Vse, kar je v tem zakonu predpisano za skupine, velja tudi za stopnje. § 21 . Prejemki uradnikov državnih prometnih ustanov se dele na plačo, položajno doklado in osebno in rodbinsko draginjsko doklado. V skupinah od IV., prve stopnje do X., imajo plače periodične poviške po tabeli v § 22. § 22 . Uradniške mesečne plače, položajne doklade in draginjske doklade po položajnih skupinah in draginj- skih razredih so te-le: 8 § 23. Uradniški pripravniki imajo za prejemke mesečno plačo po draginjskih razredih, in sicer: 1. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od VIII. skupine: v I. draginjskem razredu 1.800-— Din v II. „ „ 1.650-— Din v III. „ „ 1.550-— Din 2. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od IX. skupine: v I. draginjskem razredu 1.550-— Din v II. „ „ 1.400— Din v III. „ „ 1.300— Din 95 9 3. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od X. skupine: v I. draginjskem razredu 1.400— Din v II. „ „ 1.250— Din v III. „ „ , 1.200— Din Poleg plače pripada uradniškim pripravnikom tudi rodbinska draginjska doklada. § 24. Prejemki zvaničnikov I. kategorije se dele na plačo, položajno doklado, osebno in rodbinsko draginjsko doklado. Vsa zvanja zvaničnikov I. kategorije so razdeljena na štiri položajne skupine, njihove plače pa imajo v prvi skupini 3, v ostalih pa dva periodična poviška. Mesečne plače in položajne doklade zvaničnikov I. kategorije, kakor tudi osebne draginjske doklade so po položajnih skupinah in po draginjskih razredih te-le: § 25. Prejemki zvaničnikov II. kategorije se dele na plačo, položajno doklado, osebno in rodbinsko draginjsko doklado. 10 Vsa zvanja zvaničnikov II. kategorije so razdeljena na tri položajne skupine, njihove plače pa imajo v I. skupini tri, v ostalih pa po dva periodična poviška. Mesečne plače in položajne doklade zvaničnikov II. kategorije, kakor tudi osebne draginjske doklade, so po položajnih skupinah in po draginjskih raz¬ redih te-le: § 26 . Prejemki služiteljev se dele na plačo, položajno do¬ klado, osebno in rodbinsko draginjsko doklado. Vsa zvanja služiteljev so razdeljena na dve položajni skupini, njihove plače pa imajo po tri periodične po¬ viške v vsaki skupini. Služiteljske mesečne plače, položajne doklade in osebne draginjske doklade so po položajnih skupinah in draginjskih razredih te-le: 11 § 27. V prvem draginjskem razredu so: Beograd z Zemu¬ nom, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušak, Skoplje, Niš, Cetinje in Banja luka. V drugem draginjskem razredu so vsi kraji v kate¬ rih je sedež sreskega načelstva. V tretjem draginjskem razredu so vsi ostali kraji. § 28. Rodbinska draginjska doklada za ženo in vsakega otroka je Din 150-— mesečno. § 29. Predsednik ministrskega sveta predpiše na predlog ministra za finance z uredbo pogoje, ob katerih se pri¬ dobiva ali izgublja pravica do osebne in rodbinske dra- ginjske doklade. Na isti način se smejo draginjske do¬ klade po potrebi zviševati ali zniževati in ukinjati. § 30. Uslužbencu državnh prometnih ustanov, ki ima sta¬ novanje v naravi od države ali samoupravnega telesa, se odteguje vrednost stanovanja od osebne draginjske doklade. Kako se bo ugotovila vrednost stanovanja in kaj se bo storilo z dobljenim denarjem iz tega, se pred¬ piše s posebno uredbo, ki jo izda minister za promet v sporazumu z ministrom za finance v soglasnosti s pred¬ sednikom ministrskega sveta. § 31. Ob sprejemu v službo državnih prometnih ustanov bodisi prvič, bodisi v primeru vrnitve v aktivno službo, začno teči prejemki s prvim dnem prihodnjega meseca po vstopu v službo. 12 Ob : menovanju, odnosno napredovanju v višjo sku¬ pino, kakor tudi ob prejemu periodičnega poviška ter imenovanju pripravnika za uradnika, začno teči prejemki s prvim dnem prihodnjega meseca. Ce je uslužbenec premeščen in premestitev vpliva na višino draginjske doklade glede na izpremembo kraja službovanja, pripada uslužbencu nova doklada od prvega dne prihodnjega meseca po razrešitvi. Rodbinska doklada pripada uslužbencu od prvega dne prihodnjega meseca po izpolnitvi pogojev, ki mu dajejo pravico do te doklade. § 32 . Za vse one posle, a zbog posebne prirode poslov, v katerih je potrebna povečana pazljivost, posebna izobraz¬ ba, ali pri katerih se store posebni napori, ali se vrše z izvestno nevarnostjo za življenje ali za zdravje uslužben¬ cev, ali so po svojem značaju posebno izkazani, odobri predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za promet ter po zaslišanju ministra za finance poseben pravilnik o postranskih prejemkih, po katerem se bodo taki prejemki izdajali. V te prejemke spadajo: Povračilo potnih in selitvenih stroškov, kilometrina, nagrade za delo na terenu, za tehnični in strojni nadzor, za gradbeni nadzor, gradbene doklade, doklade za nočno delo, premije za prihranek na materialu, premije za povečano delo delavnic, nagrade za akordno in pospe¬ šeno delo, nagrade za izredno, uspešno, koristno in na¬ predno delo, nagrade za opravljanje dvojne službe, naj¬ denje počene tračnice in osi, čuvanje proge v skalovju, preprečenje trčenj, čuvanje vodnih črpalk in trajektov, honorarji za izobraževanje strokovnega osebja po želez¬ niških šolah in tečajih, honorarji za ekspertska dela, nagrade za kazenska doplačila v vlakih, nagrada potap¬ ljačem v morski in rečni vodi. 13 V. POGLAVJE. Ocenjanje. § 33. Uslužbenci državnih prometnih ustanov se ocenjajo vsako leto. Uradniki od III. skupine navzgor se ne ocenjajo. § 34. Za ocenjanje uslužbencev državnih prometnih usta¬ nov se ustanavljajo komisije za oceno, ki so po potrebi področne in vrhovne ali pa samo vrhovne. Področne komisije se ustanavljajo pri oblastnih di¬ rekcijah in samostojnih upravah. Področne komisije za oceno vršijo ocenjanje v prvi stopnji, in so pristojne za vse uslužbence področnih uradov, kakor tudi za uslužbence urada, pri katerem komisija posluje, razen za člane komisije same in onih uradnikov tega urada, ki so višji od članov komisije. Vrhovne komisije za oceno se ustanavljajo pri vrhov¬ nih uradih. Te komisije ocenjajo v prvi in poslednji stopnji uslužbence vrhovnih uradov, izvzemši člane ko¬ misije same, kakor tudi one uradnike, ki so izvzeti od ocenjanja po področnih komisijah, ter tudi vse področne uslužbence, za katere niso ustanovljene področne komi¬ sije; v drugi stopnji pa odločajo o pritožbah zoper oceno področnih komisij. Minister za promet, odnosno starešine vrhovnih ura¬ dov vrše ocenjanje članov vrhovnih komisij. § 35. Komisije za oceno so sestavljene iz 5 ali 3 članov. Člani komisije za oceno se jemljejo izmed po polo¬ žaju najvišjih uradnikov urada, pri katerem se komi- 14 sije sestavljajo. Kadar se ocenjajo uslužbenci iz stroke, kateri ne pripada noben član komisije, stopi na mesto člana komisije, najnižjega po položaju, najvišji uradnik te ali sorodne stroke. Predsednik komisije je po činu najvišji član komisije. Služba članov komisije je obvezna. Člani komisije se smejo odklanjati samo iz razlogov, ki jih odreja za odklonitev zakon o občem upravnem postopku. § 36. Komisija za oceno se sestavlja ob začetku vsakega leta. Odlok o sestavi komisije izda starešina urada, pri katerem je komisija. § 37. Za ocenjanje državnih prometnih uslužbencev so potrebni podatki: 1. o strokovni sposobnosti; 2. o vedenju v službi in zunaj nje; 3. o marljivosti in zanesljivosti v službi in 4. o vrsti poslov, ki jih je uslužbenec opravljal v času, za katerega se ocenja in o uspehu, ki ga je pokazal. § 38. Uradni starešina je dolžan pripraviti v teku leta starešinsko poročilo o vsakem uslužbencu posebej, in sicer tako, da vpisuje koncem meseca junija in decembra v posebne liste svoje opazke o vsem, kar je potrebno za ocenjanje. Če pred potekom gori določenih rokov, bodisi stare¬ šina, bodisi uslužbenec odideta iz svojega dotedanjega urada, mora starešina pred odhodom vpisati svoje opazke. Novi starešina nadaljuje vpisovanje od roka, ki je na vrsti. V vrhovnih državnih uradih pripravljajo poročila za uslužbence svojih oddelkov starešine oddelkov. 15 § 39 . Koncem koledarskega leta sklene starešina urada svoje starešinsko poročilo tako, da izrazi na koncu lista, v katerem so se vpisovale opazke, svoje obče mnenje in poda predlog za oceno dotičnega uslužbenca, kakor tudi svoje mnenje o tem, ali in za kakšno vrsto poslov je moči uslužbenca posebno priporočiti. § 40 . Uradni starešina pošlje starešinsko poročilo pristoj¬ ni komisiji za oceno najkesneje do konca januarja pri¬ hodnjega leta. § 41 . O uradnih starešinah sestavljajo starešinska poročila neposredni višji starešine ter postopajo nadalje po odredbi prejšnjega paragrafa. § 42 . Ocenjanje se vrši na podstavi starešinskega poročila ter osebnega zaznanja članov komisije. Odlok komisije se mora glasiti, da je uslužbenec: »odličen«, »prav dober«, »dober« ali »slab«. Prav dobro se more oceniti uslužbenec, ki izkazuje strokovno sposobnost, marljivost in zanesljivost, kakor tudi uspeh v službi nad tem, kar mora izkazati vsak dober in vesten uslužbenec. Odlično se sme oceniti samo oni uslužbenec, ki se vidno izkazuje nad uslužbenci, ki se ocenjajo prav dobro. Če da področna komisija oceno »odličen«, se pošlje odlok komisije po službeni dolžnosti vrhovni komisiji v potrditev. § 43 . Do konca meseca marca mora komisija dovršiti oce¬ nitev vseh uslužbencev ter poslati odloke o ocenah ne- 16 posrednim starešinam, da jih sprejmejo s podpisom na znanje in da jih istotako priobčijo ocenjenim uslužben¬ cem, potrdilo o tem pa vrnejo komisiji. Starešine morajo storiti vse to v osmih dneh po prejemu komisijskih odlokov. Če je treba, sme komisija na obrazložen predlog uradnega starešine ta rok podaljšati. § 44. Zoper vse odločbe področne komisije za oceno se sme uslužbenec pritožiti v roku 8 dni po priobčitvi na vrhovno komisijo. Pritožbe se vlagajo pri neposrednem starešini, ki jo mora v 3 dneh poslati komisiji, ki je uslužbenca ocenila. Komisija mora pritožbo v treh dneh po prejemu poslati z vsemi spisi vrhovni komisiji. § 45. Vrhovna komsija sme oceno področne komisije pre¬ drugačiti ali odrediti izpopolnitev ali pa pritožbo zavr¬ niti. Odlok se mora izdati v tridesetih dneh po prejemu pritožbe ter vrniti z vsemi spisi vred prvi komisiji, ki jo priobči pritožitelju po uradu, kjer službuje. § 46. Ko postane odlok o oceni izvršen, ga mora komisija takoj vročiti pristojnemu vrhovnemu uradu in uradu, pri katerem službuje ocenjeni uslužbenec, da se vpiše v njegov uslužbenski list. VI. POGLAVJE. Kretanje v službi. § 47. Zvanja v strokah, za katere se zahteva nepopolna srednja šola, se razporejajo od X. do vštete VII. polo¬ žajne skupine. 17 Zvanja v strokah, za katere se zahteva popolna sred¬ nja šola, se razporejajo od IX. do vštete V. položajne skupine. Zvanja v strokah, za katere se zahteva fakultetna izobrazba, se razporejajo od VIII. položajne skupine navzgor. Razpored zvanj uslužbencev državnih prometnih ustanov po položajnih skupinah in po odredbah prejšnjih odstavkov je obrazložen v XIII. poglavju. Razpored zvanj zvaničnikov in služiteljev izvrši mini¬ ster za promet z uredbo. § 48 . Z zakonom se določi za vse stroke državne prometne službe število službenih mest po zvanjih in njihovih položajnih skupinah, v katerih so ta zvanja razporejena, istotako pa tudi število mest uradniških pripravnikov (sistemiziranje mest), katera števila se z državnim pro¬ računom ne smejo povečati. Ce je katero zvanje predvideno za več skupin, se morajo službena mesta tega zvanja tako razporediti, da se za višjo skupino določi manjše število mest, nego jih je v predhodni nižji skupini. § 49 . Uradniški pripravnik more biti postavljen samo na izpraznjeno pripravniško mesto; ko izpolni pogoje za uradnika, more biti imenovan samo v najnižjo položajno skupino, ki je odrejena za zvanje njegove skupine*), in sicer samo na izpraznjeno mesto. § 50 . Napredovanja v istem zvanju po skupinah, kakor tudi imenovanja v druga zvanja se morejo vršiti samo na izpraznjena mesta. * Pravilno pač: »stroke«. Op. ur. 2 18 Ministrstvo mora voditi za poedine stroke, ki so v njegovem področju, seznam uslužbencev po činu, določe¬ nem po odredbah tega zakona. Natančnejše odredbe o sestavljanju in voditvi teh seznamov predpiše minister za promet s pravilnikom. Vsak uslužbenec ima pravico, pregledati seznam svoje stroke in zahtevati popravek od pristojnega obla- stva, ako smatra, da mu čin ni pravilno odrejen. § 51. Uradnik ne more biti imenovan, odnosno ne more napredovati na izpraznjeno mesto v višji skupini, če ni prebil v prejšnji skupini, in sicer v skupinah X. in IX. najmanj po 4 leta, v skupinah VIII., VII., VI., V. in IV., 2. stopnji, pa po tri efektivna leta. V zvanja, razporejena po skupinah od vštete IV. sku¬ pine, 1. stopnje, navzgor more biti uradnik imenovan, če je v IV. skupini, 2. stopnji prebil tri efektivna leta. Če je tako zvanje razporejeno v več skupin, more dobiti urad¬ nik z imenovanjem v to zvanje samo najnižjo skupino tega zvanja, razen če prestopi iz zvanja, v katerem je bil na višjem položaju. Za nadaljnja napredovanja v istem zvanju je pogoj, da je prebil uradnik v vsaki prejšnji nižji skupini tega zvanja najmanj 4 efektivna leta in da je v višji skupini izpraznjeno mesto. Če je zvanje razporejeno v IV. skupini, 1. stopnji, in tudi v skupinah pod in tiad to skupino velja za na¬ predovanje po skupinah do vštete IV. skupine, 2. stopnje, odredba prvega odstavka, za napredovanje po nadalj¬ njih skupinah pa odredba drugega odstavka. § 52. Zvaničniki in služitelji ne morejo napredovati, od¬ nosno biti imenovani na izpraznjeno mesto v višji sku¬ pini, če niso v prejšnji skupini prebili najmanj: 19 zvaničniki 1. kategorije 5 let; zvaničniki II. katego¬ rije 8 let in služitelji 12 let. § 53. Za napredovanje uradnikov v višje skupine sme mi¬ nister za promet z uredbo predpisati posebne višje stro¬ kovne izpite. § 54. Periodični poviški, predvideni v §§ 22., 24., 25. in 26., se dobivajo po vsakih 2 in pol letih efektivne službe, ki jo je prebil uslužbenec v dotični skupini. Periodični poviški v skupini se odrejajo po službe¬ ni dolžnosti. § 55. Uslužbenec državnih prometnih ustanov, ki je dobil slabo oceno ali je disciplinsko obsojen, izgubi pravico za periodični povišek zbog slabe ocene eno celo leto, zbog disciplinske kazni pa toliko časa, kolikor je z disciplinsko razsodbo odrejeno. V obeh primerih se mu izgubljeni čas ne more všteti niti v rok po § 51. Če je uvedeno disciplinsko postopanje, odloči disci¬ plinsko sodišče, ali se mora za čas disciplinske preiskave ali odstranitve od službe po odločbi pristojnega starešine ustavljeni čas naknadno všteti za periodični povišek ali pa ga mora končno izgubiti. § 56. Ako se uvede za uslužbenca državnih prometnih ustanov kazenska preiskava radi zločinstva ali drugega onečaščujočega dejanja, se mu od dne, ko se je uvedla preiskava, ustavi kretanje po periodičnih poviških in napredovanje po skupinah. Če se uslužbenec državnih prometnih ustanov, zoper katerega se je vodilo kazensko ali disciplinsko postopa¬ nje, oprosti krivde, se mu vrne pravica do vštetja časa, ki mu je bilo začasno ustavljeno po določbah prejšnjega odstavka in odredbah § 55. 2 * 20 § 57. Za prestop iz stroke v stroko državne prometne službe, kakor tudi za prestop iz druge državne službe ali iz samoupravne službe v službo državnih prometnih ustanov, je pogoj, da ima oni, ki prestopa, občo, odnosno strokovno šolsko izobrazbo, ki je predpisana za stroko prometne službe, v katero prestopa, in da pred presto¬ pom opravi predpisani državni strokovni izpit te stroke. Minister za promet sme oprostiti opravljanja držav¬ nega strokovnega izpita osebo, ki prestopa v III. sku¬ pino, 1. stopnjo, ali višjo položajno skupino. § 58. Prestop iz samoupravne službe je dopusten samo v isti stroki. § 59. Za prestop iz državne službe, kakor tudi iz samo¬ upravne službe v službo državnih prometnih ustanov, je pogoj, da odobri prestop dotedanji pristojni minister ali ban. § 60. Ob prestopu iz stroke v stroko državne prometne službe ali iz druge državne službe v službo državnih prometnih ustanov se ne more dobiti višja položajna sku¬ pina od one, iz katere se prestopa. Ce je uradnik v sku¬ pini, v kateri niso razporejena zvanja stroke, v katero prestopa, more dobiti samo najnižjo skupino, v kateri so razporejena zvanja stroke, v katero prestopa. Ob prestopu iz samoupravne ali kontraktualne službe v službo državnih prometnih ustanov se ne more dobiti višja položajna skupina od one, ki bi jo mogel uslužbe¬ nec imeti po tem zakonu, da je čas samoupravne službe, ki se mu priznava po točki 4. § 124., odnosno čas kon¬ traktualne službe prebil v službi državnih prometnih ustanov. 21 Prestop se sine vezati s pogojem, da dobi uradnik tudi zvanje nižjega položaja, neglede na dotedanji polo¬ žaj in dotedanje trajanje službe. § 81. Izjemoma se dopušča iz svobodnega poklica sprejem v službo državnih prometnih ustanov na zvanja, počenši od III. položajne skupine navzgor, če zahteva posebna korist države, da se znan strokovnjak pokliče v upravo kakšne stroke ali v katero izmed najvišjih zvanj v službi državnih prometnih ustanov. Odredba prejšnjega odstavka se sme uporabiti kljub § 65. tudi v primeru, če je tak strokovnjak bil prej v državni službi, pa je služba prestala z ostavko ali druga¬ če, ako je povratek po tem zakonu dopusten. Za svobodni poklic se smatra strokovno delo zunaj državne ali samoupravne službe. § 62. Uslužbenec, ki se vrača iz pokoja v aktivno službo državnih prometnih ustanov, mora izpolnjevati vse po¬ goje, ki so predpisani z zakonom za vstop v službo vobče in za dotično stroko posebej. Izvzemajo se upokojenci, ki jih omenja § 132. § 63. Če se vrača upokojeni državni uslužbenec iz pokoja v katero drugo stroko državne prometne službe in ne v ono, v kateri je bil upokojen, ga sme minister za promet oprostiti opravljanja državnega strokovnega izpita, ako sicer izpolnjuje vse predpisane pogoje za vstop v stroko in ako se sprejema v zvanje, počenši od III. položajne skupine, prve stopnje, navzgor. § 64. Ob vračanju iz pokoja v aktivno službo državnih prometnih ustanov se ne more dobiti skupina, ki bi 22 bila višja od one, v kateri je bil uslužbenec upokojen. S svojim pristankom sme dobiti tak uslužbenec nižji položaj. Rok iz §§ 51. in 54. se šteje skladno s § 67. § 65. Odredbe, ki veljajo za vračanje v aktivno službo državnih prometnih ustanov iz pokoja, se uporabljajo tudi za uslužbence, ki jim je državna služba prestala z ostavko ali drugače, če je povratek po tem zakonu do¬ pusten. § 66 . Za vsak odlok o uradnikovem prestopu, sprejemu po § 61., kakor tudi o vračanju v aktivno službo, je potrebna soglasnost predsednika ministrskega sveta. § 67. Ob vsakem prestopu, odnosno sprejemu po § 61. se šteje rok iz §§ 51. in 54. od dne prestopa, odnosno sprejema. Izjemno se štejejo ti roki, če se vrši prestop iz stroke v stroko, za katero se zahteva ista šolska izobrazba in za katero velja ta zakon, od dne, ko je dobil uradnik, ki prestopa, isto skupino v prejšnji stroki. § 68 . ' Za prestop zvaničnika I. kategorije v uradniško zva- nje sorodne stroke, za katero se zahteva nepopolna sred¬ nješolska ali njej enaka strokovnošolska izobrazba, je zvaničniška služba enaka pripravljalni službi te stroke. Tak zvaničnik more, če ima to šolsko izobrazbo in naj¬ manj 3 leta zvaničniške službe, po opravljenem držav¬ nem strokovnem izpitu dobiti zvanje X. skupine te stroke. Če je njegova dotedanja plača bila večja od plače X.' skupine, mu pripada oni periodični povišek te sku¬ pine, ki je njegovi dotedanji plači najbližji. Rok iz §§ 51. in 54. se mu šteje od dne prestopa. To velja tudi za prestop zvaničnikov in podoficirjev, navedenih v § 9. 23 Če prestopa zvaničnik II. kategorije v zvanje zva¬ ničnika I. kategorije in izpolnjuje vse pogoje, predpisane za zvaničnika I. kategorije, se more sprejeti v najnižjo skupino zvaničnika I. kategorije. Če je njegova dotedanja plača bila večja od plače te skupine, mu pripada oni periodični povišek, ki je njegovi dotedanji plači najbližji. Rok iz §§ 52. in 54. se mu šteje od dne prestopa. Če prestopi zvaničnik po doseženi šolski izobrazbi v stroko, za katero se zahteva popolna srednješolska ali fakultetna izobrazba, more stopiti samo v pripravljalno službo te stroke. § 69. Siužitfelj, ki prestopa v službo zvaničnika II. kate¬ gorija in izpolnjuje vse pogoje, predpisane za dotično zvaničniško stroko, more dobiti najnižjo skupino zvanič- htikov II. kategorije. Če je bila njegova dotedanja plača večja od plače te skupine, mu pripada oni periodični povišek te skupine, ki je njegovi dotedanji plači najbližji. Rok iz §§ 52. in 54. se mu šteje od dne prestopa. Če prestopi služitelj po doseženi šolski izobrazbi v uradniško zvanje, more stopiti samo v pripravljalno službo dotične stroke. VII. POGLAVJE. Splošne odredbe. § 70. Uslužbenec državnih prometnih ustanov priseže predpisno pred starešino, ko vstopi prvič v službo, ali ko se vrača Iz pokoja ali ostavke v aktivno službo. O opravljeni prisegi se sestavi zapisnik, ki ga pod¬ piše uslužbenec, ki je prisegel, in overovi starešina, pred katerim se je opravila prisega. 24 § 71 . Uslužbenec se mora pokoriti zakonom in opravljati svojo službo vestno, marljivo in nepristransko, uvaževaje edino obče javne koristi in izogibaj e se vsemu, kar bi bilo na škodo službe, ki mu je poverjena. § 72 . Uslužbenec mora izvrševati naloge svojih starešin, če so izdani v mejah zakona. Če smatra uslužbenec nalog, ki mu je bil dan, za nezakonitega, ima pravico, učiniti zoper njega svoje pripombe. V takem primeru sme zadržati izvršitev naloga, če ne bi bila stvar nujna. Na ponovljen nalog mora uslužbenec po napravljenih pripombah dobljeni pismeni nalog izvršiti brez odlaga¬ nja. Samo tega, kar je po zakonih kot kaznivo dejanje prepovedano in se kaznuje, ne sme nižji uslužbenec na zapoved višjega uslužbenca nikoli izvršiti in mora svoje¬ mu višjemu oblastvu poročati o tako prejetem nalogu. Če zahteva službena korist, mora uslužbenec na poziv svojega starešine opravljati tudi one službene posle, ki ne spadajo v obseg njegovega dela. § 73 . Uslužbenec državnih prometnih ustanov mora čuvati uradno tajnost, neglede na to, ali je v aktivni službi ali ne. Za uradno tajnost se smatra vse, kar je zvedel usluž¬ benec v službi in pri svojem službenem poslu in kar bi utegnilo, ko bi se razkrilo, izpodnesti uspeh državne službe ali bi bilo drugače škodljivo za državo ali za poedinca. V občem interesu ga sme minister za promet odvezati te dolžnosti. Prepovedano je, brez posebnega dovoljenja stare¬ šine pregledavati službene knjige, spise, načrte itd. vsem nepristojnim uslužbencem in privatnim osebam. Službe¬ no tajnost krši uslužbenec tudi tedaj, kadar bi zaznal 25 na nedovoljen način za službene stvari, ki ne spadajo v njegov delokrog. § 74. Uslužbenec mora v službi in zunaj nje čuvati svoj ugled in ugled svojih starešin ter se mora izogibati vsemu, kar bi utegnilo škodovati ugledu in zaupanju, ki ga zahteva njegov položaj. Istotako mora upokojeni uslužbenec urediti svoje vedenje po položaju, ki ga je imel. V uradnem občevanju z občinstvom mora biti usluž¬ benec uslužen in vljuden. § 75. Vsak uslužbenec sme prositi ali se pritožiti ustno samo svojemu starešini ali preko tega svojemu višjemu starešini v zadevah, ki se tičejo njegove službe; višji starešina ga zasliši in izda takoj svoj odlok. Če smatra uslužbenec, da se mu je s tem odlokom učinila krivica, sme vložiti pri svojem starešini tekom 15 dni pismeno pritožbo, naslovljeno na nadrejeno obla- stvo svojega starešine. Nadrejeno oblastvo pošlje pri¬ tožbo brez odlaganja pristojnemu višjemu oblastvu v poslovanje, če po zakonu nima pravice, da samo reši pritožbo. Uslužbenec sme občevati z višjimi oblastvi samo preko starešine urada, pri katerem službuje. Prošnje in pritožbe se ne jemljejo v pretres, ako se ne vložijo na tr način. Vendar ima uslužbenec pravico, da se obrne neposredno na prvega višjega starešino, če neposredni starešina prošnje ali pritožbe ne oi rešil ali predložil oblastvu, kateremu je namenjena. Brezimne in lažno podpisane prijave in pritožbe so prepovedane in se ne jemljejo v pretres. § 76. Uslužbenec ne sme imeti poleg svoje redne službe druge postranske, razen če to pristojno oblastvo dovoli. 26 Imeti ne sme nobenega drugega mesta, ki bi bilo pro- tivno dostojanstvu in časti njegovega zvanja ali ki bi ga oviralo v izvrševanju njegovih stalnih uradnih dolžnosti. § 77 . Uslužbenci državnih prometnih ustanov ne smejo bi¬ ti pogodbene stranke pri pogodbah o državnih nabavah in delih ter ne smejo biti pri teh nabavkah in delih za interesirani niti posredno niti neposredno. Uslužbenci državnih prometnih ustanov ne smejo biti člani upravnega odbora in nadzorstvenega odbora uprave državnih monopolov, upravnega ali nadzorstve¬ nega odbora Narodne banke in Državne hipotekarne banke, upravnega ali nadzorstvenega odbora onih delni' škili družb in pridobitnih podjetij, ki imajo rudarske pravice ali privilegije ali ki imajo pogodbe o sečnji dr- žavnh gozdov ali ki imajo posebne izjemne privilegije po specialnih zakonih, izvzemši Privilegirano agrarno banko. Prav tako ne smejo biti uslužbenci državnih pro¬ metnih ustanov člani niti ene družbe ali podjetja, ki je v poslovnih zvezah z državo. Izvzemajo se samo oni primeri, ko so uradniki iz¬ rečno za to delegirani od ministra za promet v spora¬ zumu s predsednikom ministrskega sveta, če je to neob- hodno potrebno v strokovnem oziru in radi kontrole. § 78 . Uslužbenci državnih prometnih ustanov ne smejo ustanavljati stanovskih udruženj državnega prometnega osebja, če nimajo odobritve tudi od ministra za promet. Ta udruženja ne smejo imeti pokrajinskega, verskega alj plemenskega značaja. Za pokrajinsko udruženje se ne smatrajo oblastna uprava, pododbor ali poverjeništvo, ki so sestavni deli enega udruženja za celo državo. Eno in isto udruženje sme imeti na območju ene direkcije (uprave) samo eno 27 oblastno upravo s pododbori ali poverjeništvi na službe¬ nih mestih tega področja. Upokojenci smejo biti redni člani, ne smejo pa biti člani uprave udruženja. Za člane udruženja ne smejo biti sprejeti oni upo¬ kojeni uslužbenci, ki niso bili člani udruženja, dokler so bili v aktivni službi, če je udruženje takrat obstajalo: če pa gre za novo udruženje, smejo biti ob ustanovitvi spre¬ jeti za člane tudi upokojeni uslužbenci. Oni uslužbenci, člani udruženja, ki jim je prestala služba po razsodbi disciplinskega razsodišča ali ki dajo ostavko na državno službo, ne smejo ostati člani udru¬ ženja. Člani udruženja ne smejo ostati oni uslužbenci, ki po sprejemu v udruženje preidejo v službo zunaj resorta ministrstva za promet. Tudi za delovanje v udruženju veljajo za njegdve člane predpisi o čuvanju ugleda in dostojanstva držav¬ nega uslužbenca, prav tako tudi vsi drugi disciplinski predpisi, kolikor bi se poslovanje udruženja ali njegovih članov dotikalo službenih razmerij ali službenih inte¬ resov. Udruženja državnega prometnega osebja stoje pod nadzorstvom ministra za promet, kateremu so dolžna udruženja predlagati letna poročila o svojem poslovanju. Za vsak sporazumen nastop raznih udruženj je po¬ trebna odobritev ministra za promet. Zoper državno prometno osebje, ki krši prednje od¬ redbe, se uporabi disciplinski postopek. V udruženjih, ki .poslujejo zoper prednje odredbe, razpusti minister za promet v sporazumu z ministrom za notranje posle upravo in nadzorstveni odbor in po¬ stavi komisarja, ki upravlja pravnoveljavno vse posle upravnega in nadzorstvenega odbora, dokler ne spravi vsega poslovanja v udruženju v sklad s prednjimi od¬ redbami. V hujših primerih se smejo udruženja, ki delujejo zoper prednje odredbe, razpustiti z odločbo ministra za 28 promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Zoper to odločbo ni dopustna tožba. Predpisi prednjih odstavkov ne veljajo za zadruge državnega prometnega osebja in za zvezo, v kateri so včlanjene. § 79 . Uslužbencu državnih prometnih ustanov je prepove¬ dano prejemati od tujih vlad darila, nagrade ali odli¬ kovanja brez dovolitve ministra za promet. § 80 . Za škodo, ki jo povzroči uslužbenec državnih pro¬ metnih ustanov v izvrševanju svoje dolžnosti drugim z nezakonitim ali nepravilnim postopanjem, odgovarja ta uslužbenec kot storilec in država. Za vložitev te tožbe ni potrebna oškodovancu odo¬ britev nadrejenega oblastva. Tožba se vlaga pri sodišču, pristojnem po kraju, kjer se je škoda povzročila, in mora biti naperjena proti storilcu in državi. Ce tožba ni zajela takoj tudi države, prestane odgovornost le-te. Pravica do tožbe zastara črez devet mesecev od dne, ko je bila škoda povzročena, odnosno od dne, ko je oškodovanec zanjo zvedel. Tudi v tem drugem primeru ne sme biti skrajni rok za vložitev tožbe daljši od 1 leta od dne, ko je škoda nastala. Ce se je zoper storilca vodila kazenska preiskava, se šteje gornji rok od dne pravnomočnosti sodne odločbe o sproženem vprašanju kazenske odgovornosti. Država je dolžna plačati tožilcu prisojeno odškod¬ nino samo, če se ne da izterjati od uslužbenca. Država sme po rešitvi ministra za promet v spo¬ razumu z ministrom za finance in v soglasju s predsed¬ nikom ministrskega sveta prevzeti vso odgovornost za povrnitev škode in tako oprostiti odgovornosti toženega 29 uslužbenca, če se ugotovi, da je povzročena škoda posle¬ dica pretirane gorečnosti v službi. Za kazniva dejanja, storjena v službeni dolžnosti, odgovarja uslužbenec kazenski in disciplinski. Za vse škode, ki izvirajo iz pogodb o prevozu pot¬ nikov in blaga, se sme tožiti za povračilo škode samo država, ki se odškoduje od odgovornih uslužbencev v smislu § 97. § 81. Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega četrtega kolena, mož in žena, osebe, ki so v svaštvu do vštetega drugega kolena, ne smejo biti v ne¬ posrednem službenem razmerju starešine in podrejenca, razen če je to za poedine stroke drugače odrejeno. § 82. V času pripravnosti, mobilnega in vojnega stanja, ostane vse prometno osebje državnih prometnih ustanov¬ na svojih rednih dolžnostih ter se smatra, da so na vojni dolžnosti in da spadajo pod vojno disciplino. To velja tudi za rezervne oficirje. Za vojne ne ostanejo v službi pri državnih promet¬ nih ustanovah rezervni oficirji, ki niso oproščeni od po¬ klica na vojno dolžnost v smislu zadevne uredbe, kakor tudi oni obvezniki, katere bo vojna uprava po potrebi pozvala in napotila v sestav edinic in naprav vojske, ali katere bo odredila, da vrše druge službe državne brambe. § 83. Oseba, ki vstopi v službo državnih prometnih usta¬ nov, se mora javiti na službo v roku 15 dni od dne, ko se ji je priobčilo, da je sprejeta; drugače se smatra za nesprejeto. Iz opravičenega razloga sme pristojno obla- stvo ta rok podaljšati. 30 § 84. Uslužbenec državnih prometnih ustanov se ne sme uporabljati za službene posle zunaj svojega službenega kraja dalj nego tri mesece brez odobritve ministra za promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Izvzeti so primeri, ko je to dopustno s specialnimi za¬ koni. Uslužbenci državnih prometnih ustanov morajo biti v službi ves čas, ki je odrejen za to, če pa korist službe zahteva, na poziv starešine tudi preko tega časa. Usluž¬ benci državnih prometnih ustanov se ne smejo oddalje¬ vati iz kraja službovanja brez dovolitve pristojnega sta¬ rešine ali brez nujnega razloga, ki ga morajo takoj opravičiti pred starešino. S posebnim zakonom se uredi služba uslužbencev državnih prometnih ustanov ob praznikih. § 85. Če je uslužbenec iz kakršnegakoli razloga zadržan, priti v službo, mora v 24 urah o tem poročati svojemu neposrednemu starešini in opravičiti svoj izostanek. § 86 . Če državni prometni uslužbenec zbog obolelosti ne more v službo, mora predložiti zdravniško izpričevalo, če starešina to zahteva. Če smatra za potrebno, sme starešina v takem primeru odrediti, da izvrši pregled uslužbenčevega zdravstvenega stanja prometni zdravnik ali da se to izvrši komisijski. Komisijski pregled je obvezen, če uslužbenec dr¬ žavnih prometnih ustanov nepretrgoma boluje več kot 6 mesecev ali če treba, da zbog telesne ali duševne nesposobnosti za službo prestane njegova aktivna služba pri državnih prometnih ustanovah. 31 Komisijo odredi uslužbencev starešina; njeni člani so starešina sam ali uradnik, ki ga starešina odredi, da ga nadomešča, in dva zdravnika, ki sta v javni službi. Državnim zdravnikom ne pripada, če vrše pregled zdravstvenega stanja uslužbenca državnih prometnih ustanov po odredbah tega paragrafa, nikaka nagrada. Potne stroške članov komisije ob pregledu trpi dr¬ žava, razen če uslužbenec sam prosi za upokojitev zbog bolezni, odnosno če da drugače povod za pregled, pa se s pregledom ugotovi, da mu dopušča zdravstveno stanje vršenje službe. V teh primerih trpi omenjene stroške uslužbenec. Smatra se, da je zbog obolelosti zadržan priti v službo oni uslužbenec, ki potrebuje nekaj časa za okrevanje ali ki se podvrže posebnemu zdravljenju bodisi v kraju službovanja ali zunaj tega kraja. Dotični čas mora biti poprej ugotovljen in odobren s pristojno rešitvijo. Tak čas se mu šteje v bolovanje. § 87. Uslužbenec državnih prometnih ustanov ima pravico do letnega odmora. Odmor znaša: za uradnike od I. do vključno III. skupine, 2. stopnje, — šest tednov; za uradnike ostalih skupin in sicer s službeno dobo preko 25 let — štirideset dni, od 15 do 25 let službe — tri¬ deset dni. od 5 do 15 let službe dvajset dni in do 5 let službe deset dni; za uradniške pripravnike — deset dni; za zvaničnike in služitelje s službeno dobo preko 25 let —- trideset dni, od 15 do 25 let — dvajset dni, od 5 do 15 let — dvanajst dni in do 5 let službe — osem dni. Kdaj sme uslužbenec uporabiti odmor, določi na predlog uradnega starešine neposredni višji starešina, za uslužbence ministrstva za promet pa minister za promet. V letni odmor pa se šteje tudi odsotstvo radi okre¬ vanja ali zdravljenja. 32 § 88 . Odsotstvo po privatnem poslu dovoljuje minister za promet. Minister za promet sme za odsotstvo do trideset dni odrediti starešine, ki ga dovoljujejo. Uslužbenec ki je na odsotstvu po privatnem poslu, daljšem od skupaj dveh mesecev v enem koledarskem letu, nima pravice do prejemkov za čas preko dveh mesecev. Odsotstvo zaradi izpopolnitve ali dovršitve šolanja se smatra kot odsotstvo po privatnem poslu, razen če se pošlje uslužbenec v izpopolnitev v neposrednem in¬ teresu državne službe. Odsotstvo po privatnem poslu se šteje v letni od¬ mor, razen če minister ne odloči drugače. § 89. Uslužbenci državnih prometnih ustanov in upoko¬ jenci, kakor tudi njih rodbine imajo pravico do zdrav¬ ljenja v javnih bolnicah ob državnih stroških (§ 7. za¬ kona o bolnicah). § 90. Uslužbenka, ki je na porodu, ima pravico do od¬ sotnosti do šestih tednov. Ta čas se ne računa v maksimum časa po točki 4. § H2. § 91. Uslužbenec je dolžan, prijavljati brez odloga nepo¬ srednemu starešini vse izpremembe v svojih osebnih in rodbinskih razmerah, ki vplivajo na njegovo službeno razmerje do države. § 92. Za vsakega uslužbenca državnih prometnih ustanov se osnuje in vodi uslužbenski list, od katerega mora biti 33 en izvod pri vrhovnem centralnem uradu njegove stro¬ ke, drugi pa pri uradu, kjer službuje. Ce se uslužbenec premesti, se pošlje uslužbenski list novemu uradu. Vse, kar se vpisuje v uslužbenski list, mora biti vpisano v oba izvoda. Na uslužbenski list mora biti nalepljena uslužben- čeva fotografija, ki se obnavlja vsako deseto leto ter naleplja poleg dotedanje. Uslužbenski list se popolnuje samo na podstavi iz¬ virnih listin, točnost podatkov pa overavlja starešina. Uslužbenski list mora vsebovati: 1. ime in priimek; 2. kraj, dan, mesec in leto rojstva; 3. narodnost in vero; 4. podatke o zakonskem stanju; ime in poklic za¬ konskega druga; 5. podatke o otrocih, koliko jih je, njih imena, da¬ tum rojstva in njih poklic; 6. podatke o osebah, ki jih vzdržuje; 7. podatke o službi v vojski; 8. podatke o službi med vojno; 9. podatke o znanju jezikov; 10. podatke o šolski in posebni strokovni izobrazbi; 11. podatke o sorodniških zvezah z osebami, ki služ¬ bujejo v isti stroki; 12. podatke o odlikovanju; 13. podatke o disciplinskih in drugih kaznih; 14. podatke o kretanju v službi (namestitve, ime¬ novanja, napredovanja, premestitve, izprememba stroke, ostavke, upokojitve itd.); 15. podatke o odsotstvovanju in bolovanju; 16. podatke o letnih ocenah; 17. podatke o izrednih delih v stroki; 18. podatke o poklicu pred vstopom v službo; 19. podatke o književnih, znanstvenih in umetni¬ ških delih; 20. podatke o tem, ali je bil prej v državni službi, v kateri in zakaj mu je ta služba prestala; in 3 84 21. podatke o opravljenih predpisanih strokovnih državnih izpitih pri prometnih napravah. § 93. Vse listine, na podstavi katerih se popolnuje usluž- benski list, se čuvajo posebej, bodisi v izvirniku, bodisi v potrjenem prepisu pri centralnem uradu z izvodom uslužbenskega lista vred, ki se čuva tamkaj. § 94. Iz rodbinskih pokojninskih prejemkov se ne smejo izterjavati dolgovi umrlega uslužbenca, niti katerekoli druge terjatve proti njemu. § 95. Službeni prejemki, aktivni in pokojninski, ter imo- vina, premična in nepremična, glavnega blagajnika ali blagajnika in upravitelja materiala so zakonske zastave državi od dne, ko se uslužbenec postavi na tak položaj do dne, ko dobi razrešnico pristojnega oblastva. § 96. Državne terjatve proti uslužbencem državnih pro¬ metnih ustanov, ki izhajajo iz službenega razmerja, se ugotavljajo, kolikor to ne spada v pristojnost glavne kontrole, administrativnim potem. Za državne terjatve iz službenega razmerja se sme postaviti prepoved administrativnim potem do 50% ak¬ tivnih in do 30% pokojninskih prejemkov. § 97. Vsak uslužbenec državnih prometnih ustanov odgo¬ varja državni prometni napravi za vse poškodbe in škode na državni imovini, istotako tudi za poškodbe, primanjkljaje in izgube privatne imovine, ki je pover¬ jena prometni ustanovi in mora radi tega povrniti vobče vsako škodo, ki je nastala ustanovi po njegovi krivdi. Ce je napravilo škodo več uslužbencev, tedaj jo po¬ vrnejo vsi skupaj sorazmerno vsak svoji krivdi; če se deli ne morejo odrediti, tedaj odgovarjajo za škodo v enakih delih. Povračilo se odredi po službeni poti in kolikor bi se ne izvršilo takoj v gotovini, se izterja iz plače, po¬ kojnine ali podpore krivca brez posredovanja drugih oblastev. V primeru, da se krivec ne more obremeniti z vso odškodnino, bodisi zbog narave učinjene krivice ali iz drugega upravičenega razloga, se izterja od njega samo del odškodnine. Odločbo o povračilu izdajo direktorji, odnosno upravniki po prejšnjem zaslišanju odbora direkcije, od¬ nosno uprave; zoper odločbo direktorja, odnosno uprav¬ nika je dopustna pritožba na ministra za promet v 15 dneh; zoper odločbo ministra je dopustna tožba na dr¬ žavni svet. Odločbe direktorja, odnosno upravnika o povračilu škode do 100 dinarjev so izvršne in zoper nje niso do¬ pustne pritožbe. § 98. Uslužbenci, ki pridejo za svoje službe v stik z ob¬ činstvom, morajo nositi v tem času službeno obleko in predpisne znake. To velja tudi za pomožno osebje, kolikor je dolžno nositi službeno obleko. Natančnejše odredbe o tem, kakor tudi o tem, kdo dobi brezplačno službeno obleko, predpiše minister za promet s pravilnikom o službeni obleki v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. 3 * 36 § 99 . Ako bi bil uslužbenec pri reševanju službenih stvari na istih osebno zainteresiran na katerikoli način, mora o tem obvestiti svojega pristojnega starešino, ki tajio zadevo reši ali sam ali pa jo preodkaže drugemu v delo. § 100 . Uživanje alkoholnih pijač v službi je najstrože pre¬ povedano. Če uslužbenec opazi drugega uslužbenca, da je v službi pijan ali da pije, mora v interesu službe o tem obvestiti najbližjega starešino in odgovarja, če tega ne stori. Pijanemu uslužbencu se ne sme dovoliti, da nastopi službo ali da jo nadaljuje. § 101 . Če uslužbenca med službo ali zunaj službe, toda radi opravljanja njegove službene dolžnosti, napade in poškoduje privatna oseba, ali če se izvrši zoper njega kaznivo dejanje, mora o tem pismeno poročati svojemu neposrednemu starešini, ki postopa nadalje po stanju stvari na podstavi veljavnih zakonov. Uslužbenec mora takoj prijaviti svojemu starešini tudi vsako denarno ali drugo kazen, na katero bi ga obsodila sodna ali policijska oblastva. § 102 . Poleg brezplačne vožnje na službenih potovanjih in pri selitvi, imajo uslužbenci pravico na brezplačno vož¬ njo za sebe in družino z vsemi državnimi prometnimi sredstvi, in sicer trikrat na leto. V izjemnem primeru sme minister za promet dovoliti brezplačno potovanje tudi večkrat. 37 Uporabljanje brezplačnih vozovnic in voznih režijskih ugodnosti po prometnem osebju se uredi podrobneje s pravilnikom, ki ga predpiše minister za promet. § 103 . Po smrti uslužbenca državnih prometnih ustanov, aktivnega ali upokojenega, se izplačajo kot pogrebnina enomesečni celokupni prejemki umrlega uslužbenca onemu, ki ga pokoplje. Poleg tega se dado ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni celokupni prejemki, če nimajo drugih pre¬ jemkov. Po smrti kontraktualnega uradnika se izplača kot pogrebnina polovica enomesečne nagrade. § 104 . Če oboli uslužbenec, preden pridobi pravico do po¬ kojnine, a ima več ko tri leta aktivne državne službe, tako, da postane nesposoben za prometno službo in se zaradi tega odpusti, se mu sme dajati kot podporo 80% od plače in položajne doklade, če nima drugih dohodkov in če je nesposoben za drugo delo in pridobivanje. Če umre uslužbenec, ki uživa po prejšnjem od¬ stavku podporo, ali aktivni uslužbenec, preden je pri¬ dobil pravico do rodbinske pokojnine, pa ima več ko tri leta aktivne državne službe, se sme dajati njegovi rodbini (ženi in otrokom), če nima drugih dohodkov in če ni sposobna za pridobivanje, kot podpora 20% po¬ slednje uslužbenčeve plače in položajne doklade. § 105 . Uslužbenci državnih prometnih ustanov so oproščeni plačevanja dekretnih in vseh ostalih taks za vloge ali zahteve, ki se nanašajo na osebne ali rodbinske pravice po tem zakonu, kakor tudi za priloge k uslužbenskemu listu. 38 Prejemki državnih prometnih uslužbencev in upo¬ kojencev so oproščeni vseh samoupravnih doklad. § 106. Nihče ne sme biti brez svojega pristanka postavljen v nižje zvanje niti v zvanju na nižji položaj od onega, ki ga je že imel. § 107. Uslužbenci se smejo premestiti tudi brez svoje volje in po potrebi službe. Premeščenemu uslužbencu pripadajo stroški za po¬ tovanje in selitev. Samo če se uslužbenci premeste na svojo prošnjo ali če dva uslužbenca z odobritvijo pristojnega organa za¬ menjata svoji službeni mesti, jim ne pripadajo stroški za potovanje in selitev, vendar pa imajo pravico do brezplačnega prevoza pohištva in družinskih članov po železnici ali brodu. § 108. Ce se uslužbenec eksekutivnih edinic premesti, mora biti razrešen svoje dotedanje službe najkesneje v 10 dneh, ostali uslužbenci pa v 30 dneh. Na novo službo se mora javiti v najkrajšem roku, a najkesneje v 5 dneh od dne razrešitve; v ta rok se ne šteje čas, potreben za potovanje. Če zahtevajo razmere, mora uslužbenec oditi na novo službo takoj, toda v tem primeru se mu da naknadno potrebno odsotstvo za preselitev in uredi¬ tev njegovih zasebnih poslov. Če je premeščen iz urada v urad v istem kraju, se mora javiti na novo službo v 24 urah. Iz utemeljenega razloga, zlasti pri uslužbencih, ki izročajo blagajno in inventar ali polagajo račune, sme organ, ki je izdal odločbo o premestitvi, podaljšati roke iz prejšnjega odstavka. Osebju, postavljenemu s kraljevim ukazom, daje to odobritev minister za promet. 39 § 109. Uradnik se sme postaviti na razpoloženje, če se ukine njegovo službeno mesto, zvanje, ki ga ima, ali urad, pri katerem službuje. Dokler je na razpoloženju, ki ne sme trajati dalj nego leto dni, ima uradnik vse pravice aktivnega urad¬ nika svojega dotedanjega zvanja in položaja. § no. Čin uslužbenca se določa po tem redu: 1. po skupini; 2. po dolgosti službe v isti skupini; 3. po činu položaja, s katerega je prišel; 4. po dolgosti službe v isti stroki; 5. po dolgosti službe vobče, in 6. po datumu rojstva. V isti skupini je višji po činu oni, ki je prej dobil višje zvanje. Cin zvanja se določa po skrajni skupini do katere je zvanje razporejeno. Starešina oblastva ima proti podrejenim uslužben¬ cem najvišji čin. § Ul. Odločbe o službenih razmerjih uslužbencev držav¬ nih prometnih ustanov (namestitev za uradnika, imeno¬ vanje v zvanje, napredovanje v istem zvanju, premeš¬ čanje, postavitev na razpoloženje, upokojitev, sprejem ostavke in odpustitev iz službe) se izdajajo počenši od VII. položajne skupine navzgor s kraljevim ukazom, za ostale položajne skupine, kakor tudi za sprejem v pri¬ pravljalno službo, pa z rešitvijo ministra za promet. Odločbo o namestitvi, napredovanju, premestitvi, upokojitvi, sprejemu ostavke in odpustitvi zvaničnikov in služiteljev izdaja minister za promet, ki sme to svojo pravico, izvzemši glede upokojitve, prenesti na starešine uradov, ki so neposredno podrejeni ministrstvu. 40 Odločbe o periodičnih poviških izdaja minister za promet, ki sme to svojo pravico prenesti na svoje pod¬ rejene organe. 0 vseh odločbah se izdaja uslužbencem dekret. Odločbe o službenih razmerjih uradnikov, razen odločb o periodičnih poviških, se razglašajo v kratkem izpisku v »Službenih novinah« in v »Službenih novinah državnih saobračajnih ustanova«. Odločbe iz prvega odstavka se izdajajo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. * VIII. POGLAVJE. Prestanek službe. § 112 . Uslužbencu prestane služba: 1. če se s sodno razsodbo obsodi na izgubo službe ali na izgubo častnih pravic; 2. če se z disciplinsko razsodbo obsodi na kazen upokojitve ali odpustitve iz službe; 3. če postane telesno ali duševno nesposoben za službo; 4. če po 12. mesecih nepretrganega bolevanja, od¬ nosno po 15 mesecih skupnega bolovanja v dveh zapo¬ rednih letih še vedno ni sposoben za opravljanje svoje službe; 5. če pride pod skrbstvo ali konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast; v teh primerih mora so¬ dišče obvestiti pristojnega starešino o uvedenem posto¬ panju; 6. če prebije eno leto na razpoloženju; 7. če je trikrat zaporedoma ali šestkrat med službo slabo ocenjen; 8. če izstopi iz državljanstva ali ga izgubi z omo- žitvijo; 41 9. če se brez vednosti in odobritve starešine po lastni krivdi ne javi na službo v 10 dneh, ko poteče od¬ mor ali odsotstvo, ko se premesti, ko se odredi na delo zunaj kraja službovanja ali ko zapusti službo; 10. če se obsodi s sodno razsodbo na zapor, daljši od enega leta, za kaznivo dejanje, na katero se ne na¬ naša točka 1.; 11. če je pozvan na odslužitev rednega kadrskega roka; 12. če se ugotovi, da je ob vstopu v službo zatajil, da je bil že preje v državni službi, ki mu je prestala po določbah točk 1., 2., 7., 9. ali 10.; 13. če dovrši 65. leto starosti; 14. če poda ostavko; 15. če se mora upokojiti na lastno zahtevo; in 16. če pristojno oblastvo odloči, da mu služba pre¬ stani. § 113. V primerih prestanka službe po točkah 1., 8., 9. in 12. § 112. se uslužbenec odpusti in, če je že izpolnil pogoje za pridobitev osebne pokojnine, izgubi pravico do pokojnine. Prav tako se odpusti in izgubi pravico do pokojnine uslužbenec, ki mu je prestala služba po točki 2. omenjenega paragrafa, če je z razsodbo disciplinskega sodišča obsojen na kazen odpustitve iz službe. V pri¬ meru točke 14. izgubi uslužbenec pravico do pokojnine, če jo je že pridobil. V primerih prestanka službe po točkah 3., 4., 5., 6., 7., 13. in 16. § 112. se uslužbenec odpusti, če že ni pridobil pravice do pokojnine, drugače se pa upokoji; v primeru točke 10. istega paragrafa se uslužbenec od¬ pusti, če že ni pridobil pravice do pokojnine, drugače se upokoji, razen če je disciplinsko sodišče izreklo, da mora izgubiti pokojnino; v primeru točke 11. omenje¬ nega paragrafa se uslužbenec odpusti; v primeru točke 15. pa se uslužbenec upokoji. 42 § 114. V primerih točk 1., 2. in 10. § 112. prestane služba z dnem izvršnosti razsodbe. V primeru točke 8. prestane služba na dan izstopa iz državljanstva. V primeru točke 9. onega dne, ko je uslužbenec zapustil službo, od¬ nosno ko bi se bil moral javiti na službo. V primeru točk 14. in 16. prestane služba na dan razrešitve. V ostalih primerih prestanka službe po § 112. izda pristojno oblastvo odločbo o prestanku službe najkesneje v treh mesecih. Služba prestane na dan, ko se ta odločba izda. Ce pristojno oblastvo ne izda odločbe v tem roku, se smatra za dan prestanka službe zadnji dan tromeseč- nega roka. § 115. Ostavka se poda pismeno uradnemu starešini in se mora uvažiti najkesneje v enem mesecu od dne, ko je prispela na pristojno mesto. Ostavke ni treba uvažiti, če je uslužbenec v disci¬ plinski preiskavi ali če ima denarno obveznost proti dr¬ žavi iz službenega razmerja. Ce se ostavka uvaži, se disciplinsko postopanje ustavi. Ob uvažitvi ostavke se more postaviti za pogoj redna predaja dolžnosti. § 116. Z uvažitvijo ostavke izgubi uslužbenec vse pravice uslužbenca državnih prometnih ustanov. Ce bi se pozneje vrnil v državno službo, se postopa po odredbah § 65. in § 125. § 117. Ce je uslužbenec dovršil 30 let, v eksekutivni službi 25 let, dejanski provedenih v aktivni službi državnih prometnih ustanov, ali 35 let, ki se štejejo za pokojnino, ali pa 60 let starosti, se mora na prošnjo upokojiti (toč. 15. § 112.). Prošnja se mora uvažiti v enem mesecu od dne, ko je prispela na pristojno mesto. 43 Kot eksekutivni uslužbenci se smatrajo: strojevodje, kurjači, vlakovodje, kondukterji, prtljažniki, zavirači, pre¬ mikal no osebje, potapljači in oskrbovalci svetilnikov na osamljenih krajih na morju. § 118. Odločba oblastva o prestanku službe (točka 16. § 112.) se sme izdati, če po pristojnosti iz § 111. mini¬ ster za promet ali pooblaščeni starešina smatra, da je uslužbenec nesposoben ali neprimeren za službo, ali če to sicer zahtevajo službeni interesi. Za odločbo glede uradnikov je potrebna soglasnost predsednika ministr skega sveta. § 119. Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapu¬ stiti službe, ampak mora biti pristojno razrešen. To se mora zgoditi, če se odpusti po sodni ali disciplinski raz¬ sodbi, takoj čim prispe obvestilo o pravnomočnosti raz¬ sodbe, po kateri je služba prestala, v ostalih primerih iz § 112. pa razen točke 8. in 9. najkesneje v enem me¬ secu od dne, ko je dospelo obvestilo o odločbi o pre¬ stanku službe k njegovemu neposrednemu starešini. Ta rok ne sme prekoračiti poslednjega dne trimesečnega roka drugega odstavka § 114. Če uslužbenec ni na službi in ga ni mogoče razrešiti po redni poti, se vzame dan, ko prispe obvestilo o odločbi o prestanku službe k nje¬ govemu neposrednemu starešini, za dan razrešitve. V primerih točke 8. in 9. § 112. se smatra za dan razre¬ šitve dan izstopa iz državljanstva ali izgube državljan¬ stva, odnosno dan, katerega je uslužbenec zapustil službo ali dan, katerega bi se moral javiti na službo. Če v primeru drugega odstavka § 114. pristojno oblastvo v odrejenem roku treh mesecev ne izda od¬ ločbe o prestanku službe, se smatra za dan razrešitve zadnji dan tega trimesečnega roka. 44 § 120 . Pravico do prejemkov aktivnega uslužbenca ima uslužbenec do konca meseca, v katerem je razrešen ali v katerem se smatra za razrešenega, odnosno v katerem je umrl. IX. POGLAVJE. Pokojnine. § 121 . Uradniki, zvaničniki in služitelji izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, ko dovrše 10 let, ki so jih dejanski prebili v aktivni službi državnih prometnih ustanov kot taki pri državnih uradih, zavo¬ dih in ustanovah. V ta rok se ne šteje čas, prebit pri delu v državni službi v lastnosti kontraktualnega urad¬ nika ali dnevničarja. Pripravljalna služba se šteje kot aktivna služba pri državnih prometnih ustanovah po prvem odstavku, če pripravnik neposredno dobi službo, ki se priznava po tem odstavku. § 122 . V rok, ki je določen v prvem odstavku § 121., se šteje tudi čas, ki ga je uslužbenec državnih prometnih ustanov dejanski prebil v aktivni službi kot uradnik, zva- ničnik ali služitelj državnih prometnih ustanov po do¬ ločbah zakonov, ki veljajo za to osebje; prav tako tudi čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi pri vojski ali mornarici kot oficir ali kot uradnik ali drugačen vo¬ jaški ali civilni uslužbenec, ki se mu ta služba šteje za pokojnino po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice. Čas podoficirske službe v vojski in mornarici se ob prestopu po § 9. ne šteje v rok iz prvega odstavka § 121. 45 § 123. Uslužbencem državnih prometnih ustanov se šteje čas, ki so ga prebili na razpoloženju, v rok po prvem odstavku § 121. do največ enega leta. § 124. Uslužbencu državnih prometnih ustanov, ki izpolni pogoj iz § 121., se za odmero količine pokojnine pri¬ znava po dejanskem trajanju: 1. Čas, ki ga je uradnik, zvaničnik ali služitelj pre¬ bil kot tak v aktivni službi državnih prometnih ustanov, ali v taki lastnosti v civilni državni službi ali v lastnosti oficirja, podoficirja, kakor tudi uradnika ali drugih vo¬ jaških ali civilnih uslužbencev v službi pri vojski ali mornarici, ki se mu šteje za pokojnino po zakonu o ustroju vojske in mornarice. 2. Čas pripravljalne službe ob pogoju iz drugega odstavka § 121. 3. Čas, ki ga je prebil na delu v državni službi v lastnosti kontraktualnega uradnika, če je bil prestop iz kontraktualnega stanja v državno službo neposreden, brez kakršnekoli prekinitve. 4. Čas, prebit v samoupravni službi banovin, kakor tudi čas, ki so ga uradniki prebili v samoupravni službi vobče v zvanjih, za katera se zahteva fakultetna iz¬ obrazba, v obeh primerih ob pogoju prestopa najkes- neje v 30 dneh. ' 5. Čas, ki je priznan posameznim uslužbencem za državno službo, odnosno za pokojnino na njih prošnjo s posebnim zakonom. § 125. Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki jim je služba prestala z ostavko (točka 14. § 112.), pa se po¬ zneje vrnejo v državno službo, se šteje od časa, prebi¬ tega pred ostavko, v rok iz § 121., kakor tudi za odmero količine osebne pokojnine polovica. 46 § 126. Če se uslužbenec državnih prometnih ustanov brez svoje krivde tako poškoduje pri državnem poslu ali za¬ voljo takega posla, da postane radi dobljenih ran ali poškodb nesposoben za nadaljnjo službo, za katero bi se mogel uporabljati po svojih kvalifikacijah in doteda¬ njem položaju, se mu sme priznati za pokojnino preko časa, ki ga je do tedaj prebil v službi, še 10 let. Za tako odločbo sta potrebna pristanek ministra za finance in soglasnost predsednika ministrskega sveta. Tako pri¬ znanih 10 let se šteje v rok iz § 121. § 127. Za pokojnino se ne priznava: 1. Čas, pred dovršenim 18. letom starosti. 2. Čas, prebit v stanju odstranitve od službe, če ob¬ sodi disciplinsko sodišče uslužbenca na kazen upokojitve. 3. Čas preko roka, po čigar preteku prestane služba (§ 114 .). 4. Čas, prebit v pokoju. 5. Čas pred upokojitvijo, če uslužbenec v primeru § 132. izgubi pravico do pokojnine. 6. Čas, ki ga je uslužbenec izgubil za pokojnino po zadnjem odstavku § 228. § 128. Osnova za odmero količine osebne pokojnine sta plača in položajna doklada, ki sta pripadali uradniku ob času upokojitve. Položajna doklada služi za osnovno šele tedaj, ko dovrši uradnik 17 let službe in ekseku- tivni 15 iet službe, ki se šteje po § 121. v rok za do¬ sego pravice do pokojnine. § 129. Za odmero količine osebne pokojnine zvaničnikov in služiteljev sta osnova plača in položajna doklada, ki sta jim pripadali v času upokojitve. 47 Zvaničnikom in služiteljem se vračuna položajna doklada za pokojnino ob istih pogojih kakor uradnikom. § 130 . Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki izpol¬ njujejo pogoje iz § 121., pripada od plače kot pokojnin¬ ske osnove za prvih 10 let 50%. Za vsako nadaljnjo po¬ lovico leta, ki se šteje po § 124. za odmero količine po¬ kojnine, jim pripada po 1-125%, eksekutivnim uslužben¬ cem pa l-5°/o. Če je pa uslužbenec državnih prometnih ustanov upokojen, preden dovrši 45 let starosti ali pre¬ den dovrši 25 let službe, mu pripada od plače kot po¬ kojninske osnove za vsako nadaljnjo polovico leta: I. eksekutivnim uslužbencem: v primeru, da ni dovršil 15 let službe ali ni dovršil 35 let starosti, 0-80%; v primeru, da ni dovršil 20 let službe ali da ni do¬ vršil 40 let starosti, 1%. II. ostalim uslužbencem: v primeru, da ni dovršil 15 let službe ali da ni do- vtšil 35 let starosti, 0-60%; v primeru, da ni dovršil 20 let službe ali da ni do¬ vršil 40 let starosti, 0-75°/o; v primeru, da ni dovršil 25 let službe ali da ni do¬ vršil 45 let starosti, 0-90°/o. Začeta polovica leta službe se šteje za celo. Osebna pokojnina ne sme biti večja od 95% po¬ kojninske osnove. § 131. Od položajne doklade, ki jo je uradnik imel ob času upokojitve, mu pripada za pokojnino: I. eksekutivnim uslužbencem: 50% po 15 letih službe; 60% po 18 letih službe; 48 70% po 22 letih službe; in 95% po 25 letih službe. II. ostalim uslužbencem: 50% po 17 letih službe; 60% po 21 letih službe; 70% po 26 letih službe; in 95% po 30 letih službe. Gori navedena leta so ona, ki se po prvem odstavku § 121. štejejo v rok za pridobitev pravice do pokojnine. Ob upokojitvi uslužbenca, ki je služil tako v ekse- kutivni službi kakor v kateri drugi službi, se odmeri pokojnina za eksekutivna leta službe na podlagi 25 let, za ostali čas pa na podlagi 30 let. § 132. Uslužbenec, ki je upokojen iz katerega razlogov, naštetih v točkah 3., 4., 5. ali 6. § 112., se sme poklicati v 5 letih od dne upokojitve zopet v državno službo, in sicer v isto stroko, če je ta razlog prestal in če ob času poziva še ni dovršil 60 let starosti. Tak uslužbenec ne sme dobiti nižjega položaja od onega, s katerega je bil upokojen. Če bi uslužbenec ne hotel sprejeti državne službe, izgubi pravico do pokojnine. § 133. Upokojeni uslužbenec državnih prometnih ustanov ima poleg pokojnine pravico do osebne draginjske do¬ klade, ki se odmerja z istim odstotkom, s katerim se odmerja pokojnina od plače kot pokojninske osnove; za osnovo se jemlje osebna draginjska doklada, ki mu je pripadala ob času upokojitve. Ta doklada ne sme biti manjša kakor: I. za uradnike: v krajevnem draginjskem razredu: I. II. III. 550’— 500-— 450 - — dinarjev; 49 II. za zvaničnike in služitelje: v krajevnem draginjskem razredu: I. II. III. 400-— 350-— 300-— dinarjev. Poleg osebne draginjske doklade pripada upokoje¬ nemu uslužbencu državnih prometnih ustanov tudi rod¬ binska draginjska doklada, ki znaša po 150-— dinarjev mesečno za ženo in vsakega otroka. Odredba § 29. velja tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade upokojenih uslužbencev državnih prometnih ustanov. § 134. Vse odločbe o upokojanju uslužbencev državnih pro¬ metnih ustanov se izdajajo po poprej doseženem spo¬ razumu z ministrom za finance. Količina osebne pokojnine se odmerja po službeni dolžnosti z isto rešitvijo, s katero se uslužbenec upo- koja; če se pa izda odločba o upokojitvi s kraljevim ukazom, se odmerja količina osebne pokojnine z rešit¬ vijo, ki se izda najkesneje v 15 dneh od dne ukaza. § 135. Glede službenega časa, ki služi za pogoj za prido¬ bitev pravice do osebne pokojnine in ki se priznava za odmero količine te pokojnine, veljajo podatki uslužben- skega lista in listin, izvirnih ali v overjenem prepisu, ki so služile za popolnjevanje uslužbenskega lista. § 136. Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki so upokojeni potem, ko stopi ta zakon 'v veljavo, pa se vrnejo v državno službo, se prizna za pokojnino oni čas, ki je priznan s pravnomočno rešitvijo, s katero jim je odmerjena količina osebne pokojnine. 4 ' , 50 § 137. Čas za odmero količine osebne pokojnine se šteje do dne ukaza ali rešitve, s katero je uslužbenec upo¬ kojen, in sicer po koledarskem trajanju. § 138. Upokojenec izgubi pravico do osebne pokojnine: 1. z izgubo državljanstva ali z vstopom v službo tuje države brez dovolitve ministra za promet, izdane v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta; 2. s sodno razsodbo; 3. z disciplinsko razsodbo, in 4. če ne sprejme službe v primeru § 132. § 139. Za rodbinske pokojnine uradnikov in ostalih držav¬ nih uslužbencev se ustanavlja uradniški pokojninski sklad. Uradniški pokojninski sklad se kot samostojna pravna oseba ne sme uporabljati za prav nič drugega nego za ono, za kar je s tem zakonom namenjen. Sklad upravlja Državna hipotekarna banka pod po¬ sebnim nadzorstvom ministra za finance. Ta banka je dolžna predložiti vsako leto ministru za finance poročilo o stanju sklada in izvod računa letnih izdatkov in do¬ hodkov. Računi o izdatkih in dohodkih sklada se predlagajo po preteku vsakega koledarskega leta glavni kontroli v pregled in se s klavzulo glavne kontrole o razrešitvi računa objavljajo v »Službenih novinah«. § 140. Dohodki sklada so: 1. prvomesečni prejemki uradnikov, uradniških pri¬ pravnikov, zvaničnikov in služiteljev; 2. prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju; 51 3. mesečni prispevki; 4. obresti od glavnice tega sklada, ki so za % % manjše od obresti, ki jih Državna hipotekarna banka najmanj zahteva od svojih dolžnikov za dolgoročna posojila; 5. disciplinske denarne kazni. § 141. Vsi uslužbenci državnih prometnih ustanov, bodisi oženjeni ali neoženjeni (omožene ali neomožene), so dolžni vplačevati v uradniški pokojninski sklad. Isto ve¬ lja tudi za uslužbence, ki so na razpoloženju ali v po¬ koju. § 142. Osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad sta pri uradnikih, zvaničnikih in služiteljih plača in po¬ ložajna doklada. Pri upokojencih so osnova njih zadnji aktivni pre¬ jemki, po katerih jim je odmerjena pokojnina. Pri uradniških pripravnikih je osnova za vplačeva¬ nje polovica njih plače. § 143. Mesečni prispevek znaša 5% od osnove za vpla¬ čevanje. ' § 144. Vplačevalec pridobi pravico do rodbinske pokoj¬ nine iz uradniškega pokojninskega sklada, če je vpla¬ čeval najmanj 5 let in umrl kot vplačevalec sklada. § 145. Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od prejemkov, od katerih je vplačevalec po določbi § 143. 4 * 52 vplačeval ob času smrti v uradniški pokojninski sklad, in sicer s temi-le odstotki: po dovršenih 5 letih vplačevanja za enega uživate- lja rodbinske pokojnine 25%, za dva 35%, za tri 45%, za štiri in več 55%. Po dovršenih 10 letih vplačevanja se ti odstotki zvišajo za 5%, za vsako nadaljnje leto preko 10 let se pa zvišajo za 1-25%, pri eksekutivnih uslužbencih pa za 1-666%, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja kakor: za enega uživalca 55%, za dva 65%, za tri 75%, za štiri in več pa 85%. Če je več uživalcev rodbinske pokojnine, pa nastopi za koga od njih primer, da mu prestane pravica do rod¬ binske pokojnine, se zmanjša ostalim pokojnina po od¬ stotkih, določenih v prednjem odstavku. § 146. Vplačevalec, ki mu prestane služba, izgubi pravico do nadaljnjega vplačevanja v uradniški pokojninski sklad. Na njegovo zahtevo mu je sklad dolžan vrniti do tedaj vplačane prispevke; v tem primeru izgubi pra¬ vico, da se mu čas, za katerega so mu prispevki vrnjeni, šteje za rodbinsko pokojnino ob vnovičnem vstopu v službo državnih prometnih naprav. Do povračila prispevkov nima pravice vplačevalec, ki mu je prestala služba pred dovršenimi 5 leti vplače¬ vanja; toda obdrži pravico, da se mu ob vnovičnem vstopu v službo državnih prometnih ustanov šteje čas prejšnjega vplačevanja za rodbinsko pokojnino. Odredbe prednjih odstavkov ne veljajo za vplače- valce, ki jim je služba prestala z upokojitvijo. § 147 . Če vplačevalec umre pred dovršenimi 5 leti vpla¬ čevanja, kakor tudi če umro pred tem časom uslužbenci, ki so po § 146. izgubili pravico do nadaljnjega vplače¬ vanja, ima njih rodbina pravico do povračila vseh vpla¬ čanih prispevkov, razen če so se uslužbencu, ki je izgu- 53 bil pravico do vplačevanja, vrnili prispevki po prvem odstavku § 146. že za njegovega življenja. § 148. Če se prispevki po tem zakonu vračajo, plača urad¬ niški pokojninski sklad obresti, ki so za 2% manjše od obresti, ki jih plačuje skladu Državna hipotekarna ban¬ ka po odredbi točke 4. § 140. § 149. Za rodbinsko pokojnino se šteje samo oni čas, za katerega je vplačevalec plačal prispevke. Če se vplačevalcu prizna za osebno pokojnino tudi čas po točkah 3., 4. in 5. § 124., ima pravico, da za ta čas prispevke naknadno vplača. V primerih iz točk 3. ali 4. se vrši vplačevanje po prejemkih, ki so bili osnova za vplačevanje ob času, ko je uslužbenec po § 141. po¬ stal vplačevalec sklada, v primeru iz točke 5. pa po pre¬ jemkih, ki so služili za osnovo vplačevanja ob času, ko mu je bil ta čas priznan. Če se je čas, ki je priznan po točki 1. § 124., prebil v državni službi, za katero ne ve¬ lja ta zakon, se vrši vplačevanje po prejemkih, ki jih je imel v teku takega službovanja. Ob smrti vplačeval- cev, o katerih govori ta odstavek, se šteje za rodbinsko pokojnino od naknadno priznanega časa toliko, za ko¬ likor časa je plačal prispevke. Državna hipotekarna banka sme dovoliti vplačevanje takih prispevkov na obroke. Natančnejše odredbe za postopek po prednjem od¬ stavku predpiše minister za finance z uredbo, s katero se urede tudi razpierja tega sklada do pokojninskih skladov državnih uslužbencev drugih strok, za katere ta zakon ne velja, za primer prestopa uslužbencev iz ene stroke v drugo. 54 § 150. Prispevki se pobirajo po službeni dolžnosti ob iz¬ plačevanju prejemkov, ki služijo za osnovo plačevanja. Če računodajniki ne pošljejo v dvajsetih dneh od dne, ko so se prejemki izplačali, odtegnjenih prispevkov Državni hipotekarni banki, morajo plačati od njih po preteku tega roka 6% obresti v korist sklada. § 151. Državna hipotekama banka prevzame izplačevanje rodbinskih pokojnin iz uradniškega pokojninskega skla¬ da, počenši od osmega leta obstoja sklada. Do tedaj vrši izplačevanje teh pokojnin država iz proračunskih sred¬ stev. Od dohodkov sklada, določenih v § 140.,, zadrži država prvo leto 80%, drugo 70%, tretje 60%, četrto 50%, peto 40%, šesto 30 in sedmo 20%, ostanek pa vloži v sklad. Če ne bo po preteku sedmega leta doho¬ dek od obresti, ki jih plačuje Državna hipotekarna banka uradniškemu pokojninskemu skladu, skupaj z mesečni¬ mi prispevki po točki 3. § 140., zadosten za izplačevanje rodbinskih pokojnin, bo država dotirala skladu potrebne vsote. § 152. Če vplačevalec brez svoje krivde pri državnem poslu ali zavoljo takega posla umre ali se poškoduje in zbog tega umre, se sme njegovi rodbini priznati za pokojnino, kakor da je imel 10 let vplačevanja več. Odločbo o tem izda minister za finance na predlog ministra za promet v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta; pre¬ sežek pokojnine pade v takem primeru v breme državni blagajni. § 153. Rodbinska pokojnina pripada vplačevalčevi zako¬ niti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim. 55 Ženi, ločeni od moža po predpisih rimsko-katoliške cerkve, ne pripada pravica do rodbinske pokojnine. Več zakonitih žena muslimanov se šteje skupaj za enega člana rodbine. § 154. Rodbine umrlih državnih prometnih uslužbencev, ki uživajo rodbinske pokojnine, dobivajo iste draginjske doklade, kakor so jih imele ali bi jih imele osebe, od katerih izvajajo pravico, če bi bile te upokojene ob času smrti (§ 133.). Odredba § 29. velja tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade rodbin. §155. Organ, ki je pristojen, da izda odločbo o rodbinski pokojnini, sme odločiti na zahtevo vsakega uživalca po¬ kojnine, da se rodbinska pokojnina razdeli med uživalce tako, da sme vsak uživalec prejemati ločeno svoj del po¬ kojnine. V takem primeru se deli pokojnina na enake dele po številu uživalcev. Če je kateri uživalec pokojnine mladoleten, se ne sme izvršiti delitev pokojnine brez prejšnjega pristanka pristojnega varuštvenega oblastva. Ko nastopi primer, da izgubi uživalec tako deljene pokojnine pravico do pokojnine, se postopa glede ostalih uživalcev pokojnine po odredbi zadnjega odstavka § 145. § 156. Odločbo o rodbinski pokojnini izda organ, ki je pri¬ stojen odločati o količini posebne pokojnine umrlega uslužbenca; izdati jo mora po službeni dolžnosti najkes- neje v enem mesecu, in sicer ob smrti aktivnega usluž¬ benca od dne smrti, ob smrti upokojenega uslužbenca pa od dne, ko se prijavi smrt in predloži listina o smrti organu, ki je pristojen odločati o pokojnini. Dokler se rodbinska pokojnina ne odmeri, se daje rodbini umrlega uslužbenca na račun pokojnine tretjina 56 vseh uslužbenčevih prejemkov, če je umrl kot aktiven uslužbenec, ali pa polovica, če je umrl kot upokojenec. Isto velja tudi, če je treba uslužbenca proglasiti za mrt¬ vega, in sicer od dne, od katerega se pogreša, do dne, ki se s sodno rešitvijo določi za dan smrti. § 157 . Vdovi in hčeram vplačevalcev se smejo izplačati za zopetno omožitev, odnosno za omožitev, na prošnjo, ki jo je treba predložiti, preden se sklene zakon, enkrat za vselej triletni rodbinski pokojninski prejemki, ki jim pripadajo. Odločbo o tem izda na predlog ministra za promet minister za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Ta odločba se sme izdati tudi, pre¬ den se sklene zakon, toda izplačilo se sme izvršiti šele potem, ko se predloži listina, da se je zakon sklenil. Izplačilo triletne pokojnine po prednjem odstavku se sme dovoliti, če je oseba, ki zahteva izplačilo, edini uživalec rodbinske pokojnine. § 158. Pravico do rodbinske pokojnine izgubi vdova: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 8. s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja, in 4. z omožitvijo. § 159. Pravico do rodbinske pokojnine izgube otroci: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 57 3. s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustave, dokler služba ali štipendija traja; 4. hčere z omožit vi jo; 5. sinovi, ki postanejo polnoletni. Izjemoma se jim plačuje, če so na rednem šolanju ali če služijo obvezni rok v stalnem kadru, in sicer ob dokazu uspešnega uče¬ nja, odnosno vojaške službe, pokojnina do dovršenega 23. leta starosti. Sinovi uživajo neglede na to, ali so že uživali rod¬ binsko pokojnino ali ne, če postanejo telesno ali du¬ ševno nesposobni za pridobivanje, kar se mora ugoto¬ viti komisijski analogno predpisu tretjega odstavka § 86., rodbinsko pokojnino, dokler ta nesposobnost traja, in sicer ob pogoju, da se ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nimajo lastnih sredstev za vzdrževanje. § 160. Hčere, ki izgube z omožitvijo pravico do pokojnine, imajo, če obvdove, pravico do rodbinske pokojnine po očetu samo tedaj, če dokažejo, da nimajo pravice do rod¬ binske pokojnine po možu, niti kateregakoli drugega vzdrževanja. § 161 - Osebni pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen, rodbinski pa od prvega dne prihod¬ njega meseca po vplačevalčevi smrti. § 162. Nihče ne sme dobivati dveh pokojnin. Ce ima pra¬ vico do dveh, prejema večjo. § 163. Nihče ne sme brez odobritve ministra za finance, dane v soglasju s predsednikom ministrskega sveta, uži- 58 vati pokojnine v tuji državi. V tem primeru se zmanj¬ šajo draginjske doklade za 30 %, izvzemši draginjske doklade onih upokojencev, ki žive v skupnosti s svojimi otroki, ki imajo bivališče v inozemstvu, kakor tudi onih, ki so prekoračili 60. leto starosti. X. POGLAVJE. Kontraktualni uradniki, dnevničarji in delavci. § 164. Za dela v službi državnih prometnih ustanov se smejo najemati kontraktualni uradniki in dnevničarji. Kontraktualni uradniki se najemajo za dela, ki jih opravljajo uradniki. Dnevničarji se najemajo za dela, ki jih opravljajo zvaničniki in služitelji. § 165. Kontraktualni uradniki se ne smejo jemati na polo¬ žaj, s katerim je združena funkcija računodajnika. § 166. Kontraktualni uradnik mora izpolnjevati poleg po¬ goja, da je polnoleten, tudi še pogoje iz točk 2., 3., 5., 6., 8., 9., 10. in 11. § 3. in § 4. Za kontraktualne uradnike, ki so tuji državljani, ne veljajo pogoji iz točk 6., 9. in 12. § 3. § 167. Če je bil kdo prej državni uslužbenec, ne more biti kontraktualni uradnik, če mu je prejšnja služba prestala po toč. 1., 2., 7., 9., 12. in 13. § 112. § 168. Za dnevničarje veljajo isti pogoji, ki veljajo tudi za kontraktualne uradnike, a sprejeti smejo biti, ko dovrše 18. leto starosti. 59 § 169. Kontraktualni uradniki se sprejemajo za dela 'v službi državnih prometnih ustanov z odločbo ministra za promet po predpisih tega poglavja. Dolžnosti in pravice kontraktualnih uradnikov proti državi se odrejajo s pogodbo. Pogodba velja, ko jo odobri predsednik ministrskega sveta. Odločba o sprejemu kontraktualnega uradnika na delo se objavi v »Službenih novinah« in v »Službenih novinah državnih saobračajnih ustanova«. Dnevničarji se sprejemajo za dela v službi državnih prometnih ustanov z odločbo ministra za promet po od¬ redbah tega poglavja. Minister za promet sme prenesti to pravico na svoje podrejene organe. § 170. Za kontraktualne uradnike in dnevničarje veljajo od¬ redbe §§ 71., 72., 73., 74., 75., 77., 78., 79., 80., 81., 84... 85., 86., 97., 98., 99., 100., 101., 102., 105., 107. in 108: § 171. To, kar plačuje država kontraktualnim uradnikom in dnevniearjem, se imenuje nagrada, da se razlikuje od plače in ostalih prejemkov, ki jih dobivajo redni usluž¬ benci državnih prometnih ustanov, in se mora odrediti z eno vsoto. Prav tako ne sme biti v rešitvi o sprejemu kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev odredbe, 'la se te osebe sprejemajo s prejemki rednih uslužbencev določene skupine, niti se jim ne sme tako določati čin. Nagrade kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev se računijo od dne, ko nastopijo službo. §172. Višina nagrade dnevničarjev se določi z uredbo mi¬ nistra za promet izdano v sporazumu z ministrom za finance. 60 § 173 . Nagrada kontraktualnih uradnikov se odreja s po¬ godbo. Nagrada dnevničarjev se odreja z odločbo o sprejemu. § 174. Povračila potnih stroškov in dnevnic za službena po¬ tovanja se plačujejo kontraktualni m uradnikom in dnev- ničarjem po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stroškov uslužbencev državnih prometnih ustanov. § 175. Kontraktualni uradniki se smejo po službeni potrebi premestiti na delo v drug urad in kraj. Povračilo potnih stroškov in dnevnic ob premestitvi se vrši po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stro¬ škov uslužbencev državnih prometnih ustanov. Odločbo o premestitvi izdaja minister za promet. § 176. Kontraktualni uradniki in dnevničarji se morajo ja¬ viti na službo najkesneje v 10 dneh, in sicer kontrak¬ tualni uradniki od dne odobritve pogodbe, dnevničarji pa od dne, ko se jim je priobčila odločba o sprejemu; drugače se smatrajo, kakor da niso niti sprejeti na delo v službi državnih prometnih ustanov. Iz opravičenega vzroka sme organ, ki je izdal odločbo o sprejemu, ta rok podaljšati. Glede kontraktualnih uradnikov se sme določiti s pogodbo tudi daljši rok, do katerega se mora uslužbe¬ nec najkesneje javiti na službo. § 177. Če kontraktualni uradnik in dnevničar v primeru § 85. ne opraviči svojega izostanka, mu ne pripadajo pre¬ jemki za čas, katerega je izostal. 61 Ce traja njegov neopravičeni izostanek dalj ko tri dni, se odpusti z dela v službi državnih prometnih usta¬ nov. V ponovljenem primeru se odpusti, če izostane ne¬ opravičeno tudi samo en dan. § 178. Odsotstvo po privatni potrebi s pravico do nagrade iz § 171. odnosno § 172., se sme dovoliti kontraktualnim uradnikom in dnevničarjem največ do 15 dni v enem letu. Glede kontraktualnih uradnikov se sme odrediti s pogodbo možnost daljšega odsotstva. § 179. Kontraktualni uradniki in dnevničarji imajo ob bo¬ lezni, zbog katere ne morejo opravljati svoje dolžnosti, pravico do podpore iz bolniškega sklada državnega pro¬ metnega osebja po pravilih, ki veljajo za ta sklad. § 180 - Kontraktualne uradnike in dnevničarje ocenja njih neposredni starešina. Tem pripada tudi pravica, izrekati kazni za nerodnost, ki sta: opomin ali odvzem nagrade največ v znesku za 15 dni. y § 181. Disciplinske kazni za kontraktualne uradnike in dnevničarje so le-le: 1. ukor; 2. zmanjšba nagrade do 50 %, največ za tri mesece, in 3. odpustitev (prestanek službe brez odpovedi). § 182. Disciplinske kazni izrekajo kontraktualnim uradni¬ kom in dnevničarjem organi, ki izdajajo odločbe o spre¬ jemu. Če je ta organ minister za promet, kaznovani 62 nima pravice do pritožbe; če je pa to podrejeni organ, ima kaznovani pravico do pritožbe na ministra za pro¬ met. § 183. Služba kontraktualnega uradnika in dnevničarja prestane: 1. ko poteče pogodba ali odpovedni rok; 2. če postane duševno ali telesno nesposoben za delo; 3. če nastopi primer iz § 177. ali § 188.; 4. če pride v konkurz; 5. če se obsodi na kazen na svobodi, daljšo od enega meseca; 6. če ni po dovršitvi 21. leta starosti odslužil ob¬ veznega roka v stalnem kadru, razen če ni naš držav¬ ljan, ali če je po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot stalno ali začasno nesposoben ali kot edini hranilec oproščen službe v stalnem kadru, ali če mora plačevati vojnico, pa je ni plačal; 7. z disciplinsko odločbo. O prestanku službe izda odločbo oni organ, ki je izdal odločbo o sprejemu. § 184. Dnevničarju se lahko služba vsak čas administrativ¬ no odpove v roku 15 dni, računši od dne ipriobčitve. V istem roku pripada tudi njemu vsak čas pravica do od¬ povedi. Prednji odstavek velja tudi za kontraktualne uradni¬ ke, če ni odrejeno s pogodbo kaj drugega. § 185. S pogodbo o kontraktualni službi se smejo izpreme- niti samo one odredbe tega poglavja, glede katerih je to izrečno dovoljeno. 63 § 186. V pogodbi o kontraktualni službi se mora: 1. ustanoviti, da se sklepa pogodba po odredbah tega poglavja; 2. izjaviti, da se sklepa pogodba v imenu države, ter izreči, kateri organ jo sklepa v njenem imenu; 3. označiti ime in priimek, strokovno kvalifikacijo, dosedanji poklic, bivališče, državljanstvo, kraj in leto roj¬ stva in občinsko pristojnost onega, ki se sprejema za de¬ la v službi državnih prometnih ustanov kot kontraktualni uradnik; 4., odrediti zvanje, za katero se sprejema, in urad, za katerega se sprejema, kolikor se to poslednje ne bi prepustilo odločbi o potrditvi na dolžnost; 5. odrediti nagrada iz § 171.; 6. odrediti trajanje pogodbenega razmerja, način nje¬ govega prestanka in eventualni odpovedni rok: 7. vpisati to-le določbo: »Vse odredbe X. poglavja za¬ kona o uslužbencih državnih prometnih ustanov veljajo za obe pogodbeni stranki, kolikor niso izpremenjene s to pogodbo, če omenjene odredbe to izpremembo do- voljujejo.< § 187. Na osnovi in v mejah odredb tega poglavja sme iz¬ dati minister za promet podrobnejša pravila za sprejema¬ nje kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev za dela in za ureditev njih službenih razmerij. § 188. Za delo v službi državnih prometnih ustanov se smejo najemati tudi delavci. Delavci se najemajo za opravljanje fizičnih del. Minister za promet se pooblašča, da predpiše pra¬ vilnik o delavcih, s katerim se urede plače, pokojninski sklad in ostala službena razmerja delavcev. 64 Odredbe tega poglavja ne veljajo za honorarne usluž¬ bence odnosno dninarje. Takim osebam se morajo pla¬ čevati honorarji in dnevne mezde, ki se plačujejo po na¬ vadi za taka dela v kraju urada, ki jih jemlje na delo. Navodila, kako je pri tem postopati, izda minister za promet. Uslužbenec, ki prekrši, izvrševaje svojo službo, služ¬ bene predpise, pravilnike, navodila in naredbe, kakor tudi oni, ki ne posluje po opravljeni prisegi ali ne izvr¬ šuje dolžnosti, predpisanih z zakonom, v službi ali zunaj nje, se kaznuje z administrativno ali disciplinsko kaz¬ nijo, kakor je pač ta prekršitev samo nerednost alli pa se mora glede na škodo in nevarnost za koristi in ugled službe ali zaradi svoje velikosti ali zaradi ponavljanja ali zaradi obtožujočih okolnosti smatrati za disciplinski prestopek. Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje discip¬ linskega. Administrativno se kaznuje vsaka nepravilnost, ne¬ rodnost in malomarnost v izvrševanju službe, ki ne bi imela za posledico večje odgovornosti. Administrativni kazni sta: 1. pismeni ukor in 2. denarna kazen. Kazen pismenega ukora in denarno kazen sme iz¬ reči neposredni starešina ali starešina vsakega višjega urada, in sicer: 1. šef službene ce od 10 dinarjev do zneska tridnevne plače; // « 2. načelnik oddelka do osemdnevne plače; XI. POGLAVJE. Disciplinski predpisi. § 189 . § 190 . O 65 3. direktorji do petnajstdnevne plače in prav tako tudi upravniki samostalnih uprav; in 4. minister za promet do tridesetdnevne plače. Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec za¬ sliši. Obrazložena odločba o kazni se 'mora priobčiti uslužbencu pismeno. Denarne kazni se odtezajo od prejemkov, in sicer ali naenkrat, če ne znaša kazen več nego četrtino me¬ sečne plače, ali v več mesečnih obrokih, kar je treba določiti v rešitvi. Denarni zneski iz administrativnih kaz¬ ni se stekajo v bolniški fond. Vsaka administrativna kazen se zaznamuje v uslužbenski list. V enem letu se sme kaznovati uslužbenec administra¬ tivno največ z izgubo plače do 45 dni. Administrativna kazniva dejanja zastarevajo čez leto dni od dne storitve. § 191. Pritožbe zoper odločbe o kazni se izročajo-v 8 dneh od dne priobčitve, in sicer direktorju, če je izrekel kazen šef edinice, ali načelnik oddelka direkcije, generalnemu direktorju pa, če je izrekel kazen direktor oblastne di¬ rekcije ali načelnik oddelka generalne direkcije za svoje osebje. Pritožbe zoper kazen, ki jo je izrekel generalni direktor ali upravnik samostojne uprave, se izroče v istem roku ministru za promet. Zoper odločbo o kazni, ki jo je izrekel minister za promet, ni pritožbe. Z vložitvijo pritožbe se odloži izvršitev kazni, dokler ne postane rešitev pravnomočna. § 192. Disciplinske kazni so: 1. pismeni ukor; 2. odtezanje rednih prejemkov največ do enega le¬ ta, toda tako, da se ne sme na mesec odtezati več nego 20 odstotkov; 3. premestitev brez povračila selitvenih stroškov, razen prevoza pohištva z državnimi prometnimi sredstvi; 5 66 4. upokojitev brez odtezanja pokojninskih prejemkov; 5. upokojitev z odtezanjem pokojninskih prejemkov največ do 20% na mesec, toda to odtezanje mora trajati omejen čas, največ 10 let; in 6. odpustitev iz službe. Kazen odtezanja prejemkov iz točke 2. se prenaša z istim odstotkom tudi na pokojninske prejemke, če se uslužbenec upokoji, ko kazen še traja. Kazni iz točk 1., 2. in 3. imajo za posledico izgubo časa za napredovanje v višjo skupino in v višji perio¬ dični povišek, in sicer za eno, dve ali tri leta. Trajanje časa se odreja z razsodbo disciplinskega sodišča, s ka¬ tero se odreja prav tako tudi, koliko izgubi uslužbenec za napredovanje od časa, v katerem je bil med disciplin¬ sko preiskavo odstranjen od opravljanja dolžnosti. Čas, tako izgubljen za napredovanje, se šteje ločeno od časa, izgubljenega zbog slabe ocene. § 193. Disciplinsko se kaznuje oni uslužbenec, ki stori, bodisi namenoma ali po nepazljivosti, prestopek, zlasti: 1. nemoralno in nedostojno vedenje v službi in zu¬ naj nje; 2. grdo ravnanje in nečloveško postopanje s podre¬ jenim osebjem, v službenem stiku pa tudi s privatnimi osebami; 3. zlorabljanje starešinske oblasti proti nižjim usluž¬ bencem, zlasti če starešina ocenja dobrega in sposobne¬ ga uslužbenca slabo, ga pri višjih oblastvib obrekuje, nesposobnega in slabega pa ščiti in priporoča; 4. nepokorščina proti nadrejenim ali proti nared- bam višjih oblastev, zlasti pa odpoved pokorščine; 5. vsako zlohotno kritiziranje naredb in postopanja oblastev z namenom, rušiti red in disciplino; 6. izdajanje službenih tajnosti; 7. malomarno izvrševanje in zanemarjanje dolžnosti, ki se z njimi ogroža varnost prometa, proge ali njenih delov, kakor tudi varnost imovine ali oseb vobče; 67 8. zlonameren in z veliko malomarnostjo storjen prestopek zoper predpise, veljavne zakone, naredbe in navodila; 9. udeležba pri obči ali delni ustavitvi dela, kakor tudi mlačno in počasno opravljanje dolžnosti v pravcu otežkočanja ali ustavitve prometa (pasivna rezistenca) ali napeljavanje, podpihovanje, ali dogovarjanje v ta namen; 10. tatvina imovine državnih prometnih ustanov ali one, ki je poverjena tem ustanovam, udeležba pri njej ali podpihovanje ali nagovarjanje nanjo; 11. 'Izsiljevanje ali iznujanje kakršnekoli nagrade, bodisi zase ali za koga drugega ali na račun poslov, ki se opravljajo po službeni dolžnosti; 12. vobče izvršitev kakršnegakoli kaznivega dejanja, ki je v zvezi z uslužbenčevim službenim razmerjem; 13. utaja ali protipredpisno upravljanje blagajne, kakor tudi izvršitev vsakega drugega dejanja prevare in protipredpisnega postopanja iz koristoljubja, kakor tudi onih dejanj, ki se kaznujejo po predpisih kazenske¬ ga zakonika kot onečaščujoča, vsako ravnanje, s katerim se prizadene ali namerja prizadeti škoda bodisi promet¬ nim ustanovam ali njih uslužbencem, bodisi državni ali zasebni ustanovi; 14. uporaba lažnih podatkov ob vstopu v službo dr¬ žavnih prometnih ustanov ali zatajevanje takšnih okollno- sti, ki bi preprečile sprejem v službo, če se dokažejo tudi pozneje; 15. ogrožanje varnosti prometa z malomarnostjo, lahkomiselnostjo, opijanjem itd. ali oškodovanje ali ogro¬ žanje materialnih in moralnih službenih koristi s tak¬ šnimi ali tem podobnimi postopki; 16. sprejemanje podkupnine; 17. pijanost vobče, med službo ali neposredno pred nastopom službe; 18. pogostno neopravičeno izostajanje iz službe ali zakasnelo prihajanje v službo, kakor tudi pogostejše ne¬ opravičeno prekoračenje odsotstva; 5 * 68 19. krivo pričanje v disciplinskem postopanju; 20. zatajevanje sorodstva; 21. če je uslužbenec v službi večkrat administra¬ tivno kaznovan za ista kazniva dejanja ali nepravilnosti; 22. razsipno trošenje službenega materiala; 23. lahkomiselno zadolževanje; 24. opravljanje stranske službe brez dovolitve pri¬ stojnega starešine ali sprejemanje položajev in izvrše¬ vanje poslov, ki bi nasprotovali dostojanstvu in časti uslužbenčevega zvanja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti; 25. vsako delovanje in vedenje, ki bi podpiralo iz¬ zivanje plemenske in verske mržnje, vsako delovanje in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edinstva, nedopustna kritika postopanja vlade in nje¬ nih aktov, kakor tudi obstoječega reda, vsaka opustitev pregona vseh neštetih postopanj. Za vsa zgoraj navedena dejanja, kolikor imajo v sebi elemente kaznivega dejanja po kazenskem zakoni¬ ku, se poda razen uvedenega disciplinskega postopanja prijava tudi rednemu sodišču zaradi nadaljnjega posto¬ panja. § 194. Kazni je treba odmeriti po stopnji krivde, po ob¬ tožujočih, odnosno olajšujočih okolnostih, po stopnji ne¬ varnosti ali velikosti škode. Pri odmeritvi kazni je upo¬ števati tudi, ali je bil uslužbenec že prej kaznovan za¬ radi podobnih dejanj; prav tako je pa tudi upoštevati njegovo dotedanje vedenje. Disciplinske denarne kazni se odtezajo mesečno od prejemkov. § 195. Z odpustitvijo iz službe se kaznujejo zlasti dejanja, ki izvirajo iz koristoljubja, kakor: tatvine, prevare, utaja, ponarejanje listin, sprejemanje podkupnine, ka¬ kor tudi pijanost v službi pri uslužbencih, ki so zapo¬ sleni neposredno pri prometu, zaradi česar bi trpela 69 pravilnost in varnost prometa, Z odpustitvijo iz službe se mora kaznovati uslužbenec, ki je storil zgoraj našte¬ ta dejanja v povratku v smislu predpisov kazenskega zakonika, kakor tudi uslužbenec, ki je v dveh letih bil trikrat disciplinski kaznovan. § 196. Disciplinske kazni se smejo izrekati samo na pod¬ stavi poprej izvršenega predpisanega disciplinskega postopanja. § 197. Za sojenje vseh disciplinskih kaznivih dejanj se os¬ nujejo pri vseh direkcijah, pri generalni direkciji in samostalnih upravah disciplinska sodišča prve stopnje iz osebja dotične direkcije, generalne direkcije ali samo- stalne uprave. § 198. Disciplinsko sodišče druge stopnje za osebje oblast¬ nih direkcij se osnuje pri generalni direkciji, za osebje generalne direkcije in samostalnih uprav pri ministr¬ stvu za promet. § 199. Odredbe tega zakona o kaznivih dejanjih veljajo za vse uslužbence. Kljub §§ 197. in 198. tega zakona veljajo za preisko¬ vanje in sojenje disciplinskih kaznivih dejanj uradnikov od I. do vštete IV. skupine, 2. stopnje, pri direkcijah in generalni direkciji, kakor tudi za vse osebje mini¬ strstva za promet odredbe zakona o uradnikih. § 200 . Direkcija, odnosno samostalna uprava predloži za triletno sodno dobo ministru za promet v odobritev 16 uslužbencev z istotolikim številom namestnikov za sod¬ nike disciplinskega sodišča prve stopnje, in sicer: 8 iz kategorije uradnikov, po 2 iz kategorij zvaničnikov in 2 iz kategorije služiteljev. 70 Sodniki smejo biti uslužbenci z najmanj 10 leti de¬ janske državne službe, ki niso bili v poslednjih 10 letih disciplinsko kaznovani. Izmed predloženih sodnikov odrede, ko jih potrdi minister za promet, direkcije, odnosno samostalne upra¬ ve, za triletno sodno dobo za vsako vrsto uslužbencev in vsako stroko po 3 osebe za sodnike in po 3 za na¬ mestnike, in sicer v vsakem primeru 2 s fakultetno izobrazbo, od katerih je eden predsednik. Ta mora imeti najmanj 15 let službe. Tretji sodnik se jemlje iz zvanja in stroke onega uslužbenca, ki se mu sodi, ali pa iz najbližje sorodne stroke. Tožilca in zapisnikarja odreja direkcija izmed svojih stalnih uslužbencev s pravniško izobrazbo, toda ti nimajo pravice glasovanja. Obtoženec ima pravico, da si vzame branilca izmed uslužbencev državnih prometnih ustanov ali izmed jav¬ nih pravnih zastopnikov. § 201 . Pravico pritožbe zoper razsodbo disciplinskega so¬ dišča prve stopnje imata obe stranki, t. j. obtoženec in tožilec. § 201 . Disciplinsko sodišče druge stopnje pri generalni di¬ rekciji in ministrstvu za promet je sestavljeno iz pred¬ sednika in štirih članov in isto tolikih namestnikov; dva od teh in predsednik morajo biti uradniki s fakultetno izobrazbo, eden med njimi s pravno. Predsednika, sodnike in njih namestnike postavlja minister za promet za triletno sodno dobo. Poročevalec je šef pravnega odseka ministrstva za promet, odnosno generalne direkcije ali njegov namest¬ nik, vendar brez glasovalne pravice. Razsodba sodišča druge stopnje je izvršna. § 203. Vsi nanovo postavljeni sodniki disciplinskih sodišč in njih namestniki prisežejo, pri nastopu te dolžnosti, 71 pred uradnim starešino ali pred ministrom za promet ali njegovim pomočnikom tako-le: »Jaz N. N. prisegam na vsemogočnega Boga, da bom vršil dolžnost disciplinskega sodnika vestno, nepristran¬ sko in po čistem prepričanju. Kakor bom prav sodil, tako mi Bog pomagaj!« O opravljeni prisegi se sestavi zapisnik. Člani disciplinskega sodišča so v izvrševanju svoje sodniške dolžnosti neodvisni in so odgovorni samo po kazenskem zakoniku. § 204 . Če sodeluje pri istem službenem prestopku osebje raznih direkcij, je pristojna za odreditev in izvedbo disciplinskega postopanja glede vseh obdolženih usluž¬ bencev ona direkcija, t. j. njeno disciplinsko sodišče, v katere območju se je prestopek izvršil. Če store uslužbenci ene direkcije službeni presto¬ pek v območju druge direkcije, je pristojna za odreditev in izvedbo disciplinskega postopanja za vse obdolžene uslužbence ona direkcija, t. j. njeno disciplinsko sodišče, katere uslužbenci so obdolženci. Če store uslužbenci raznih direkcij skupno razne službene prestopke v območju raznih direkcij, je pri¬ stojna za odreditev in izvedbo disciplinskega postopanja glede vseh obdolžencev ona direkcija, t. j. njeno disci¬ plinsko sodišče, ki odredi ali uvede prva disciplinsko postopanje za storjene prestopke. Za uslužbence generalne direkcije je pristojno v vsakem primeru disciplinsko sodišče prve stopnje pri generalni direkciji. Spore o pristojnosti med poedinimi disciplinskimi sodišči rešuje minister za promet, ki sme izjemoma za izvedbo disciplinskega postopanja delegirati disciplin¬ sko sodišče, ki sicer po predpisih tega zakona ni pri¬ stojno. § 205 . Glede izključitve disciplinskih sodnikov veljajo predpisi kazenskega postopanja. 72 § 206. Disciplinsko postopanje se deli na disciplinsko pre¬ iskavo in na disciplinsko razpravo. Ce spozna direkcija na podstavi poprejšnje preiska¬ ve, da gre za disciplinsko kaznivo dejanje, obvesti ob¬ dolženega uslužbenca pismeno, da je zoper njega uve¬ deno disciplinsko postopanje, in označi dejanje prestopka ter ime odrejenega preiskovalca. Uslužbenec mora biti zaslišan, njegovo kaznivo dejanje pa preiskano. Preiskavo vodi preiskovalec, ki ga odredi pristojno oblastvo za vsak poedini primer. Za izključitev preisko¬ valca veljajo odredbe § 205. Preiskavi je namen, da ugotovi vse okolnosti, ki so potrebne za nadaljnje postopanje, neglede na to, ali se z njimi obdolženec obremenjuje ali opravičuje. Wak važnejši in bistveni moment preiskave kakor tudi vsa za¬ slišanja se morajo v zapisniku ugotoviti. Preiskovalec zaslišuje obdolženca in priče, po po¬ trebi tudi izvedence. Priče sme zaslišati preiskovalec pod prisego ali pa po drugih oblastvih, ki so dolžna ustreči preiskovalčevi zahtevi. Priče zapriseže preisko¬ valec samo tedaj, če so njih izpovedbe bistvene važnosti in če ni zoper to razlogov, ki so navedeni v kazenskem postopanju o zapriseganju prič. Preden priča priseže, jo je treba opozoriti na zakon¬ ske posledice krive prisege. To je treba ugotoviti v zapis¬ niku. Vsak uslužbenec je dolžan, da na zahtevo preisko¬ valca poda svojo izpovedbo, ki se zapiše v zapisnik. V ta namen sme preiskovalec vsakega uslužbenca pozvati na zaslišanje po njegovem starešini. § 207. Prisega, ki jo opravljajo priče v disciplinskem po¬ stopanju, se glasi: »Jaz, N. N., prisegam na vsemogočnega Boga, da sem govoril o vsem, o čemer sem bil vprašan, po naj¬ boljši vednosti in vesti čisto in pravo resnico in da ni- 73 sem zamolčal ničesar, kar je v zvezi z vprašanji, ki so mi bila zastavljena, in kar mi je o njih znano. Tako mi Bog pomagaj!« Prisega, ki jo opravlja izvedenec, se glasi tako-le: »Jaz, N. N., prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vršil svojo dolžnost kot izvedenec vestno, nepristransko in po čistem prepričanju in da bom odgovarjal na za¬ stavljena vprašanja po najboljši vednosti. Tako mi Bog pomagaj!« § 208 . Ce je dejanje, ki je predmet disciplinske preiskave, takšno, da se kaznuje tudi po kazenskem zakonu, obve¬ sti oblastvo, ki je upravičeno, odrediti disciplinsko pre¬ iskavo, pristojno kazensko sodišče o tem kaznivem de¬ janju. V tem primeru odloči disciplinsko sodišče, ali uve¬ de zoper uslužbenca disciplinsko postopanje vzporedno s kazenskim ali pa ga odloži do dovršitve kazenskega postopanja. Zoper odločbo o odložitvi sojenja se sme pritožiti to¬ žilec na disciplinsko sodišče druge stopnje. Ce to so¬ dišče spozna, da odložitev ni upravičena, vrne predmet sodišču prve stopnje, da razsodi o njem. Prav tako se postopa, če se je za takšno dejanje uvedlo kazensko postopanje, bodisi po službeni dolžno¬ sti, bodisi na tožbo privatne osebe. V tem primeru mo¬ ra redno sodišče takoj o tem obvestiti oblastvo, ki je pristojno, uvesti zoper uslužbenca disciplinsko posto¬ panje. Ce je uslužbenec z izvršno razsodbo kazenskega so¬ dišča obsojen na izgubo zvanja ali če je obsojen zaradi takega prestopka, s katerim je po zakonu združena iz¬ guba državne službe ali državnega zvanja, se odpusti iz službe, ne da bi se izvedlo disciplinsko postopanje. Ce pa uslužbenec z razsodbo kazenskega sodišča ni obsojen na izgubo državne službe ali državnega zvanja ali če z izrečeno kaznijo po zakonu ni združena izguba držav- 74 ne službe ali državnega zvanja, odloči pristojno obla- stvo, ki irna pravico, odrejati disciplinsko preiskavo, v vsakem primeru, ali naj se zoper tega uslužbenca po¬ stopa tudi disciplinsko ali ne. § 209. Ce je obsojen državni uslužbenec z odločbo pristoj¬ nega državnega oblastva na kazen zapora, manjšo od leta dni, odloči disciplinsko sodišče s svojo razsodbo, v kolikor ne bi izreklo, da mu prestani služba in ali mu za ta čas pripadajo njegovi prejemki ali kateri del mu pri¬ pada in ali se mu ta čas šteje za napredovanje in za po¬ kojnino. § 210 . Zapisnik o disciplinski preiskavi mora imeti na¬ slednje podatke: 1. kraj in dan, kje in kdaj se je zapisnik sestavil ali nadaljeval; 2. predmet ali zoper koga, iz kakšnega namena in po čigavi naredbi se vrši preiskava; 3. tek in vsebina zaslišanj in ugotovitev dejstev; 4. imenovanje vseh oseb, ki sodelujejo pri zasliša¬ nju, in njih podpise. Disciplinska preiskava se začne redoma z zasliša¬ njem obdolženca, ki mu je treba poprej priobčiti, česa je obtožen. V prilog uspehu preiskave in če to zahteva značaj predmeta, je dopustno, odstopiti od prednjega reda. V tem primeru zbere preiskovalec v prvi vrsti potrebne podatke, potem zasliši obdolženca in mu pri tej priliki priobči vse podatke, ki ga obtežujejo. Preiskovalec mora gledati na to, da se ugotove vse okolnosti in izpovedbe, bodisi da obtožujejo obdolženca, bodisi da ga opravičujejo, in da pridejo vse te okolnosti ali izpovedbe v zapisnik. V ta namen sme biti obdolže¬ nec in drug uslužbenec ali izvedenec tudi večkrat za¬ slišan. 75 Osebe, katerih izpovedbe o važnejših okolnostih si nasprotujejo, se morajo soočiti. Vprašanja se morajo vpisovati v zapisnik samo tedaj, če je to potrebno za boljše umevanje odgovorov. Bistvene izpovedbe in bistvena pojasnila zaslišanih oseb in njih odgovore, s katerim se ugotavlja dejanje, je treba zapisati, po možnosti z lastnimi besedami zasli- šancev. Po zaslišanju se morajo zaslišani osebi izpoved¬ be prečitati in raztolmačiti ter izvršitev tega ugotoviti v zapisniku poleg zabeležke, ali vztraja zaslišanec pri svoji izpovedbi ali ne. Tožitelj in branilec ne smeta biti prisotna, ko se zaslišujejo obdolženec in priče. Zbrani podatki, izpovedbe prič itd. ali njih del se smejo priobčiti tožitelju, da postavi nanje svoje opazke, da jih preizkusi ali da jih sprejme na znanje; a tudi obdolžencu je treba vse to priobčiti v celoti. Obdolže¬ nec mora v zapisniku izrečno potrditi, da se mu je pri- občitev napravila. Če navede obdolženec nove podatke, da ugotovi pravo stanje, ali da dopolni dokaze zaradi svoje obrambe, je treba razširiti preiskavo tudi na te nove podatke ali dokaze ter jo nadaljevati, dokler ni predmet v vsaki smeri izčrpan. Če se pojavijo med preiskavo novi podatki in nove okolnosti, ki opravičujejo sum, da so se storila poleg prestopka, o katerem se vodi preiskava, še druga kazni¬ va dejanja, je treba razširiti preiskavo brez posebne na- redbe tudi na ta novi prestopek. Zapisnik podpiše preiskovalec na koncu, zaslišanci pa vsak zase po vsakem izvršenem zaslišanju. Če obseza njih- zaslišanje več pol, se podpiše vsaka pola. Če se za¬ slišanec ne zna podpisati, postavi namesto podpisa svo¬ je ročno znamenje, njegovo ime pa podpiše oni, ki piše zapisnik, in potrdi to s svojim podpisom. Če zaslišanec noče podpisati svoje izpovedbe ali postaviti nanjo znaka svoje roke, se to ugotovi na kon¬ cu njegove izpovedbe. V zapisniku se ne sme nič črtati ne izpreminjati. Če je pa treba kaj prečrtati, se morajo poedine besede 76 prečrtati tako, da ostanejo čitljive. V zapisniku se mora izrečno omeniti, če se je kaj prečrtalo in če so se be¬ sede pristavile naknadno. Zaslišanec se mora podpisati na onem mestu v znak, da so se napravile izpremembe ali dopolnitve z njegovo vednostjo. § 211 . Po končani preiskavi odda preiskovalec vse preisko¬ valne spise pristojnemu oblastvu, ki je odredilo pre¬ iskavo, s svojim poročilom vred, ki mu priloži tudi ove¬ rovljen prepis uslužbenskega lista dotičnega usluž¬ benca. Kakršen je pač uspeh preiskave, sme pristojno obla- stvo ali nadaljnje postopanje ustaviti ali obdolženca ad¬ ministrativno kaznovati ali pa odrediti, da je preiskavo dopolniti ali predmet oddati disciplinskemu sodišču v so¬ jenje. Svojo odločbo priobči pristojno oblastvo obdolžen¬ cu pismeno; če pa izroči obdolženca disciplinskemu so¬ dišču zaradi sojenja, vroči obdolžencu prepis tožbe, predložene sodišču. § 212 . Predsednik disciplinskega sodišča odredi dan so¬ jenja, o čemer pismeno obvesti obdolženca, tožilca in člane sodišča s pozivom, naj pridejo na ustno razpravo. Obtoženec ali njegov branilec sme pred odrejeno razpravo pregledati preiskovalne spise, napraviti zapi¬ ske in do dne razprave predložiti sodišču tudi pismeno obrambo. Obdolženec se lahko brani pred sodiščem sam, imeti pa sme tudi branilca. Ce je branilec aktiven ali upokojen uslužbenec državnih prometnih ustanov, mora biti na sedežu disciplinskega sodišča. Če je bra¬ nilec državni uslužbenec, ne sme sprejeti od obdolženca nobene nagrade, niti mu je ne sme prisoditi disciplinsko sodišče. To poslednje velja tudi za odvetnike. Tožbo zastopa tožilec, ki ga odredi direkcija. Za to¬ žilčevo izključitev veljajo iste odredbe kakor za držav- 77 ne tožilce. Preiskovalec ne sme biti ne tožilec ne bra¬ nilec ne izvedenec. § 213 . Ce se zdi predsedniku sodišča potrebno, pozove na razpravo priče in izvedence po pristojnem starešini. Disciplinsko sodišče sme priče in izvedence zapriseči na njih izpovedbe. § 214 . Sodni razpravi smejo prisostvovati obdolženec, nje¬ gov branilec in tožilec, njih izostanek pa ne preprečuje sodne razprave, če se ugotovi, da je bil poziv na raz¬ pravo predpisno vročen. Če bi se morala izreči kazen odpustitve iz službe, obdolženec pa ni o pravem času vročil svoje pismene obrambe in ni prisoten on niti njegov branilec, se raz¬ prava preloži, predsednik pa odredi novo razpravo in obvesti o tem obtoženca z dostavkom, da se bo odreje¬ nega dne na vsak način vršila razprava. Razpravo vodi predsednik ali njegov namestnik. Skrbeti mora za to, da vlada pri razpravi mir in red. ter ima pravico, tožilca, obtoženca, branilca, kakor tudi priče in izvedence, če motijo poslovanje in če rabijo žaljive izraze, pozvati k redu, jih kaznovati z admini¬ strativno kaznijo, izključiti od nadaljnjega razpravlja nja in odrediti, da mora dotična oseba takoj oditi iz prostora, kjer se vrši razprava. Če koga tako kaznuje ali mu-odtegne besedo ali ga odstrani iz prostora, se mora to vpisati v zapisnik z razlogi vred. Predsednik sodišča sme v teh primerih izrekati denarne kazni v znesku do osemdnevne plače, odnosno nagrade. § 215 . Razpravo otvori predsednik s čitanjem odloka, s ka¬ terim se odreja razprava, naznani predmet razprave, ugotovi, kdo je prisoten in s kakšno pravico, nadalje ali so bili pozivi na razpravo predpisno vročeni ali ne. Potem pozove navzočne, naj podajo svoje pripom¬ be glede izključitve sodnikov ali koga drugega. O even- 78 tualno podanih pripombah odloči sodišče takoj; če pa jih ni, ugotovi predsednik, da je sodišče sposobno skle¬ pati. Pred začetkom razprave opozori predsednik na po¬ men opravljene prisege. Predsednik ali po njegovi naredbi eden izmed sod¬ nikov razloži ves predmet na podstavi preiskovalnih spi¬ sov. Ce na razpravo ni prišel tožilec, se prečita vložena tožba, če pa nista došla na razpravo niti obtoženec niti njegov branilec, ali če zahtevata, se prečita tudi pisme¬ na obramba. Člani disciplinskega sodišča, tožilec, obtoženec in njegov branilec smejo predlagati, naj se prečitajo tudi poedini preiskovalni spisi; razen tega pa smejo pričam in izvedencem zastavljati vprašanja, da se ugotovi pravo stanje stvari. Potem smeta tožilec in obtoženec ali nje¬ gov branilec predlagati, naj se dopolni dokazilni posto¬ pek. O tem predlogu odloči disciplinsko sodišče. Če spozna sodišče, da je treba dopolniti dokaze, sme takoj zaslišati priče in izvedence, če so prisotni, ali odložiti razpravo in poveriti preiskovalca, naj pri- bavi nove dokaze, ali pa sme odrediti, da se pozovejo tudi druge priče ali izvedenci. Po dovršenem dokaznem postopanju da predsednik besedo tožilcu, potem branilcu ali obtožencu, ki ima vedno poslednjo besedo. Sodišče ima pravico, zaprisezati priče in izvedence pri razpravi, če spozna, da je to potrebno, in če že niso bili zaslišani pod prisego med preiskavo. Priče se za- prisezajo po zaslišanju, izvedenci pa, preden oddajo svo¬ je mnenje. Po tožilčevem in branilčevem govoru zaključi pred¬ sednik razpravo, sodišče pa se umakne, da se posvetuje in da izreče razsodbo. § 216 . Pri razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, imena sodnikov, ime zapisnikarjevo in 79 imena prizadetih strank, kakor tudi ves potek razprave v glavnih točkah. 0 posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se vodi poseben zapisnik, ki se priloži spisu v zaprtem pismu pod pečatom dotičnega sodišča. Oba zapisnika podpišeta predsednik in zapisnikar. Zapisnikar nima pravice glasu ne pri posvetovanju ne pri glasovanju. § 217 . Disciplinsko sodišče se posvetuje v tajni seji, pri kateri smejo sodelovati samo člani sodišča in zapisni¬ kar. Kot poročevalec posluje eden izmed sodnikov, ki ga odredi predsednik. Ce spozna sodišče pri posvetovanju, da je preiskava nepopolna in da predmet ni dovolj razjasnjen, odredi potrebno dopolnitev preiskave in v ta namen odgodi razpravo. Če sodišče spozna, da je predmet zadostno pre¬ iskan, predlaga poročevalec odločbo, ki naj bi se skleni¬ la. Po poročevalcu oddado ostali sodniki svoja mnenja, sodišče pa odloči potem z večino glasov. Prepovedano je, mnenja, predloge, izjave in glasova¬ nja, kar jih je bilo med posvetovanjem, priobčiti bodisi višjemu oblastvu, bodisi prizadetim osebam, bodisi ko¬ mu drugemu. Ta prepoved velja tudi za zapisnikarja. § 218 . Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju,, dobljenem pri razpravi. Člani sodišča morajo vestno in skrbno oceniti vse okolnosti, oddati na podstavi zakonskih odredb in dru¬ gih predpisov svoja mnenja in glasovati po svoji vesti in prepričanju. Disciplinsko sodišče obtoženca ali oprosti ali pa iz¬ reče, da je kriv administrativnega disciplinskega kazni¬ vega dejanja. Zaradi administrativnega kaznivega de¬ janja se izroči obtoženec v kazen svojemu pristojnemu oblastvu, da to izreče administrativno kazen; če pa 80 spozna sodišče, da je obtoženec kriv disciplinskega kaz¬ nivega dejanja, ga kaznuje z disciplinsko kaznijo. Ob¬ enem odloči sodišče o pridržanih prejemkih, če je bil obtoženec odstranjen od službovanja, prav tako pa tudi o stroških postopanja, ki jih trpi država, če se obtože¬ nec oprosti. Člani sodišča so dolžni glasovati, glasovanje pa se začne pri najmlajšem sodniku po njih činu. Predsednik glasuje poslednji. Če je razen predloga onega sodnika, ki opravlja posel poročevalca, pri posvetovanju še kaj drugih pred¬ logov, a ne dobi nobeden absolutne večine, se glasuje o vsakem predlogu posebej, in sicer tako, da se glasuje najprej o predlogu, ki ima za posledico najstrožjo ka¬ zen, potem o milejšem do najmil ; ejšega, pa tudi do pred¬ loga, naj se obtoženec oprosti, če je podan tak predlog, dokler se ne dobi absolutna večina za en predlog. § 219. Razsodbo disciplinskega sodišča razglasi predsed¬ nik takoj ustno, poudarjaje pri tem najvažnejše točke v razlogih. Razen tega je treba najkesneje v osmih dneh od dne ustne razglasitve razsodbo z razlogi vred priobčiti pismeno obtožencu in. tožilcu ali pristojnemu oblastvu, ki je odredilo disciplinsko preiskavo. Če se razsodba ne more priobčiti obtožencu osebno, se objavi v »Službenih novinah državnih saobračajnih ustanova«. V osmih dneh po tej objavljeni razsodbi se smatra, da je razsodba obtožencu vročena. Razsodba disciplinskega sodišča je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz razsodbe in iz njenih razlogov. Razsodba mora obsezati tele podatke: 1. ali gre za disciplinsko kaznivo dejanje ali ne; če gre, v čem je kaznivo; 2. izrečeno kazen; 3. odredbo o pridržanih prejemkih, če je bil usluž¬ benec odstranjen od službovanja; 4. odredbe o stroških; in 81 5. odredbe o izgubljenem Času za napredovanje. Razlogi morajo navajati vse one dokaze in okolno- sti, ki so služili za osnovo ob izrekanju razsodbe. Pismene izvode razsodbe podpisuje predsednik di¬ sciplinskega sodišča. § 220 . Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje se smeta pritožiti obsojenec in tožilec na sodišče druge stopnje v 15 dneh od dne, ko se je vročila pismena raz¬ sodba ali ko se je razglasila v »Službenih novinah dr¬ žavnih saobračajnih ustanova«. Pritožba se lahko prijavi tudi ustno pri disciplinski razpravi po objavljeni razsodbi ter se zapiše v zapis¬ nik. Tako ustno prijavljene pritožbe sme pritožilec na¬ knadno obrazložiti tudi pismeno v roku, odrejenem za vložitev pritožbe. Ce se v omenjenem roku ne vloži pritožba, posta¬ ne disciplinska razsodba izvršna. S pravočasno vložitvi¬ jo pritožbe se odloži izvršitev razsodbe. Pritožba zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje se pošlje disciplinskemu sodišču druge stopnje, vroči se pa sodišču, ki je izreklo razsodbo, po dotičnem pristojnem oblastvu. Sodišče prve stopnje pošlje pritož¬ bo z vsemi spisi vred sodišču druge stopnje. Pismena pritožba se smatra za pravočasno vloženo, če se je oddala v zakonskem roku bodisi neposrednemu starešini, bodisi neposredno dotičnemu pristojnemu oblastvu, bodisi po pošti s priporočenim pismom na po¬ vratni recepis. Pritožilec sme umekniti svojo pritožbo do ure, do¬ kler se ne začne sodišče druge stopnje tajno posveto¬ vati zaradi odločbe o pritožbi. Disciplinsko sodišče druge stopnje uvažuje predmet in razpravlja o njem predhodno na podstavi predlože¬ nih spisov. Če ugotovi disciplinsko sodišče druge stop¬ nje iz disciplinskih spisov, da je sodišče prve stopnje v svojem postopanju ali ob izrekanju odločbe prekršilo predpise tega zakona v formalnem pogledu, ali če je 6 82 preiskava tako nepopolna in nezadostna, da se po mne¬ nju sodišča druge stopnje ne more izreči dokončna od¬ ločba, ima sodišče druge stopnje pravico, razveljaviti razsodbo sodišča prve stopnje in odrediti ali novo pre¬ iskavo ali pa dopolnitev preiskave ali novo razpravo pri sodišču prve stopnje, da izreče to novo razsodbo. Če se nanaša razsodba sodišča prve stopnje na več obdolžencev, se razveljavi razsodba tudi glede onih ob¬ dolžencev, glede katerih se ni vložila pritožba, če je mogoče ugotoviti, da se nanašajo nedostatki, storjeni med postopanjem ali ob izreki razsodbe, tudi na ta del postopanja in razsodbe. Če spozna sodišče druge stopnje za potrebno, da se iznova zaslišijo tožilec, obtoženec, priča ali izvedenec, jih sme pozvati na zaslišanje ali pa poveriti to zasliša¬ nje bodisi enemu zmed članov sodišča, bodisi preisko¬ valcu. Ti prizivi se pošiljajo po dotičnem pristojnem oblastvu. Za disciplinsko sodišče druge stopnje veljajo glede razprave, posvetovanja in odločanja iste odredbe kakor za disciplinsko sodišče prve stopnje. § 221 . Če spozna disciplinsko sodišče druge stopnje, da je postopanje disciplinskega sodišča prve stopnje povsem popolno in pravilno in da je dejanje popolnoma preiska¬ no, potrdi razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje ali pa jo predrugači in izreče razsodbo, ki je dokončna. Razsodba disciplinskega sodišča druge stopnje po¬ stane izvršna takoj po priobčitvi ali objavi, kakor je to določeno s § 219. tega zakona. § 222 . Predsednik sodišča prve stopnje mora poslati pis¬ meno odločbo disciplinskega sodišča druge stopnje z vsemi spisi in z zapisnikom o razpravi onemu pristoj¬ nemu oblastvu, ki je poslalo razpravljam predmet di¬ sciplinskemu sodišču. 83 Disciplinske odločbe priobčuje prizadetim osebam dotično pristojno oblastvo. § 223. Ko postane disciplinska razsodba izvršna, jo mora pristojno oblastvo takoj izvršiti. Vročitev vseh pismenih obvestil, pozivov in odločb o disciplinskem postopanju je treba izvršiti tako, da prejemnik s svojim podpisom potrdi prejem. Če usluž¬ benec ne bi hotel sprejeti dotičnega spisa, ugotovi nje¬ gov uradni starešina to na dotičnem spisu pred dvema pričama, s čimer se smatra priobčitev za izvršno. § 224. Če je disciplinsko postopanje prekinjeno ali če se obtoženec z razsodbo oprosti, sme zahtevati tožilec ob¬ novo disciplinskega postopanja, če predloži nove činje- nice in dokaze, ki dokazujejo sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi disciplinsko kaznivo dejanje, ki še ni zastarano. Istotako smejo tudi uslužbenec, obsojen na disciplin¬ sko kazen, ki je postala izvršna, ali njegovi zakoniti dedi¬ či, kakor tudi zakonski drug, tudi po prestani kazni zahte¬ vati obnovo disciplinskega postopanja, če predlože nove činjenice in dokaze, ki utegnejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali povzro¬ čiti znižbo kazni. O obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplin¬ sko sodišče, ki je sodilo v prvi stopnji, in sicer brez ustne razprave. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na disciplin¬ sko sodišče druge stopnje v 15 dneh. Če se dopusti obnova postopanja, se postopa po pred¬ pisih disciplinskega postopka ter izreče nova razsodba. Obenem se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena. Če se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo 6 * 84 kaznijo od prejšnje. Izvršena kazen se šteje vedno v novo kazen. Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopusti ob¬ novo v njegovo korist, takoj, brez razprave, ali oprosti¬ ti ali obsoditi na manjšo kazen, če pristaneta tožilec in obtoženec na to skrajšano postopanje. Ce se postopanje obnovi in je bil uslužbenec obso¬ jen s prvo razsodbo na kazen iz točk 1., 2. ali 3. § 192., pa se z novo razsodbo oprosti ali kaznuje z manjšo kaznijo, se mora odškodovati za vse, kar je in kolikor je več izgubil po prvi razsodbi. Če je bil uslužbenec s prvo razsodbo obsojen na kazen iz točke 5. ali 6. § 192., pa se z novo razsodbo oprosti ali kaznuje s kaznijo iz točk 1., 2. ali 3. § 192., odloči disciplinsko sodišče, ali se mu prizna in v koliko se mu prizna oškodnina za čas med prvo in drugo raz¬ sodbo; toda ta odškodnina ne sme biti višja od pokoj¬ ninskih prejemkov, ki bi jih imel, da je bil upokojen na dan prve razsodbe. Če bi uslužbenec na dan prve raz¬ sodbe še ne imel pravice do pokojnine, ne more biti ta odškodnina večja od pokojninskih prejemkov, ki bi jih imel, da je upokojen na dan prve razsodbe z 10 leti službe. § 225. Disciplinska, kazniva dejanja zastarevajo v petih letih od dne, ko se je dejanje izvršilo, če pa je uvedeno disciplinsko postopanje, od dne, ko se je postopanje prekinilo. Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske odgo¬ vornosti za posledico še kazensko odgovornost za zločin¬ stvo ali drugo onečaščujoče dejanje, ne zastarevajo di¬ sciplinsko. Z obtoženčevo smrtjo se prekine disciplinsko po¬ stopanje. § 226. I Vse administrativne in disciplinske kazni se vpisu¬ jejo v uslužbenčev uslužbenski list. 85 Administrativne kazni izgube vse pravne posledice čez 4 leta, če ni bil uslužbenec v tem času iznova kazno¬ van, disciplinske kazni pa čez 7 let, če ni bil uslužbenec v tem času iznova disciplinsko kaznovan, ali če se ni odredila zoper njega disciplinska preiskava, in se ni po¬ zneje ugotovilo disciplinsko kaznivo dejanje. § 227. Pristojno oblastvo mora odstraniti iz službe usluž¬ benca, če pride v konkurz; sme pa to storiti, če se uve¬ de zoper njega kazenska ali disciplinska preiskava in če preti nevarnost, da bi se preprečila preiskava ali oškodovala imovina bodisi državne prometne ustanove, bodisi tuje, ali naposled, če to zahtevajo varnost prome¬ ta ali koristi službe. Če se državni uslužbenec dene v preiskovalni zapor ali obtoži zaradi zločinstva ali drugega onečaščujočega dejanja, odredi njegov neposredni ali posredni stareši¬ na takoj predhodno odstranitev iz službe. Vsak nadrejeni uslužbenec sme podrejenemu usluž¬ bencu prepovedati nadaljnje izvrševanje njegove službe, če to neizogibno zahteva varnost prometa. Toda v ta¬ kem primeru mora neposredni starešina takoj obvestiti pristojno oblastvo in obenem navesti razloge, zakaj je uslužbencu prepovedano, nadalje opravljati službo; pri¬ stojno oblastvo pa odloči dokončno. Ves čas, dokler je uslužbenec odstranjen od službe, ne sme oditi iz svojega stalnega bivališča brez posebne dovolitve svojega starešine; drugače se mu ustavijo vsi prejemki. Uslužbenec ne sme nositi v tem času službe¬ ne obleke niti se mu ne sme poveriti izvrševanje dote¬ danje službe; spisi, listine in uradne knjige se mu od¬ vzamejo. Zoper odločbo o suspenziji je dopustna pritožba v 15 dneh neposredno na višje oblastvo, toda vložitev pri¬ tožbe ne ustavlja suspenzije. 86 § 228. Če je uslužbenec z odločbo pristojnega oblastva od¬ stranjen iz službe, se mu ustavi, začenši s prvim dnem prihodnjega meseca, od dne odločbe pristojnega oblast¬ va, polovica čistih prejemkov. Če ima kazenska obsodba za posledico izgubo služ¬ be ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 4., 5. ali 6. § 192., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist državne blagajne. Če nima kazenska obsodba za posledico izgube služ¬ be ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točkah 1., 2. ali 3. § 192., odloči disciplinsko sodišče, ali in v koliko naj se mu povrnejo ustavljeni prejemki; vendar se mu ne sme vrniti več od polovice teh ustavljenih prejemkov. Če je državni uslužbenec z odločbo pristojnega dr¬ žavnega oblastva obsojen na kazen zapora, manjšo od leta dni, odloči disciplinsko sodišče, če ne izreče, da mu prestane služba, s svojo razsodbo, ali mu za ta čas pripadajo njegovi prejemki ali kateri del mu pripada, in ali se mu ta čas šteje za napredovanje in za opkoj- nino. § 229. Vsa priobčila v disciplinskem postopanju se vro¬ čajo neposredno obdolžencu ali osebi, ki jo je obdolže¬ nec pooblastil za to. Če ni mogoče ne eno ne drugo, se objavljajo priobčila v »Službenih novinah državnih sa- obračajnih ustanova«. § 230. Vsi predmeti disciplinskega značaja se smatrajo za nujne. § 231. Upokojenci odgovarjajo disciplinsko: 1. za disciplinske prestopke, storjene v času, ko so bili aktivni uslužbenci; 2. za težke oškodbe ugleda svojega stanu, storjene v pokoju; 87 3. za zločinstvo in onečaščujoča dejanja, za katera je pristojno redno sodišče. § 232. Disciplinske kazni za upokojence so: 1. zmanjšba pokojninskih prejemkov največ do 20 odstotkov za omejen čas, največ do 10 let; 2. izguba pravice do pokojnine. Zmanjšba pokojninskih prejemkov se nanaša na po¬ kojnino in na osebno draginjsko doklado. § 233. Za disciplinsko postopanje zoper upokojence je pri¬ stojno disciplinsko sodišče prve stopnje onega oblastva, v čigar območje spada kraj njih stalnega prebivanja, za bivše uslužbence generalne direkcije in ministrstva za promet pa disciplinsko sodišče teh oblastev. Za upokojence od I. do vštete IV. skupine, 2. stop¬ nje, je pristojno disciplinsko sodišče po zakonu o-urad¬ nikih. Če žive upokojenci v inozemstvu, je pristojno ono sodišče, ki je pristojno za kraje, kjer so naposled aktiv¬ no službovali. § 234. Disciplinsko postopanje zoper upokojence je isto ka¬ kor zoper aktivne uslužbence. § 235. V disciplinskem postopanju se ne plačujejo takse. § 236. Vsa disciplinska, kazniva dejanja, storjena pred razglasitvijo tega zakona, je razsoditi po kazenskih od¬ redbah dosedanjih disciplinskih predpisov, kolikor niso kazenske odredbe tega zakona milejše. Glede postopanja samega je uporabljati odredbe te¬ ga zakona takoj tudi na one primere, ki že teko, razen onih, ki so v prvi stopnji že razsojeni. 88 § 237 . Ob času izrednih razmer in potreb, zaradi pogostnih prekršitev službenih dolžnosti, ki v veliki meri ogrožajo eksploatacijo državnih prometnih naprav ali ji prizade¬ vajo veliko škodo, sme odrediti minister za promet spo¬ razumno s predsednikom ministrskega sveta za izvesten čas, za izvestne prestopke in izvestna področja izjemno disciplinsko sojenje. Ta naredba se mora objaviti v »Službenih novinah« in v »Službenih novinah državnih saobračajnih ustanova«. V tem primeru sodijo izjemna disciplinska sodišča na podstavi skrajšanega disciplinskega postopanja; rav¬ nati pa se morajo po bistvenih načelih rednega disci¬ plinskega postopanja. Dotično pristojno oblastvo preišče in ugotovi v vsa¬ kem primeru uslužbenčevo kaznivo dejanje; razsodbo pa izreče po izvršeni razpravi posebno disciplinsko so¬ dišče treh oseb, ki jih imenuje minister za promet sa¬ mo za te primere. Razsodba se vroči obtožencu pismeno in v njej se označijo dejanje in razlogi. To izjemno disciplinsko sodišče sme izreči vsako disciplinsko kazen, ki postane takoj izvršna. Razsodba se vroči uslužbencu osebno, če pa to ni mogoče, se objavi v »Službenih novinah državnih sao¬ bračajnih ustanova«. Kazni, izrečene po tem paragrafu, imajo iste posle¬ dice, kakor da jih je izreklo redno disciplinsko sodišče. Zoper razsodbo disciplinskega sodišča, ki se je iz¬ rekla na podstavi tega paragrafa, je dopustna pritožba na ministra za promet v 8 dneh po prioboitvi ali objavi. Vložitev pritožbe nikoli ne ustavlja izvršitve izrečene razsodbe. Odločba ministra za promet o tej pritožbi je dokončna. XII. POGLAVJE. Prehodne in končne odredbe. 89 § 238. Odredbe tega zakona veljajo za vse uslužbence dr¬ žavnih prometnih ustanov iz § 1., ki se zateko v aktivni službi na dan, ko stopi zakon v veljavo, ali ki stopijo po tem dnevu v službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bo¬ disi da so že bili v službi, neglede na zakonske predpi¬ se, ki so veljali, preden je stopil ta zakon v veljavo in neglede na to, ali se jim je pokojnina uredila po predpi¬ sih, ki so prej veljali, ali ne. 239. Dosedanje položajne skupine ustrezajo skupinam po § 22., in sicer: skupini stopnje 1 . 2. a 2 . 3. a 3. 4. a 4. 5. skupina I. kategorije 1» M I. I. I. I. 1. I. I. v in l.a skupina I. II. 1. II. 2. III. 1. III. 2. IV. 1. IV. 2. II. kategorije. V. 6. skupina 1. kategorije in 1. skupina II. ka¬ tegorije . VI. 7. skupina I. kategorije in 2. skupina II. ka¬ tegorije . VII. 8. skupina I. kategorije, 3. skupina II. kate¬ gorije in 1. skupina 3. kategorije . . . VIII. 4. skupina II. kategorije in 2. skupina III. ka¬ tegorije . IX. 3. skupina III. kategorije. X. § 240. Dosedanji uradniki 9. skupine I. kategorije, 5. sku¬ pine II. kategorije in 4. skupine III. kategorije dobivajo plačo uradniških pripravnikov po § 23. 90 § 241. Dosedanje skupine zvaničnikov in glužitedjev odgo¬ varjajo skupinam, določenim v §§ 24., 25. in 26. § 242. Uslužbenci državnih prometnih ustanov, ki so se zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v aktivni pro¬ metni službi, ostanejo v skupinah, v katerih so se zatekli, odnosno v katerih bi morali biti na ta dan po razsodbah državnega sveta in upravnih sodišč. Zatečeno stanje se administrativnim potem ne more popraviti. Ce se je uslužbenec zatekel v zvanju, ki je po- razporedu zvanj uvrščeno v nižjo skupino od skupine, v kateri se je zatekel, obdrži to zvanje v skupini, v ka¬ teri se je zatekel; če je pa po razporedu določeno zanj zvanje v višji skupini, ima prvenstveno pravico do na¬ predovanja v najnižjo skupino svojega zvanja. Strojevodje, vlakovni pregledniki, vlakovodje, nad¬ zorniki: proge, mostov, predorov, rudnikov, vodovodov, gradbenih del, telegrafa, signalov, zavodov za impregni- ranje pragov in tehtnic, ribarski nadzorniki, nadzorniki svetilnikov, ladijski strojniki, vodje manjših ladij, ladij¬ ski tehnični poslovodje, motor o v od j e, poslovodje in nad¬ zorniki električnih naprav v službi državnih prometnih napravah, ki niso dovršili šole v smislu § 47., odstavka prvega, ter imajo strokovne izpite v dotični stroki in so dovršili 5 let nepretrgane ter dobre službe in so oce¬ njeni kot strokovno sposobni za posle svoje stroke, se razporede kot nižje strokovno osebje v smislu § 47., od¬ stavka prvega, počenši z X. skupino. Njih nadaljnje na¬ predovanje pa je po odredbah tega zakona omejeno tako, da smejo napredovati zvaničniki I. kategorije do vštete VIII. skupine, zvaničniki II. kategorije pa do vštete IX. skupine. § 243. Potem, ko stopi ta zakon v veljavo, se šteje za na¬ daljnje napredovanje v rok iz § 51. samo čas, katerega 91 je uslužbenec dejanski prebil v skupini, v kateri se je zatekel na dan, ko stopi ta zakon v veljavo. § 244. Roki iz § 51. se skrajšajo za tretjino onim državnim uslužbencem, ki so se zatekli v državni službi na dan, ko stopa ta zakon v veljavo, pa so bili po vojni ali z od¬ vzemom svobode po sovražnih oblastvih iz političnih razlogov za vojne zadržani, da bi bili dovršili šole ali stopili v službo. Izvzeti so oni, katerim se je že poprej upošteval tak razlog za ugodnejše napredovanje v službi. § 245. V skupinah, v katerih so določeni periodični poviški, pripada uslužbencu, ko stopi ta zakon v veljavo, oni periodični povišek, do katerega ima pravico po letih, de¬ janski prebitih v skupini, v kateri se je zatekel. § 246. Od časa, števnega za napredovanje po skupinah, od¬ nosno po periodičnih poviških v smislu §§ 243. do 245., se mora čas, ki ga je uslužbenec zbog slabe ocene ali disciplinske razsodbe izgubil za napredovanje po dose¬ danjih zakonskih predpisih, odbiti v dobi, katero je bil v skupini, kjer se je zatekel na dan, ko stopi ta zakon v veljavo. § 247. Uradniki z zvanji, ki so po § 47., odstavku tretjem, razporejena od VIII. skupine navzgor, morejo, ce nimajo za ta zvanja določene šolske izobrazbe, napredovati samo do vštete IV. skupine, 1. stopnje. Če se je tak uradnik zatekel v III. skupini, more napredovati v 1. stopnjo iste skupine, ako je zvanje, v katerem je, razporejeno tudi v tej stopnji. Uradniki, ki jih zateče ta zakon v aktivni službi dr¬ žavnih prometnih naprav in ki so bili prevedeni na pod¬ stavi člena 200., pod II., zakona o državnem prometnem osebju z dne 1. novembra 1923. v zvanja II. kategorije, 92 morejo v teh zvanjih napredovati do vštete VI. skupine. Izjemno od odredbe odstavka prvega tega paragrafa se smejo od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, za dobo 10 let postavljati za načelnike prometnih oddelkov oblastnih direkcij in za načelnike oddelkov za kontrolo dohodkov ter za finančni oddelek v generalni direkciji, tudi usluž¬ benci brez fakultetne izobrazbe, ki pa morajo imeti naj¬ manj 20 let strokovne službe in ostale pogoje iz tega za¬ kona. Ista odredba velja tudi za načelnika brodarskega oddelka direkcije pomorskega prometa, če ima navtično šolo z diplomo kapitana za dolgo plovidbo in 20 let stro¬ kovne službe ter če izpolnjuje pogoje tega zakona. Višji kontrolorji (§ 47., odstavek 2.) smejo napre¬ dovati, dokler ne izide zakon, predviden v § 48., v zva- nje inšpektorja, luškega poglavarja V. skupine, če imajo poleg ostalih pogojev iz § 51. 20 let dejanske služ¬ be in 50 let starosti in če so v poslednjih treh letih oce¬ njeni odlično. Prepisovalec* (strojepisec), prometnik, vlakovni pre¬ glednik, glavni blagajnik voznih listkov, strojni nadzira- telj, instrakcijski strojevodja, strojevodja, motorovodja, poslovodja, tehnik, nadzornik: električne naprave, proge, mostov, predorov, rudnikov, gramoznic, vodovodov, gradb, telegrafa, signalov, zavoda za impregniranje pra¬ gov in tehtnic; luški prometnik, ribarshi nadzornik, nad¬ zornik svetilnikov, ladijski strojnik, ladijski vodja, teh¬ nični poslovodja, gradbeni nadzornik, smejo napredovati, dokler ne izide zakon, predviden v § 48., v ustrezna zva- nja VII. skupine, če imajo poleg ostalih pogojev iz § 51. 20 let dejanske sllužbe in 45 let starosti ter če so v po¬ slednjih treh letih ocenjeni odlično. § 248. Če bi dobil uslužbenec po tem zakonu manjšo plačo od prejšnje osnovne in položajne plače, dobiva razliko med temi prejemki dotlej, dokler ne doseže njegova pla- * V izvirniku »prevodilac«. Op. ur. 93 ča po tem zakonu zbog napredovanja višino prejšnje osnovne in položajne plače Istotako pripada uradnikom, ki bi dobili po tem za¬ konu položajno doklado, ki je manjša od službene dokla¬ de, ki so jo prejemali po dosedanjih zakonskih pred¬ pisih, to razliko dotlej, dokler z napredovanjem ne do¬ sežejo položajne doklade, ki je enaka ali večja od dose¬ danje službene doklade. Ce bi dobili zvaničniki I. in II. kategorije ter služi- telji po tem zakonu manj od dosedanjih celokupnih pre¬ jemkov, dobivajo razliko med temi prejemki dotlej, do¬ kler z napredovanjem ne dosežejo njih celokupni prejem¬ ki po tem zakonu prejšnjih celokupnih prejemkov. Razlike po prvem, drugem in tretjem odstavku se izkazujejo ločeno od prejemkov po tem zakonu in se šte¬ jejo v osnovo za osebno pokojnino, 6e se uslužbenec upo¬ koji ob času, ko prejema to razliko. § 249. Pravila o izpitih po § 1.6. se morajo v 6 mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, spraviti v sklad z nje¬ govimi odredbami. Dotlej veljajo dosedanji pravilniki o izpitih. § 250. Dokler se ne izda uredba, omenjena v § 29., veljajo glede pogojev, po katerih se pridobivajo ali izgubljajo pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade, do¬ sedanji predpisi. § 251. Uredbe, omenjene v § 30., se izdajo najkesneje v 6 mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo. Dotlej veljajo v tem pogledu dosedanji predpisi. § 252. Uslužbenci državnih prometnih ustanov, ki bodo po¬ tem, ko stopi ta zakon v veljavo, napredovali ali bodo 94 postavljeni v zvanje višje skupine in s tem pridobili višje prejemke, ostanejo eno leto ob prejemkih, ki so spojeni s skupino, ki so jo do tega dne imeli. To velja tudi za periodične poviške. Rok enega leta se šteje za vsakega teh prejemkov posebej od dne, ko uslužbenec prvič po¬ tem, ko je stopil ta zakon v veljavo, pridobi zvišbo do- tičnega prejemka. Odredbe prvega odstavka ne veljajo glede prejem kov, katere dobivajo uslužbenci ob prvi postavitvi kakor tudi ob povratku v aktivno službo državnih prometnih ustanov. V ostalem pa veljajo tudi za take uslužbence povsem odredbe prvega odstavka. Za rodbinske draginjske doklade uslužbencev držav¬ nih prometnih ustanov, kakor tudi za njih osebne draginj¬ ske doklade ob izpremembi krajevnega draginjskega raz¬ reda, kakor tudi za doklade teh uslužbencev, ki jih pre¬ jemajo, če službujejo ali se šolajo v inozemstvu, ne ve¬ ljajo odredbe prvega odstavka. Po preteku enoletnega roka iz prvega odstavka in v prihodnje bodo prejemali uslužbenci popolne prejemke, ki jim pripadajo po zakonu tako, da je tedaj izvršiti od¬ tegljaj po točki 2. § 140. § 253. Dokler ne stopi v veljavo zakon o izvršbi in zavaro¬ vanju, se sme postaviti uslužbencem državnih prometnih ustanov, aktivnim ali upokojenim, kakor tudi njih rodbi¬ nam, ki uživajo rodbinsko pokojnino, prepoved na tret¬ jino njih prejemkov, razen osebne in rodbinske draginj¬ ske doklade, in sicer sodno ali po njih pristanku. Od te tretjine se odbijata tudi davek in prispevek za pokojnin¬ ski sklad. Za vzdrževanje rodbine se sme prepovedati tudi več kot tretjina prejemkov, vštevši osebno draginjsko do¬ klado, če bi bilo s pristojno razsodbo več odrejeno. Istotako se sme za državne terjatve izdati pr eno ved tudi na osebno draginjsko doklado do 50 odstotkov aktiv¬ nih in do 30 odstotkov pokojninskih prejemkov, in sicer tudi administrativnim potem. 95 Za terjatve, ki izvijajo iz odkupa zemljišč in gradnje hiš po zadrugah za gradnjo stanovanj, se sme dopustiti prepoved do 50% aktivnih in pokojninskih prejemKOV, izvizemši rodbinske draginjske doklade, članom ta¬ kih zadrug po njih pristanku in s pogojem, da se sme zahtevati prepoved šele po izročitvi hiše in predaji tapije, odnosno ko se izvrši vpis njih lastninskih pravic v zem¬ ljiških knjigah. Taka prepoved je dopustna samo za amortizacijske terjatve, ki ne trajajo preko 20 let. § 254. Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki so se zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v aktivni dr¬ žavni službi ali so v njej prej bili, pa pozneje, ko stopi ta zakon v veljavo, vnovič stopijo v aktivno službo držav¬ nih prometnih ustanov, se šteje kot čas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad ves oni čas od dneva, ko stopa ta zakon v veljavo, ki se po tem zakonu priznava za poRojnino. Ne priznava se pa čas, po katerem se je odmerila uslužbencu osebna pokojnina, ki jo je odkupil po odred¬ bah prejšnjih zakonov. § 255. Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki jim je bila prestala državna služba zbog podane ostavke pre¬ den stopi ta zakon v veljavo, pa se v času, ko stopi ta zakon v veljavo, v njej zatečejo ali stopijo po tem času vnovič v službo, se šteje prejšnja služba pred ostavko v celoti tako za pokojnino, kakor za čas vplačevanja. § 256. Kdor se je vrnil v službo državnih prometnih ustanov, a je bil upokojen, odnosno je podal ostavko ali pa bil odpuščen ob času, ko je veljal prejšnji zakon, ko ni bila določena za uslužbence njegove stroke doklada na služ¬ bo, in se upokoji pred potekom treh let od dne, ko se je vrnil v službo, ne more dobiti pokojninskih prejemkov po tem zakonu, temveč mu pripadajo po zakonu, ki je 96 veljal ob času njegove upokojitve, podane ostavke ali odpustitve iz službe. Od tega se izvzemajo oni uslužbenci, ki se morajo pred potekom triletnega roka po zakonu sa¬ mem upokojiti, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za popolno pokojnino, če se ne upokoje na svojo prošnjo. Istotako to ne velja za rodbinske pokojnine uslužbencev, ki so kot aktivni umnli pred potekom triletnega roka. Če se mora uslužbencu odmeriti pokojnina po od¬ redbah prednjega odstavka po prejšnjih predpisih, se šteje v službeno dobo tudi čas, prebit po povratku v službo; pokojninsko osnovo pa tvorijo prejemki po prej¬ šnjem zakonu, ki ustrezajo zvanju in položaju, v katerem je upokojen. § 257. Zvanieniki, ki so se zatekli kot taki in niso, bili pre¬ vedeni po zakonu o državnem prometnem osebju iz leta 1923. ter so bili neposredno obdržani v službi državnih prometnih ustanov, se morajo prevesti kot zvaničniki po tem zakonu in se jim šteje čas, prebit od 1. novembra 1923. do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, kot zvanični- ška služba v smislu §§ 24. in 25. in v rok za pridobitev pravice do pokojnine ter za odmero količine pokojnine. § 258. Onim uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki so bili v tem svojstvu pred dnem 1. septembra 1923., pa se upokoje potem, ko stopi ta zakon v veljavo, in ki iz¬ polnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokoj¬ nine, določen v § 121., se šteje od časa, prebitega pred dnem 1. septembra 1923., za odmerjanje količine pokoj¬ nine poleg časa iz § 124. tudi še naslednji čas: 1. Ves čas, naveden pod 1. v § 124., bodisi nepre¬ kinjen ali s prekinitvami. 2. Čas, ki ga je prebil uslužbenec državnih promet¬ nih ustanov v Srbiji in Črni gori po dovršitvi 18. leta starosti v službi, ki ustreza po tem zakonu zvaničniški ali služiteljski službi. 97 3. Čas, prebit po dovršitvi 18. leta starosti v svojstvu stalnega dnevničarja (dnevničarja, pisarniškega pomočni¬ ka ali dnevničarja z mesečno plačo), če se je izvršil pre¬ hod v zvanje, ki daje po tem zakonu pravico do pokoj¬ nine, najdalj v 6 mesecih; vendar se v ta rok ne šteje služba v vojski. 4. Čas, ki ga je prebil uslužbenec državnih prometnih ustanov, aktivni ali upokojenec, na vojaški dolžnosti v vojni, se šteje tako, da se za vsako vojno leto šteje še po eno leto. 5. Čas, dejanski prebit na vojaški dolžnosti preko obveznega roka največ dveh let v stalnem kadru in pre¬ ko orožnih vaj. Onim uslužbencem, ki so vstopili v dr¬ žavno službo pred dnem 6. septembra 1919. in ki se jim je po prejšnjih zakonskih predpisih v krajih zunaj Srbije in Črne gore priznaval tudi čas kadrskega roka in orožnih vaj, se prizna tudi ta čas po njegovem dejan¬ skem trajanju, če so dobili državno službo pred dovrše¬ nim 32 letom starosti. 6. Leta, ki jih je kdo prebil v vojski Srbije in Črne gore na vojaški dolžnosti, bodisi zbog svoje vojaške ob¬ veznosti, bodisi kot dobrovoljec v vojnah od leta 1912. do vštetega leta 1920. in je pred dnem 1. septembra 1923. postal aktiven državni uslužbenec s pravico do pokoj¬ nine, se štejejo dvojno po odbitku obveznega roka v stalnem kadru. Obvezni rok, kolikor pade v ta čas, znaša 18 mesecev, če ni bil krajši. 7. Osebam, ki so bile v vojnih letih od 1912. do 1920. aktivni ukazni uradniki Srbije ali Črne gore, pa niso bili na vojaški dolžnosti v vojni, se šteje vsako tako leto za 18 mesecev. 8. Čas, prebit pred vstopom v državno službo v službi pokrajinske, okrožne (županijske), sreske (kotarske) in občinske samouprave, se prizna v tem obsegu, kolikor je bil priznan z zakoni, ki so ob tem času veljali. 9. Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki so vršili pri bivših versko-prosvetnih avtonomijah upravno ali nastavniško službo, pa so kesneje neposredno stopili 7 98 v državo službo, kakor tudi upokojencem takih ustanov ob enakih pogojih, se šteje čas, prebit v službi teh usta¬ nov, za pokojnino. 10. Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki so izvrševali pred ujedinjenjem v krajih zunaj Srbije in Črne gore svobodne poklice, pa so po ujedinjenju zaradi olajšave organizacije državne uprave v teh krajih stopili v službo državnih prometnih ustanov, in sicer najmanj 2 leti pred razglasitvijo zakona o državnem prometnem osebju z dne 1. novembra 1923. in so še bili v njej ob tem času, se priznava za vsako leto državne službe po eno leto, ki so ga prebili v svobodnem poklicu pred ujedi¬ njenjem; vendar se sme tako upoštevati največ 15 let svobodnega poklica pred ujedinjenjem. 11. Čas, priznan po členih 3. in 6. zakona o prizna¬ nju in vračunanju službene dobe onih uslužbencev, ki so delali na narodnem poprišeu, z dne 28. maja 1922., neglede na to, ali so stopili v državno službo, preden stopi ta zakon v veljavo, ali pozneje. 12. Cas, prebit v zaporu ali internaciji ali v politič¬ nem izgnanstvu med vojno radi nacionalnega delovanja. 13. Do vštetega dne 30. julija 1923. se šteje od de¬ janski v državni službi v Južni Srbiji v svojstvu urad¬ nika, zvaničnika ali služitelja prebitega časa vsakih 8 mesecev za 12, a čas od dne 31. julija 1923. do vštetega dne 31. julija 1930 dvojno. 14. Osebam, ki so na dan vojne napovedi bile v službi v bivši Avstro-Ogrski, pa so bile iz službe odpu¬ ščene med vojno iz političnih razlogov brez odpravnine in pravice do pokojnine in so se vrnile po osvobojenju v službo, se šteje čas, ki so ga prebile zunaj službe do dne 1. decembra 1919., vendar brez pravice do povračila za minuli čas. Cas, ki se priznava po točkah 5., 6., 8., izvzemši pokrajinsko službo. 9., 10., 11., 12. in 14. za odmerjenje količine pokojnine, se ne šteje kot čas, ki je po prvem odstavku § 121. pogoj za pridobitev pravice do pokoj- nine. Prav tako se ,ie šteje kot čas, ki je po prvem odstavku § 121. pogoj za pridobitev pravice do pokojnine tudi zvišani čas, ki se priznava za pokojnino po točkah 4., 7. in 13. Izjemoma se osebam, ki jim je priznan čas po točki 11., in sicer za službo v Južni Srbiji, šteje ta čas kot čas, ki je po prvem odstavku § 121. pogoj za pri¬ dobitev pravice do pokojnine. Ostalim osebam, ki jim je priznan čas po točki 11., se sme s kraljevim ukazom na predlog ministra za promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta priznati ta doba kot čas, ki je po prvem odstavku § 121. pogoj za pridobitev pravice do pokojnine. § 259. Uslužbenci državnih prometnih ustanov, ki jih je za¬ tekel ta zakon kot upokojence s pokojninskimi prejemki po zakonu o državnem prometnem osebju od dne 1. no¬ vembra 1923., so dolžni, plačevati od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, v uradniški pokojninski sklad. Osnova za vplačevanje so skladno s § 142. oni prejemki, ki so bili osnova za odmero osebne pokojnine, a kot čas vpla¬ čevanja iz § 149. se jim šteje ves oni čas do dne upoko¬ jitveni se jim je bil priznal z izvršno odločbo za osebno pokojnino. Za čas od upokojitve do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, smejo taki upokojeni uslužbenci držav¬ nih prometnih ustanov naknadno vplačati prispevke v uradniški pokojninski sklad, v katerem primeru se jim ta čas šteje za odmero rodbinske pokojnine. Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki jih je ta zakon zatekel kot upokojence s pokojninskimi prejem¬ ki po zakonih, ki so veljali pred zakonom o državnem prometnem osebju od 1. novembra 1923., se prizna za čas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad oni čas do dne upokojitve, ki jim je bil priznan z izvršno odločbo za osebno pokojnino. Taki upokojeni uslužbenci držav¬ nih prometnih ustanov, smejo po lastni volji potem, ko stopi ta zakon v veljavo, postati vplačevalci v uradniški 7* 100 pokojninski sklad, kakor tudi naknadno vplačati pri¬ spevke v ta sklad tudi za čas po upokojitvi, pa do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, in sicer za čas, za katerega to sami želijo. Čas, za katerega tako plačajo prispevke, se šteje za odmero rodbinske pokojnine. Osnova za pla¬ čevanje skladno s § 142. so oni prejemki, ki so jim bili osnova za odmero osebne pokojnine. § 260. Rodbinam uslužbencev državnih prometnih ustanov, ki jim je pripadala rodbinska pokojnina, preden stopi ta zakon v veljavo, ostanejo pokojninski prejemki po dolo¬ čilih prejšnjih zakonov. § 261. V 4 mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, so aktivni uslužbenci državnih prometnih ustanov dolžni, kolikor tega niso že popreje storili, da po neposrednem starešini predložijo v izvirniku ali overovljenem prepisu oblastvu, pri katerem se vodijo centralni uslužbenski listi, vse one listine, s katerimi želijo popolniti podatke uslužbenskega lista v pogledu priznanja časa, doslužene- ga preden stopi ta zakon v veljavo, ki se po tem zakonu priznava za pokojnino. Uslužbenec, ki je bil zunaj aktivne državne služ¬ be, pa se vrne v službo potem, ko stopi ta zakon v ve¬ ljavo, odnosno ki je bil potem, ko stopi ta zakon v ve¬ ljavo, v aktivni službi, pa je pred potekom roka 4 me¬ secev podal ostavko ali bil odpuščen iz službe, je dolžan priložiti prošnji za vnovični vstop v službo poleg ostalih listin tudi vse listine, s katerimi dokazuje prejšnji čas, ki se po tem zakonu priznava za pokojnino. Organ, ki izda odločbo o postavitvi, je dolžan hkratu z izdajo te odločbe ugotoviti, kateri čas se mu priznava za pokojnino po tem zakonu. Če je odločba o postavitvi ukaz, se ugotovi čas s posebno rešitvijo, ki se izda hkratu z ukazom: če se pa odločba o postavitvi izda v obliki rešitve, tedaj se ugotovi čas s to rešitvijo. 101 § 262. S posebnim zakonom se uvede likvidacija skladov, iz katerih so se izplačevale rodbinske pokojnine do dne 1. septembra 1923. § 263. Vse odredbe dosedanjih zakonov s katerimi so ure¬ jena razmerja uslužbencev državnih prometnih ustanov, kolikor s tem zakonom niso izrečno ukinjena, prestanejo veljati z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, razen odredb, ki se s tem zakonom izrečno puščajo v veljavi. § 264. Kjerkoli se v odredbah posebnih zakonov, ki niso ukinjeni, določa, da veljajo predpisi zakona o državnem prometnem osebju od 1. novembra 1923., je smatrati, da se to nanaša na ta zakon. § 265. Kjerkoli se v posebnih zakonih v odredbah, ki niso ukinjene, omenjajo kategorije, je smatrati, da se nanaša I. kategorija na zvanja iz odstavka 3. § 47., ki so razpo¬ rejena od VIII. skupine navzgor, II. kategorija na zva¬ nja iz odstavka 2. § 47., ki so razporejena od IX. do V. skupine, a III. kategorija na zvanja iz odstavka 1. § 47., ki so razporejena od X. do VII. skupine. V vseh neukinjenih odredbah posebnih zakonov, v katerih se omenjajo skupine, je smatrati, da se nana¬ šajo na skupine po tem zakonu analogno predpisom -§ 239. Kjer je govor o glavnih in pomožnih skupinah, se smatrajo za pomožne skupine, in sicer: za zvanja iz odstavka 3. § 47. skupini VII. in VIII., za zvanja iz od¬ stavka 2. § 47. skupini VIII. in IX. in za zvanja iz od¬ stavka 1. § 47. skupini IX. do X., za glavne pa ostale skupine zvanj iz teh odstavkov. Pripravljalne skupine je smatrati za ukinjene. § 266. Kjerkoli se v odredbah posebnih zakonov, ki niso ukinjeni, omenjata osnovna in položajna plača, je sma- 102 trati, da se to nanaša na plačo po tem zakonu. Kjerkoli se v teh odredbah omenja stopnja osnovne plače, je sma¬ trati, da se nanaša na periodični povišek po tem zakonu. § 267. Vse odredbe dosedanjih zakonov, s katerimi se do¬ ločajo specialne doklade, odnosno službene doklade, ki s tem 'zakonom niso že izrečno ukinjene, prestanejo ve¬ ljati z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, izvzemši one odredbe, ki se s tem zakonom izrečno puščajo v veljavi. § 268. Ukinjajo se vse odredbe posebnih zakonov, ki s tem zakonom niso izrečno ukinjene in ki določajo za obče kretanje po položajnih skupinah roke, ki ne ustrezajo rokom iz § 51. Odredbe posebnih zakonov, ki predpisu¬ jejo glede službe v poedinih strokah še posebne roke, brez katerih se poedina zvanja ne morejo doseči, osta¬ nejo v veljavi poleg odredb iz § 51. § 269. Rešitve o osebnih pokojninah, izdane po 1. aprilu 1930., v katerih je vzeta za pokojninsko osnovo tudi služ¬ bena doklada, se morajo v 6 mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, spraviti v sklad z odredbami §§ 130. in 131. tega zakona, in sicer tako, da je ugotoviti, koliko bi znašali pokojninski prejemki, če se uporabijo odstotki iz §§ 130. in 131. Kolikor bi tako ugotovljeni pokojninski prejemki bili manjši od pokojninskih prejemkov, ki so pripadali upokojenemu uslužbencu do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, se mora ta razlika odbiti od osebne dra- ginjske doklade. § 270. Pri ministrstvu za promet se postavijo šoferji za vož¬ njo z ministrskimi avtomobili, ki se delegirajo na delo, in sicer: predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle po 2, ostalim ministrom pa po 1. 10B Krediti, iz katerih so se doslej plačevali šoferji, se nakažejo ministrstvu- za promet. § 271. V skladu s § 32. se predpiše v roku 6 mesecev pra¬ vilnik o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih ustanov; dokler se ta pravilnik ne izda, velja v tem pogledu dosedanji pravilnik. § 272. Uredba, ki jo predvideva § 172., se predpiše v roku 6 mesecev; dokler se ta uredba ne izda, veljajo zadevni dosedanji predpisi. § 273. Dokler se ne predpiše pravilnik o delavcih, ustrezno § 188., veljajo predpisi dosedanjih pravilnikov o delavcih. § 274. Od dne, ko topi ta zakon v veljavo, dobijo zatečeni uslužbenci državnih prometnih ustanov te-le nazive: 1. višjega svetnika vsi zatečeni uradniki IV. skupine in IV.-a skupine I. kategorije; 2. višjega sekretarja zatečeni uradniki V. skupine I. kategorije v ministrstvu za promet, v generalni di¬ rekciji železnic, upravi pomorstva in rečnega prometa; 3. svetnika zatečeni uradniki V. skupine I. kate¬ gorije pri oblastnih železniških direkcijah in pri direk¬ ciji pomorskega prometa; 4. inšpektorja zatečeni uradniki I.-a skupine II. ka¬ tegorije; 5. poverjenika zatečeni uradniki VI. skupine I. ka¬ tegorije; 6. višjega kontrolorja zatečeni uradniki I. skupine II. kategorije; 7. višjega pristava zatečeni uradniki VII. skupine I. kategorije; 104 8. kontrolorja zatečeni uradniki II. skupine II. ka¬ tegorije; 9. pristava zatečeni uradniki VIII. skupine I. ka¬ tegorije. § 275. Obstoječa udruženja, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, morajo predložiti v roku treh me¬ secev ministrstvu za promet svoja pravila in prositi za dovoljenje nadaljevanja dela, ako to žele. XIII. POGLAVJE. Razpored zvanj. § 276. Uradniška zvanja se razporejajo tako-le: I. skupina. Nima zvanja. II. skupina, 1. stopnja. Pomočnik ministra za promet. Generalni ravnatelj železnic. II. skupina, 2. stopnja. Pomočnik ministra za promet. Generalni ravnatelj železnic. III. skupina, 1. stopnja. Generalni inšpektor ministrstva za promet. Upravnik pomorstva in rečnega prometa. Pomočnik generalnega ravnatelja železnic. Ravnatelj: oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. Pomočnik železniškega ravnatelja. Načelnik: ministrstva za promet, generalnega ravnateljstva železnic, uprave pomorstva in rečnega prometa, oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. III. skupina, 2. stopnja. Generalni inšpektor ministrstva za promet. Upravnik pomorstva in rečnega prometa. Pomočnik generalnega ravnatelja železnic. Ravnatelj: oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. Pomočnik železniškega ravnatelja. Načelnik: ministrstva za promet, generalnega ravnateljstva železnic, uprave pomorstva in rečnega prometa, oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. Višji svetnik: ministrstva za promet, generalnega ravnateljstva železnic in uprave pomorstva in rečnega prometa. Upravnik glavne delavnice. IV. skupina, 1. stopnja. Višji svetnik: ministrstva za promet, generalnega ravnateljstva železnic, uprave pomorstva in rečnega prometa, oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. Svetnik: ministrstva za promet, generalnega ravnateljstva železnic in uprave pomorstva in rečnega prometa. Upravnik glavne delavnice. 106 IV. skupina, 2. stopnja. Višji svetnik: ministrstva za promet, generalnega ravnateljstva železnic, uprave pomorstva in rečnega prometa, oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. Svetnik: ministrstva za promet, generalnega ravnateljstva železnic, uprave pomorstva in rečnega prometa, oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. V. skupina. Višji tajnik (§ 47., odst. 3.): ministrstva za promet, generalnega ravnateljstva železnic in uprave pomorstva in rečnega prometa. Svetnik (§ 47., odst. 3.): oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. Inšpektor (§ 47., odst. 2.). Luški poglavar (§ 47., odst. 2.). VI. skupina. Poverjenik (§ 47., odst. 3.). Višji kontrolor (§ 47., odst. 2.). Luški kapitan I. razreda (§ 47., odst. 2.). Kapitan luke I. razreda (§ 47., odst. 2.). VII. skupina. Višji pristav (§ 47., odst. 3.). Kontrolor (§ 47., odst. 2.). Luški kapitan II. razreda (§ 47., odst. 2.). Kapitan luke II. razreda (§ 47., odst. 2.). Glavni arhivar (§ 47., odst. 1.): ministrstva za promet, 107 generalnega ravnateljstva železnic, uprave pomorstva in rečnega prometa, oblastnega železniškega ravnateljstva in ravnateljstva pomorskega prometa. Prepisovalec* — strojepisec (§ 47., odst. 1.). Višji prometnik (§ 47., odst. 1.). Višji vlakovni preglednik (§ 47., odst. 1.). Glavni blagajnik voznih listkov (§ 47., odst. 1.). Višji strojni nadzornik (§ 47., odst. 1.). Višji instrukcijski strojevodja (§ 47., odst. 1.). Višji strojevodja (§ 47., odst. 1.). Višji motorovodja (§ 47., odst. 1.). Višji poslovodja (§ 47., odst. 1.). Višji tehnik (§ 47., odst. 1.). Višji nadzornik (§ 47., odst. 1.): proge, mostov, predorov, rudnikov, gramoznic, vodovodov, zgradb, telegrafov, signalov, zavodov za impregniranje pragov, tehtnic. Višji luški prometnik (§ 47., odst. 1.). Višji ribarski nadzornik (§ 47., odst. 1.). Višji nadzornik svetilnikov (§ 47., odst. 1.). Višji ladijski strojnik (§ 47., odst. 1.). Višji ladijski vodja (§ 47., odst. 1.). Višji tehnični poslovodja (§ 47., odst. 1.). Višji gradbeni nadzornik (§ 47., odst. 1.). VIII. skupina. Pristav (§ 47., odst. 3.). Prometni uradnik (§ 47., odst. 2.). Tehnični uradnik (§ 47., odst. 2.). Administrativni uradnik (§ 47., odst. 2.). Luški pristav (§ 47., odst. 2.). Ladijski uradnik (§ 47., odst. 2.). Oficial (§ 47:, odst. 1.). Nadzornik skladišča (§ 47., odst. 1.). Strojepisec (§ 47., odst. 1.). Prometnik (§ 47., odst. 1.). * V izvirniku: »prevodilac«. Op. ur. 108 Vlakovni preglednik (§ 47., odst. 1.). Blagajnik voznih listkov in prtljage (§ 47., odst. 1.). Vlakovodja (§ 47., odst. 1.). Skladiščnik (§ 47., odst. 1.). Glavni telegrafist (§ 47., odst. 1.). Premikalni nadziratelj (§ 47., odst. 1.). Strojni nadziratelj (§ 47., odst. 1.). Instrukcijski strojevodja (§ 47., odst. 1.). Strojevodja (§ 47., odst. 1.). Motorovodja (§ 47., odst. 1.). Poslovodja (§ 47., odst. 1.). Nadzornik električnih naprav (§ 47., odst. 1.). Tehnik (§ 47., odst. 1.). Strojnik (§ 47., odst. 1.). Vozovni preglednik (§ 47., odst. 1.). Risar (§ 47., odst. 1.). Nadzornik (§ 47., odst. 1.): proge, mostov, predorov, rudnikov, gramoznic, vodovodov, zgradb, telegrafov, šignalov, zavodov za impregniranje pragov, tehtnic. Luški prometnik (§ 47., odst. 1.). Ribarski nadzornik (§ 47., odst. 1.). Nadzornik svetilnikov (§ 47., odst. 1.). Ladijski strojnik (§ 47., odst. 1.). Ladijski vodja (§ 47., odst. 1.). Pomorsko zdravstveni nadzornik (§ 47., odst. 1.). Tehnični poslovodja (§ 47., odst. 1.). Nadzornik signalov (§ 47., odst. 1.). Gradbeni nadzornik (§ 47., odst. 1.). Nadzornik piovidbene poti (§ 47., odst. 1.). Ladijski prtljažnik (§ 47., odst. 1.). Luški nadpilot (§ 47., odst. 1.). IX. skupina. Prometni uradnik (§ 47., odst. 2.). Tehnični uradnik (§ 47., odst. 2.). Administrativni uradnik (§ 47., odst. 2.). Luški pristav (§ 47., odst. 2.). 109 Ladijski uradnik (§ 47., odst. 2.). Oficial (§ 47., odst. 1.). Strojepisec (§ 47., odst. 1.). Blagajnik voznih listkov in prtljage (§ 47., odst. 1.). Vlakovodja (§ 47., odst. 1.). Skladiščnik (§ 47., odst. 1.). * Telegrafist (§ 47., odst. 1.). Premikalni nadziratelj (§ 47., odst. 1.). Strojevodja (§ 47., odst. 1.). Motorovodja (§ 47., odst. 1.). Poslovodja (§ 47., odst. 1.). Nadzornik električnih naprav (§ 47., odst. 1.). Tehnik (§ 47., odst. 1.). Risar (§ 47., odst. 1.). Strojnik (§ 47., odst. 1.). Vozovni preglednik (§ 47., odst. 1.). Nadzornik (§ 47., odst. 1.): proge, mostov, predorov, rudnikov, gramoznic, vodovodov, zgradb, telegrafov, signalov, zavodov za impregniranje pragov, tehtnic. Luški uradnik (§ 47., odst. 1.). Ribarski nadzornik (§ 47., odst. 1.). Nadzornik svetilnika (§ 47., odst. 1.). Ladijski strojnik (§ 47., odst. 1.). Ladijski vodja (§ 47., odst. 1.). Pomorsko zdravstveni nadzornik (§ 47., odst. 1.). Tehnični poslovodja (§ 47., odst. 1.). Nadzornik signalov (§ 47., odst. 1.). Gradbeni nadzornik (§ 47., odst. 1.). Nadzornik plovidbene poti (§ 47., odst. 1.). Ladijski prtljažnik (§ 47., odst. 1.). Luški nadpilot (§ 47., odst. 1.). X. skupina. Pomožni oficial. Pomožni skladiščni nadzornik. Pomožni strojepisec. Pomožni prometnik. 110 Pomožni blagajnik voznih listkov in prtljage. Pomožni vlakovodja. Pomožni skladiščnik. Pomožni telegrafist. Pomožni premikalni nadziratelj. Pomožni strojevodja. Pomožni motorovodja. Pomožni vozovni preglednik. Pomožni poslovodja. Pomožni strojnik. Pomožni nadzornik električnih naprav. Pomožni tehnik. Pomožni risar. Pomožni nadzornik: proge, mostov, predorov, rudnikov, gramoznic, vodovodov, zgradb, telegrafov, signalov, zavodov za impregniranje pragov, tehtnic. Pomožni luški prometnik. Pomožni ribarski nadzornik. Pomožni nadzornik svetilnika. Pomožni ladijski strojnik. Pomožni ladijski vodja. Pomožni pomorsko-zdravstveni nadzornik. Pomožni tehnični poslovodja. Pomožni nadzornik signalov. Pomožni nadzornik plovidbene poti. Pomožni gradbeni nadzornik. Pomožni ladijski prtljažnik. Pomožni luški nadpilot. § 277. Za zvanja, ki so ostala neomenjena v razporedu zvanj iz § 276., ki pa so na osnovi zakonskih predpisov obstajala na dan uveljavljenja tega zakona, se odredi položajna skupina z odlokom ministra za promet v spo¬ razumu z ministrom pravde in ministrom za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta, smiselno po zvanjih, ki so našteta v razporedu in ki jih je srna- 111 trati kot zvanja, označujoča važnost funkcije v dotični skupini. Položajne skupine za nova zvanja se odredijo z za¬ konom. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, ob¬ vezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih no¬ vi nah«. Našemu ministru za promet priporočamo, naj raz¬ glasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu poko¬ ravajo. V Beogradu, 22. junija 1931.; M. S. št. 15502/31. § 278. Aleksander s. r. Minister za promet Laz. Radivojevič s. r. Videl Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r. in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r. » Stvarno kazalo '(Številske pomenijo paragrafe zakona.) Administrativna kazen (za neredu ost) 189, 190 Akontacija na rodbinsko pokojnino 156 Aktivni uslužbenci drž. prometnih ustanov, prejemki 20—26 Alkoholne pijače, uživanje v službi 100 Amortizacijske 'terjatve, prepoved na prejemke 253 Anonimne prijave in pritožbe, zabranjene 75 Avstro-ogrski uslužbenci, bivši, vštetje službe 258 Ban, dovolitev sprestopa iz druge državne ali samoupravne službe v službo drž. prometnih ustanov 59 Blagajna, izročitev, podaljšanje (roka za javljanje na službo 108 Blagajnikova imovdna, zakonska zastava na njej 95 Bolezen dnevničaTjev 179 — 'dobljena po poslu državnih prometnih ustanov, odmera penziije 118 - kontraktualnih uradnikov 179 — opravičilo izostanka 86 — prestanek službe 86, 112 — • štetje službenega časa v pokojnino ob bolezni kot posle¬ dice izvrševanja službe 126 — ugotovitev, komisionalna 86 Bolnice, državne, zdravljenje uslužbencev državnih (prometnih ustanov 89 Bolniški sklad državnega prometnega osebja 179 ©olovanje preko 6 mesecev 86 — vštetje časa za odsotnost na porodu 90 — vštetje časa za okrevanje 86 Branilec disciplinski, pri disciplinski razpravi 200 - pravica, pregledati spise 212 Brezimne prijave in pritožbe, zabranjene 75 Brezplačna vožnja 102 Brezplačno zdravljenje drž. prometnega osebja v drž. bolnicah 89 Častniki, rezervni, v drž. prometni službi, vojna dolžnost 82 Cin uradnikov (rang), odreditev 110 Članstvo udruženja državnega prometnega osebja 78 Daktilografinje, sprejem v državno prometno službo 5 8 114 Darila tujih, vlad 79 Davek pri prepovedi na tretjino plače 253 Dejanje iz koristoljubja, disciplinski prestopek 193 -odpust iz službe 195 Dejanje, onečaščujoče 56 Dekreti, potrditev odločb po njih 111 — oblika in vsebina 111 Delavci v drž. prometni službi 168 Delniške družbe, članstvo .uprave uslužbencev drž. prometnih ustanov 77 Delo o praznikih 84 Denarna kazen 140, 190, 214 -policijska ali sodna, javljanje starešini 101 Denarne kazni se odtezajo od prejemkov 192, 194 — — se stekajo v uradniški pokojninski sklad 140 Disciplinska kazen 55, 189, 192 — — izrek 196 — — izvršitev 223 — —. odpusta 192, 195 — — po obnovi postopanja 224 — —i premestitve 192 -se vpiše v usJužbenskd list 226 — — upokojitve z ali brez zmanjšbe pokoju, prejemkov 192 — — ustavitve napredovanja 192 —. — zmanjšbe prejemkov 192 — — za upokojence 232, 233 Disciplinske kazni bontraktualnih uradnikov in dnevničarjev 181 — — kontrakt. uradnikov in dnevničarjev, izrek 182 -upokojencev 232, 233 Disciplinska preiskava, ustavitev prestopa na višji periodskd povišek 56 — — odreditev 210 — razprava 206, 212 - < redovna kazen za kršilce miru 214 — — odreditev 212 — — ustna, (javna 212 -zapisniki 216, 214 — razsodba, .razglasitev 219 — — prioboitev 219 — — pritožba 220 -- .odškodovanje pri oprostitvi 56 -ustavitev napredovanja po skupinah im periodskih po¬ viških 56 — — in contumaciaan 214 -odločba o stroških 219 -oprostitev obtoženca ali kazen 218 Disciplinski branilec 200 Disciplinski predpisi 189 sl. 115 Disciplinski predpisi, uporaba pri udruženjili drž. prometnega osebja 78 -preiskava 206 — preiskovalec, postavitev 206, 212 — — dovršdtev preiskave 211 -- 'Odklanjanje 206 — —■ zaprisega prač 206 --prestopek 189, 193 Disciplinski sodnik, neodvisnost 203 - prisega 203 — — prizadetost 205 — tožitelj 200 - zahteva obnove 224 — zapisnikar 200 Disciplinsko postopanje 206, 208, 210, 212, 220 — — predhodne poizvedbe 206 - obnova 224 - prekinitev 224, 208 -* pritožbe 201, 220 — — stroški 219 -- takse 235 — — uporaba pri uradniških udruženjih 78 -ustavitev pri ostavki 115 - uvedba 211 -- vročanje priobčil 222, 223, 229 -zastaranje 225 — — zoper upokojence 231, 233 — sodišče 197 - druge stopnje 198 — — izjemno 237 -krajevna pristojnost 204 -odlok glede ustavitve napredovanja po periodskih po¬ viških 55 - 1 — -o naknadni vštetvi časa 55, 56 - pritožbe 201 — — predsednik 212, 214 — — pristojnost 204 — — prve 'Stopnje 197 -< sestava 200, 202 -- spor o pristojnosti 204 — — zaprisega prič 215 Dnevnice kontrafctualnih uradnikov in dnevmičarjev 174 Dnevničarji, najemanje 164, 168, 169 — bolezen 179 — nastop službe 176 — ocenjanje 180 — tuji državljani, sprejem v službo 2 — veljavnost zakona o drž. prometnem osebju 1 8* 116 -Dnevničarska služba, pogoj za postavitev za zvani-čnika 11 Dninarji v drž. prometni službi 186 Dobavitelji, državni, izključevalni -razlogi 77 Dodelitev na službovanje zunaj -službenega mesta 84 Dohodki uradniškega pokojninskega sklada 140 Doklada, draginjs-ka osebna, aktivnih uslužbencev 22, 24, 25, 26, 29, 250 — upokojencev 133 — začasna veljavnost dosedanjih predpisov 250 — draginjska rodbinska uslužbencev 23—26, 26, 250 —- — — upokojencev 29, 133, 250 — za nočno delo 32 Dokumenti za podatke v uslužbe-nskem listu 93 Dolgovi umrlega uslužbenca-, izterjanje 94 Dolžnost člana ocenjevalne komisije, obvezna 35 Dolžnosti uslužbencev drž. prometnih ustanov 71 Dopisovanje z višjimi oblastvi 75 Dopust, letni 87 Dovolitev postranske službe 76 Dovolitev prestopa iz druge državne ali samoupravne v državno -prometno -službo 59 D-ra-ginjske doklade 22—27 -uradnikov, osebne 22, 23 -rodbinske 28 -služi-teijev, osebne 26 -- — r-odbinske 28 — — zv-aničnikov, osebne 24, 25 - — rodbinske 28 Diraginjski razredi, krajevni 27 Država odgovarja za škodo, povzročeno po drž. prom. osebju 80 Državljani, naturalizirani, dostop v službo drž. prom. ustanov 2 — po -rojstvu, sprejem v službo drž. prometnih ustanov 2 — tuj-i, -sprejem v službo drž. prometnih ustanov 2 Državljanska čast, izguba 112 Državljanstvo, izstop iz njega, prestanek -službe 112, 114 —- izguba, pravica do pokojnine 113, 158, 159 Drž. dobave uslužbencev drž. prometni-h ustanov 77 Drž. hipotekama banka, uprava, članstvo uslužbencev -drž. pro¬ metnih ustanov 77 — — - — up-ravlj-a uradniški pokojninski Sklad 139, 151 Drž. monopol, uprava, članstvo uslužbencev d-rž. prom. ustanov 77 Drž. -prometne naprave, uslužbenci, veljavnost ur-a-dn. zakona 1 — — — uslužbenci, dolžnosti 71 Drž. pro-metna služba, -sprejem v 2 D-ržavne terjatve n-a-pram -osebju -drž. prometnih ustanov 96 Državni jezik, znanje, -pogoj za sprejem v službo d-rž. prometnih ustanov 3 117 Državni strokovni izpit, glej: Izpit — — — odobritev sprejema naturaliziranih državljanov 2 Državnih prometnih ustanov uslužbenec, aktivni, prejem¬ ki 20—32 Društva, poklicna, uslužbencev drž. prometnih ustanov 78 Državni uslužbenec, pogoji za vstop v službo drž. prometnih ustanov 3, 4, 5 Eksekutivna služba, pogoj za sprejem v 3, 4 Eksekutivui uslužbenci, nošenje službene obleke in znakov 98 - - pravica do upokojitve 117 Epilepsija, izključevalni razlog za sprejem v eksekutivno službo 3 Fakultetna izobrazba zrvaničnikov, postavitev v pripravljalno službo dotične stroke 68 Fotografija uslužbencev 92 Glavna kontrola, pregled dohodkov in razhodkov uradniškega pokojninskega sklada 139 Glavne skupine 265 Glušnost, izključevalni razlog za sprejem v eksekutivno službo 3 Gorečnost, prevelika v službi, škoda povzročena po njej 80 Grupe uslužbencev drž. prometnih ustanov 265 Hipotekarna 'banka, državna, upravlja uradu, pokojninski sklad 139, 151 Honorarni uslužbenci, najemanje 488 Hudodelstvo 56 Inozemstvo, uživanje pokojnine 163 Izbris administrativne odnosno disciplinske kazni 226 Izdajanje kaznivih nalogov 72 Izguba častnih pravic, izključevalni razlog za sprejem v službo državnih prometnih ustanov 3 Izguba državljanske časti 112 — pravice do pokojnine, disc. kazen 232 Izjemno disciplinsko sodišče 237 - sojenje 237 Iznujenje nagrad, disciplinski prestopek 193 Izobrazba, fakultetna 8 — srednješolska 8 Izostanek od službe 85, 193 Izsiljevanje nagrad, disciplinski iprestopek 193 Izpiti državni strokovni 16, 57 — - — — višji strokovni 53 — — — ob prestopu iz stroke v stroko 18, 57 -oprostitev 18, 57, 63 — —' — opravljanje 14, 16 -ponavljanje 16 — — — povračilo potnih stroškov 16 Izplačilo rodbinske pokojnine po državi odn. Drž. hipotekarni banki 151 Izpremembe v osebnih in rodbinskih razmerah 91 118 Izražanje načel zoper državno obliko 4 -- protipravne izpremembe državnega reda 4 Izstop iz državljanstva, izguba pravice do pokojnine 113, 158, 159 -* — prestanek službe 112, 114 Javljanje na službo pri vstopu 83 - ob premestitvi 108 - po odmoru 112 Javljanje na službo po odsotnosti 112 Jugoslovanska narodnost, pogoj za sprejem v službo drž. pro¬ metnih ustanov 2 Kadrski rok, pogoj za sprejem v službo drž. prometnih ustanov 3 —^ — prestanek službe 112 Kazen, denarna, glej: Denarna kazen — policijska ali sodna, javljanje starešini 101 — za nerodnost 189, 190 - izrek 190 - pismena prioboitev 190 -pritožba 191 -- večkratna, disciplinski prestopek 193 -vpis v uslužbenski list 190, 226 — -- zaslišanje 190 Kazenska preiskava 56 — razsodba sodišč, vpliv na disciplinsko postopanje 208 Kazenski posto.pnik 205 Kazensko postopanje, redno 227 — sojenje ne izključuje disciplinskega 189 Kazniva dejanja pri opravljanju službe 80 Komisar pri uradniških udruženjih 78 Komisija za oceno, Slani 35 — za oceno, odloki 42, 44, 46 — - pristojnost 34 - • — pritožbe zoper odločbe 44 — -sestava 35 - — ustanavljanje 36 -področna 34 --vrhovna 34 Komisijski pregled zdravstvenega stanja uslužbencev 86 Kompetenčni spor disciplinskih sodišč 204 Konkurz, izključevalni razlog za sprejem v službo drž. pro¬ metnih ustanov 8 — vstop v službo drž. prometnih ustanov 3 — prestanek službe drž. prometnih ustanov 112 K on traktualni uradniki, bolezen 179 - nastop službe 176 — — neopravičen izostanek 177 - ocenjanje 180 — — odsotnost po zasebnem poslu, letni odmor 178 — — pogrebnina 103 119 Kontraktualni uradniki, veljavnost zakona o drž. prometnem osebju 1 — — vštetje službene dobe 60 — uslužbenci, najemanje 164, 166 — — tuji državljani 2, 166 Krajevna pristojnost disciplinskega' sodišča 204 Kralj, postavljanje na položaje v glavnih skupinah 114 Kraljev ukaz, glej: Ukaz Kratkovidnost, izključevalni razlog za sprejem v eksekutiveo službo 3 Kretanje v službi 47 sl. Kritika, nedovoljena, višjih ohlastev in nalogov nadrejenih 193 Kriva prisega pred disciplinskim preiskovalcem 206 Lahkomiselno zadolževanje 193 Legitimirani otroci, rodbinska .pokojnina 153 Leta, glej: Službena leta Letna poročila udružemja drž. prometnega osebja 78 Letni odmor 87 Malomarnost v službi 193 < Minister, dovoljevanje 'odsotnosti 88 — — prestopa iz druge drž. službe v službo drž. prometnih ustanov 59 — ocen jan je 34 — odlok o pravici do pokojnine 111 — — o sprejemu uradniških pripravnikov 111 — 'odveza od dolžnosti uradne 'tajnosti 73 — oprostitev od strokovnega izpita 57 — postavljanje na položaje 111 — predlog za izplačilo rodbinske penzije enkrat za vselej 157 —■ najemanje komtraktualniih uradnikov 169 Ministrski predsednik, odobritev pogodbe kionitratetualnih urad¬ nikov 169 Mladoletnost, dovoljenje staršev za vstop v službo drž. prometnih ustanov 3 Mobilno stanje, vojna dolžnost prometnega osebja ob 82 Monopol, uprava državnega, članstvo uslužbencev 77 Možitev, izguba rodbinske pokojnine 158, 159 Možitev z inozemoem, prestamek službe 112 Mržnja, plemenska lin verska 193 Nabavke, državne, izključevalni razlog 77 Nadomeščanje do treh mesecev 84 Nadrejenost sorodnikov ali svakov v službi 81 Nadzor nad uradniškimi udruženji 78 Nagovarjanje drugih, do stavke odnosno pasivne resistence 193 Nagrada branilcu v disciplinskem postopanju 212 — fcontrakt. uradnikov in dne viničarje v, odvzem (kazen) 189 — prejemanje v službi — tujih vlad 79 120 Nagrada za akordno in pospešeno delo 32 -- delo na terenu 82 — za kontraktualne uslužbence, dnevničarje 171 — 173 Najemanje honorarnih uslužbencev in dninarjev 188 Najkrajši rok za napredovanje 51, 244, 247 Naknadno vplačevanje prispevkov v uradniški pokoju, sklad 149 Nalog, službeni, izvrševanje 72 -pismeni 72 — — pripombe 72 Napad v službi po tretji osebi, javljanje 101 Napredovanje, dekret 111 — izplačilo zvišanih prejemkov 252 — v višjo skupino, roki 61, 247, 244 — z neodgovarjajočo šolsko izobrazbo 247 — prejemki, pripadnost 31, ,140 — štetje let, ko je uslužbenec slabo ocenjen 55 — ustavljeno z disciplinsko razsodbo 56, 246 — /v stroki, predpisi 51, 244, 247 Napustitev službe 112 Narodna banka, uprava, članstvo uslužb. drž. prom. ustanov 77 Narodnost pri sprejemu v službo drž. prometnih ustanov 2 — jugoslovanska 2 Narodno udejstvovanje, vštetje v pokojnino 258 Nastop službe, javljanje 82 -pripadnost prvih prejemkov 31 Naturalizirani državljani, sprejem v službo drž. prom. ustanov 2 Naturalno stanovanje 30 Nedopustno poizvedovanje o službenih zadevah 73 Nedostojnosit s strankami 103 — z nadrejenimi 103 — v zasebnem življenju 103 Nemost, izključevalni razlog za sprejem v eksekutivno službo 3 Nepremičnina blagajnikov in upraviteljev materiala, zakonska zastava 105 Neprimernost v službi, prestanek službe 112, 118 Neprist-ranost v službi 71 Nerednosti kontraktuainih uradnikov in dnevničarjev 180 Neredno,st, zastaranje 100 Nesposobnost za pridobivanje 159 — za službo 118 -prestanek 112 Nezakoniti nalogi starešin, izvršitev 72 Nezakonito postopanje, učimjena škoda 80, 97 Nižji posli, izvrševanje po nalogu 72 Občevanje, uradno, s strankami 74 — — z višjimi oblastvi 75 Obdolženec (disciplinski), pravica do pregleda spisov 212 Oblastna uprava uradu, udruženj ni pokrajinsko udruženje 78 121 Obleka, službena 98 Obnova disciplinskega postopanja 224 Obolelost, opravičilo izostanka 86 Obroki, plačevanje prispevkov v uradniški pokojn. sklad 149 Obsodba rednega sodišča 112 Obtoženec (disciplinski), poslednja beseda 215 Obveznost prevzema dolžnosti člana ocenjevalne komisije 35 Ocena, letna 33 — nepovoljna 56 — podatki zanjo 37 — pritožbe 44 —• vpis v ualužbetnski list 46 — vrste 42 — slaba 55 — — napredovanje v skupinah 55 - - trikrat zaporedoma 112 - šestkrat tekom islužbe 112 -prestanek službe 112 -prestop v periodski povišek 55 Ocenjanje prometnih uslužbencev 33 sl. Očetovska oblast, izključevalni razlog za sprejem v službo drž. prometnih ustanov 3 —• podaljšana, prestanete službe 112 Oddaljevanje iz Skraja službe 84 --prestanete službe 112 Odgovornost uslužbenca in države za učinjeno škodo 80 Odklanjanje članov ocenjevalnih komisij 35 — disciplinskih sodnikov 205 Odlikovanje tujih vlad 79 Odlog nastopa službe 83 Odlok o priznanju izplačila irodb. pokojnine enkrat za vselej 157 — o sprejemu v državno službo 66, 111 Odloki o službenih razmerjih 111 — pokojninski, izdani po 1. aprilu 1930, revizija 269 Odmor, pravica do njega 87, 178 — čas za njega uporabo 87, 178 — javljanje na službo po odmoru 112 — prestanek službe 112, 177 Odobritev ministra ali bana za prestop iz stroke v stroko ali iz samoupravne v službo drž. prometnih ustanov 59 Odpoved službe kontrabtualnim uradnikom in dnevničarjem 184 Odpustitev iz službe drž. prom. ustanov, disciplinska kazen 113, 181, 192 — — — izguba pravice do osebne pokojnine 113 — — — ker ni položil strokovnega izpita 16 Odpustitev iz službe državnih prometnih ustanov, odločba, kompetenca 111 122 Odsotnost po privatnem poslu 88 — javljanje na službo 112 — po privatnem poslu, se šteje v letni odmor 87 — radi bolezni, glej: Bolezen — — okrevanje, se šteje v letni odmor 87 — — šolanja 88 — radi poroda 90 — prestanek službe 112 Odstotki, pokojninski, ipri osebni pokojnini 130 — -rodbinski pokojnini 145 Odstranitev od službe 218, 227 — — — pritožba 227 — iz službenega kraja 84 — od službe, glej: Prestanek službe — — — po starešini 227 — — — — — priobčitev disciplinskemu sodišču 227 Odvetnik, glej: Pravni zastopnik Odveza uradne tajnosti 73 Odvzem nagrade kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev 180 Oficirji, rezervni, v drž. prometni službi, vojna dolžnost 82 Okrevanje, čas se šteje v bolovanje 87 — čas se šteje v letni odmor 87 Olajšilne in obteževalne okoliščine v disciplinskem posto¬ panju 194 Omožitev, izguba pravice do rodbinske penzije 158 Onesposobljeni uslužbenci brez pravice do pokojnine, pod¬ pora 104 Opito stanje v službi 100 Opravičba izostanka od službe 85 Opravljanje nižjih poslov po nalogu 72 — službenih poslov 72 Oprostitev drž. strokovnih izpitov 18, 57, 63 — prejemkov uslužbencev državnih prometnih ustanov in upokojencev od samoupravnih davščin 105 — taks pri disciplinskem postopanju 235 — — vlog uslužbencev glede svojih pravic 105 Opustitev službe 112 Organi, pristojni za izrek kazni za nerednost 190 Osebna draginjska doklada uradnikov 22 — — — izprememba pri premestitvi 31 Osebne in rodbinske razmere, prijavljanje 91 Ostavka na službo državnih prometnih ustanov 111, 115 -kasnejša vrnitev v službo 65 — — — pismena 115 — — — sprejem 115 — -uvažitev po enem mesecu 115 Otroci, pozakonjeni 153 — zakoniti 153 123 . Otrok, ovdovljen, rodbinska pokojnina 160 — zakonit, rodbinska pokojnina 153 — pozakonjen, rodbinska pokojnina 153 Pasivna resistenca, disciplinarni prestopek 193 Periodski povišek plače 22, 24, 25, 26, 54 Periodski povišek plače služiteljev 26, 54 -- zvaničnikov 25, 54 Pijanost v službi 100, 193 Pismeni izdatek disciplinske razsodbe 219 — nalog starešin 72 — ukor, discipl. kazen 192 — ukor, kazen za nerednost 190 Pismenost 13 Plače uradnikov državnih prometnih ustanov 22 — uradnikov, osnova za osebno pokojnino 128, — uradniških pripravnikov 23 — zvaničnikov in služiteljev 24, 25, 26 Plačevanje v uradniški pokojninski fond 140, 141 Plemenska mržnja 193 Plemenski značaj uradniških udruženj 78 ' Podaljšana očetovska oblast 3, 112 Podatki, lažnivi, navedba pri sprejemu v službo, disciplinski prestopek 193 Podatki uslužbenskega lista 92 Podčastniki, sprejem v službo, vštetje službe za pokojnino 122, 124 Podjetniki, državni, izključevalni razlogi 77 Podkupovanje v službi 193 Pododbor uradniških udruženj, ni pokrajinsko udruženje 78 Podpore uslužbencu, nesposobnemu za delo 104 — rodbini po umrlem uslužbencu, ki ni dobil pravice do pokojnine 104 — ženi in otrokom ob smrti uslužbenčevi 103 Pogodba za kontraktualnega uslužbenca 186 — za kontraktualne uradnike, spremembe 185 — — — — vsebina 186 — o. drž, nabavah', uslužbenec ne sme biti stranka 77 — o sečnji drž. gozdov, pridobitnih podjetij, članstvo drž. prometnega osebja 77 Pogoji, splošni, za sprejem v državno službo 2 — 5, 9 Pogrebnina 103 — kontraktualnih uradnikov 103 Poklicna društva uslužbencev drž. prometnih- ustanov 78 Pokojnina, izguba pravice do pokojnine 232 — izmera osebne pokojnine 128 — — — — odlok o pravici do nje 134 — — — — odreditev količine 134 — — — — po specialnih zakonih 124, t. 5 124 Pokojnina, nepriznane časa 127 — osebna draginjska doklada 133 -odstotek 130 — osnova, izračunanje 128, 129 — prepoved na pokojnino 96 — pridobitev pravice do pokojnine 121 — prošnja za pokojnino 117 — rodbinska draginjska doklada 133, 154, 29 — — ne pripada rim. kat. vdovi, ki je bila ločena 153 — rodbinska, pravica do nje 144 -- izguba pravice do nje 158, 159 Pokojnina rodbinska, ženi in otrokom 153 — — odmera 145 --odstotek 145 — — prestanek pravice 155 -izterjanje dolgov umrlega uslužbenca iz pokojnine 94 — — dvojna 162 — — ločeno prejemanje 155 — — organ za odrejanje 155, 156 — — izplačevanje enkrat za vselej 157 — uživanje v inozemstvu 163 — vštetje službe na vojaških vajah 258 — — časa v aktivni službi 124, 137 — — kontraktualne službe 121, 124 — — samoupravne službe 124, 258 — — vojaške službe med vojno 258 - preko rednega roka 258 — — pripravniške službe 121 — — na razpoloženju 123 — — ob prestopu iz svobodnega poklica 258 — — s prekinitvami 258 — — v krajinah, kjer so življenske razmere težavne 258 -službe v Južni Srbiji in Črni gori 258 — -poškodovancem 126, 152 Pokojnine, glej IX. poglavje, § 121 sl. Pokojninski odloki, izdani ,po 1. aprilu 1930, revizija 269 — sklad, dohodki 140 — sklad, uradniški 139 sl. — — — osnova vplačevanja 142, 143 — — — vrnitev vplačanih prispevkov 146—148 Pokrajinsko udruženje drž. prometnega osebja 78 Pokrajinski značaj uradniških. udruženj 78 Polnoletnost, izguba pravice do rodbinske pokojnine 159 Položaj, število 48 — v glavnih skupinah, postavljanje 111 — v pomožnih in pripravljalnih skupinah, postavljanje 111 Položajna doklada, osnova za osebno pokojnino 128, 129, 131 — — uradnikov 22 125 Položajna doklada služiteljev 26 - zvaničnikov 25 - zvaničnikov in služiteljev, štetje za pokojnino 129 Položajne skupine 20 — — ustavitev napredovanja 56, 246 Pomožna skupina 256 Pooblaščenja starešin, glej: Prenos pravice Popolna službena leta 117 Poprava seznama čina (ranga) uslužbencev drž. prometnih ustanov 50 Poročila, letna, uradniških udruženj 78 Porod uslužbenke 90 Posebna disciplinska oblastva 237 — korist za drž. prometno službo, sprejem strokovnjakov iz svobodnega poklica 61 Posli, službeni, opravljanje 72 Postavitev komisarja pri uradniških udruženjih 78 Postavljanje na nižji položaj 106 — na položaj, kompetenca 111 Postranska služba, dovoljenje 76 — — nedovoljeno izvrševanje 193 Postranski službeni prejemki 32, 271 Poškodovanec, štetje službenega časa 126, 152 — odmera pokojnine 126 Potapljači, pravica do upokojitve 117 Potni stroški, odškodnina premeščenemu uslužbencu 32, 107 — — kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev 174 — — zdravnikov drž. prometnih ustanov za pregled usluž¬ bencev drž. prometnih ustanov 86 Potvorjeni podpis na prijavah ali pritožbah 75 Poverjeništvo uradniških udruženj in pokrajinsko udruženje 7S Povišek, periodski 22, 24, 25, 26, 54 - plače služiteljev 26, 54 — — — zvaničnikov 25, 54 Povrat disciplinskih dejanj 195 Pozakonjeni otroci, rodbinska pokojnina 153 Pravica do povračila v pokojninski sklad plačanih prispevkov 147 — — upokojitve 117 Pravilnik o delavcih v drž. prometni službi 188 — — službeni obleki 98 — —; za strokovne izpite 16 Pravni zastopnik, branilec pri disciplinski razpravi 212 Pravočasna vložitev pritožbe zoper discipl. razsodbe 220 Prazniki, službovanje ob njih 84 Predpisi glede disciplinskih tožiteljev 200 — za izbero uradnikov na izpraznjena mesta 48 Prestop iz druge v službo državnih prometnih ustanov 57 — iz pripravljalne službe 17 126 Pregled službenih knjig 73 Preiskava, predhodna, glede disciplinskega pregreška 206 Prejemki ob postavitvi pripravnika na uradniško služb, mesto 31 — pravica do njih ob razrešitvi, oziroma smrti 120 — — — — v naravi (stanovanje) 30 — ob napredovanju 31, 140, 252 — prvi, po sprejmu v službo 31, 140, 252 — uslužbencev drž. prometnih ustanov 20—32 Premestitev brez pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov (disc. kazen) 192 — dekret 108, 111 — kompetenca 108 — kontraktualnih uradnikov 175 — javljanje na službo — po dogovorjeni zamenjavi služb, mesta 107 — po službeni potrebi 107 — po prošnji 107 — prestanek službe 112 — potni in selitveni stroški 107 — razrešenje službe 108 — uslužbenski list 92 Premičnine blagajnikov in upraviteljev materiala, zakonita zastava 95 Premija za prihranjeni material 32 Premikalno osebje, pravica do upokojitve 117 Prenos pravice ministra na podrejene organe glede sprejema v službo drž. prometnih ustanov 111 — — — —-- glede postavljanja na položaje 111 — — — — — — dovolitev za odsotnost po privatnem poslu do 30 dni 88 — — — — — — odločbe o prestanku službe 111 Prepoved na plačo 253 — na prejemke za terjatve iz odkupa zemljišč in gradnje hiš 253 — — — za državne terjatve 96 Prestanek službe 112 sl. — — kadrski rok 112 — — kontrakt. uradnikov in dnevničarjev 183 —. — — — — — radi izostanka 177 — — po izvršni razsodbi 113 — — po bolezni 86, 112 — — po razsodbi rednega ali disciplinskega sodišča 112 — — po uslužbenčevi volji 112 — — po zakonu (uradniškem) 112 — — odločba 111 -- z dovršitvijo 65. leta starosti 112 Prestop iz druge službe v službo drž. prometnih ustanov 57 — iz pripravljalne službe 17 — iz stroke v stroko 57 127 Prevelika gorečnost v službi, škoda povzročena po 80 Prevoz potnikov in blaga, povračilo učinjene škode 80, 97 Pričevanje, lažnivo v disciplinskem postopanju 193 Pridobitna nesposobnost otrok, rodbinska pokojnina 159 Pripombe k službenim nalogom 72 Pripravniška služba 14 — — prekinitev 19 — — prestop iz nje, izpiti 16 — — prestop iz stroke v stroko 17, 18 - vštetje za pokojnino 121, 124 Pripravnost, vojna dolžnost prometnega osebja ob 82 Prisega pri vstopu ali vrnitvi v državno službo 70 — zapisnik 70 Pristanek staršev za sprejem v službo 3 Pristransko opravljanje službe 193 Pritožba zoper nerednost, odlog izvršitve kazni 191 Pritožbe zoper odločbe komisije za oceno 44 — v discpl. postopanju, roki 220 Pritožbeno postopanje pri discpl. sodišču druge stopnje 220 Privilegirana agrarna banka, uprava, članstvo uslužbencev drž. prometnih ustanov 77 Prizadetost članov ocenjevalnih komisij 35 — disciplinskih sodnikov 205 — prometnih uslužbencev, javljanje 99 Proglasitev mrtvim, akontacija na pokojnino 156 Prometni uslužbenci, vštetje službe za pokojnino 121, 124 Prošnja za sprejem v službo drž. prometnih ustanov 6 — za upokojitev 117 Protidržavnost, disciplinski pregrešek 193 — izključevalni razlog za sprejem v službo 4 Protizakoniti nalogi starešin, izvršitev 72 Prvi prejemki uslužbencev, dohodek uradniškega pokojninskega sklada 140 Psevdonimne prijave in pritožbe 75 Računodajriik, ne more biti kontraktualni uradnik 165 Rang, glej: Cin uradnika Razmere, osebne in rodbinske, izpremeinbe 91 Razmerje, službeno, starešine in podrejenca (sorodstvo) 81 — stalnih uradnikov, razglas v »Službenih novinah« 111 Razlika sedanje plače od prejšnje položajne in osnovne plače 248 - položajne doklade od prejšnje doklade na službo 248 Razpoloženje, postavitev nanje, dekret 111 — postavitev uradnika na razpoloženje 109 — vštetje časa za pokojnino 123 — prestanek službe 112 — rok 109 Razpust udruženj drž. prometnega osebja 78 Razredi krajev 27, 252 128 Razsipno trošenje uradnih potrebščin 193 Razrešitev službe ob premestitvi 108 -ob prestanku 119 — — pravica do prejemkov 120 Razsodba rednega sodišča, prestanek službe 112, 114 — disciplinskega sodišča, prestanek službe 112 Razvrstitev zvanj po skupinah 276 Reaktivacija upokojencev drž. prometnih ustanov 62, 64, 67 Regres države napram drž. prom. osebju glede škode pri transportu 80 Revizija pokojninskih odlokov, izdanih po 1. aprilu 1930 269 Rezervni oficirji v drž. prometni službi, vojna dolžnost 82 Režijska vožnja 102 Rodbina, pravica do pokojnine 144 — po onesposobljenem uslužbencu brez pravice do pokojnine, podpora 104 Rodbinska draginjska doklada 28, 29, 31 Rodbinske razmere, prijavljanje 91 Rok 10 let za sprejem naturaliziranih državljanov tuje narod¬ nosti 2 — za napredovanje po skupinah 51, 247, 244 — izplačilo osebne in rodbinske pokojnine 161 — za javljanje na službo pri premestitvi 108 — — — — — — sprejemu 83 -pritožbe v disciplinskem postopanju 220 — v vojski, kadru 112 — — — prestanek službe 112 — -odsluženje, pravica do rodbinske pokojnine 159 Rudarske pravice ali privilegiji pridobitnih podjetij, članstvo prometnih uslužbencev 77 Samoupravna služba, prestop v službo drž. prometnih ustanov 57, 58, 59, 60 -vštetje v pokojnino 124, 258 — telesa, plačilo stanarine 30 Samoupravne davščine, oprostitev prejemkov uslužbencev in upokojencev drž. prometnih ustanov 105 Sečnja drž. gozdov po pridobitnih podjetjih, članstvo drž. pro¬ metnega osebja 77 Sedež komisij za oceno 34 Selitveni stroški 107 — — premeščenemu uslužbencu 107 Seznam činov 50 Sistemizacija službenih mest 48 Skrajšani rok za napredovanje 244 Skrajšano disciplinsko postopanje 237 Skrbstvo 3 — prestanek službe 112 129 Skupine (grupe) 265 — služiteljev 26 — zvaničnikov 24, 25 Služba tuje države 138 Službena leta 121 — mesta, popolnjevanje 48 — ^obleka, nošenje 98 Službene knjige, pregled 73 »Službene novine«, razglasi 111 — — drž. prometnih ustanov, razglasi 111 Službeni jezik, znanje, pogoj za sprejem v drž. prometno službo 3 — kraj, odstranitev 84, 227 — nalog, izvrševanje 72 — položaj, glej: Položaj — posli, opravljanje 72 — — zunaj službenega mesta 84 — znaki, nošenje 98 Službeno potovanje glej: Potni stroški — razmerje, glej: Razmerje Službovanje pri uradu, za katerega je uslužbenec postavljen 8-1 — zunaj službenega mesta 84 Služitelj 7, 13 \ — napredovanje v višjo skupino služiteljev, rok 52 — prestop iz nižje v višjo vrsto drž. prometne službe 13, 69 Služiteljska služba 13 Sorodniki, službeno razmerje 81 Specialna uredba za draginjsko doklado 29 Splošni pogoji za sprejem v drž. prometno službo 3, 4, 5 Sposobnost za državno službo 3, 10 — prirojena 10 Sprejem v državno službo 3 — — — — naturaliziranih državljanov 2 — — — — tujih državljanov 2 — — — — prvi prejemki 31 Sprejemanje daril, nagrad in odlikovanj tujih vlad 79 — podkupnine 193 Sprememba osebnega in družinskega stanja 91 Sprevodniki, pravica do upokojitve 117 Srednješolska izobrazba zvaničnikov, postavitev v pripravljalno službo dotične stroke 68 Stanovanja, od države ali samoupravnega telesa 30 — vrednost 30 Starešinsko poročilo za oceno uslužbencev 38, 39, 41 Starost pri vstopu v državno službo 3 — 32 let, štetje kadrskega roka za pokojnino 258 — 65 let, prestanek službe 112 — pri upokojitvi 130 9 180 Starost do 60 let, vrnitev upokojenca v službo drž. prometnih ustanov 132 — 23 let, izguba rodbinske pokojnine 159 Starši, pristanek za sprejem otrok v službo 3 Stavka, disciplinski prestopek 193 Stečaj, izključevalni razlog za sprejem v drž. prom. službo 3 Stekanje denarnih kazni za nerednost 190 Strojepiske, sprejem v drž. prometno službo 5 Strojevodje, pravica do upokojitve 117 Stroke, vstop v poedine 8 — izprememba 17 — zvanja v poedinih strokah 276 Strokovni izpiti, glej: Izpiti Strokovnjaki, sprejem v službo 61 Suspenzija 235 sl., glej tudi: Odstranitev Svaštvo, službeno razmerje 81 Svobodni poklic, definicija 61 — — prestop v državno službo 61 Škoda, povzročena v službi državi 97 - tretjim osebam 80, 97 — —- vsled prevelike gorečnosti 80 Šoferji pri raznih ministrstvih, osebni krediti 270 Šolanje, redno, rodbinske pokojnine 159 Šole, izobrazba 8, 47, 247 — — razvrstitev zvanj 47 — srednja 8, 47 — strokovna in fakultetna 8 Štetje službene dobe pri prestopu odnosno vrnitvi upokojenca v aktivno prometno službo 67 Tajnost, uradna 73, 193 — — odveza po ministru 73 Takse, dekretne 105 — Za vloge 105 — za priloge k uslužbenskemu listu 105 — v disciplinskem postopanju 235 Tatvina imovine drž. prometnih ustanov 193 Telefonistka, sprejem v drž. prometno službo 5 Telegrafistka, sprejem v drž. prometno službo 5 Terjatve, državne, napram prometnemu osebju 96 Troletna sodniška perioda 200 Tuji državljani, sprejem v kontraktualno službo ali kot dnev- ničarji 2 Udruženje drž. prometnega osebja 78, 275 Ugled uslužbenca in starešine 74 — stanu 74, 78 — uslužbencev 74, 78 131 Ukaz, kraljev 111 — — odločba o prestaiiku službe za uradnike glavnih skupin 111 — — dekret 111 Ukor 190 Umik pritožbe zoper disciplinsko razsodbo 220 Upokojenec, član uradniških udruženj 78 — plačevanje v uradniški pokojninski sklad 259 — priznanje dobe vplačevanja v urad. pokojninski sklad 259 — vedenje 74 — vrnitev v službo drž. prometnih ustanov 62, 64, 67 — doklada za otroke 133 — disciplinska odgovornost 231 Upokojitev, dekret 111 — disciplinska kazen 192 — odreditev količine osebne pokojnine 134 — po volji uslužbenčevi 112, 117 — število službenih let 117 — ukazana 117 Uporabljanje discipl. predpisov pri uradniških udruženjih 78 Upravitelj materiala, njega imovina, zakonita zastava 95 Upravni ali nadzorni odbor Narodne banke, članstvo 77 Upravni ali nadzorni odbor uprave drž. monopolov, članstvo 77 Uradna tajnost 73 Uradniške zadruge, zanje ne veljajo predpisi glede uradniških udruženj 78 — udruženja (društva) 78 Uradniški pokojninski sklad 139 sl. — — — dohodki 140 — — — dolžnost vplačevanja upokojencev 259 — — — osnova plačevanja 142, 143 — — — računanje časa vplačevanja 254 — — — vrnitev vplačanih prispevkov 146—148 — pripravniki, postavitev za uradnike 49 Uredba o enakovrednosti strokovnih šol 8 — — — veščinskega dela šolski izobrazbi 10 — — naturalnih stanovanjih 30 — — postranskih službenih prejemkih drž. prometnega osebja 32, 271 — — pridobitvi in izgubi osebnih in rodbinskih draginjskih doklad 29 Uslužbenec drž. prometnih ustanov, kontraktualni 2, 60 — predložitev službenih listin 261 — seznam ranga (čina) 50 Uslužbenski list, podatki za pokojnino 135 -predpis 92 - ob premestitvi 92 9 * 132 Uslužbenski list, vpis ocene 46 — — — disciplinske kazni 266 Ustavitev napredovanja 56 — prejemkov, glej: Zmanjšba Večkratna kazen za nerednost, disciplinski prestopek 193 Vedenje, uslužbenčevo in upokojenčevo 74, 193 Veljavnost zakona 1, 238 Verska mržnja 193 Verski značaj uradniških udruženj 78 Vestnost uslužbencev drž. prometnih ustanov 71 Veščine 10 Višji strokovni izpiti 53 Vlakovodja, pravica do upokojitve 117 Vojaška služba 3, 258 — — med vojno, vštetje v pokojnino 258 — — preko rednega roka, vštetje v pokojnino 258 Vojaške vaje, vštetje časa 258 Vojna, služba drž. prometnega osebja v 82 Vojniča, plačilo, pogoj za sprejem v službo 3 Vojska, glej: Rok v vojski in: Vojaška služba Vožnja za režijsko ceno 102 Vrnitev uradnika v aktivno prometno službo, soglasnost mi¬ nistrskega predsednika 66 Vrnitev v državno prometno službo po ostavki 65 — upokojenca v državno prometno službo 62, 64. 67 Vrste uslužbencev drž. prometnih ustanov 7 — disciplinske kazni 192 Vsebina pogodbe o kontraktualni službi 186 — razsodbe disciplinskega sodišča 219 Vštetje časa, prebitega po ostavki v ponovni službi 255 — časa, vojaške službe 258 — — na vojaških vajah 258 — — svobodnega poklica 258 Vzdrževanje rodbine, prepoved na tretjino plače in več 253 Zadolževanje, lahkomiselno 193 Zadruge, uradniške, zanje ne veljajo predpisi glede uradniških udruženj 78 Zakon glede števila službenih mest 48 — o občem upravnem postopanju, uporaba načel za odkla¬ njanje prizadetih članov ocenjevalne komisije 35 — — uradnikih, uporaba disciplinskih predpisov 199 Zamenjava službenega kraja, odobritev 107 Zapisnik disciplinske preiskave 210 — o prisegi 70 Zapor, preiskovalni 227 Zaporna kazen izpod 1 leta, pravne posledice 209 — — prestanek službe 111 Zaposlovanje uslužbencev 72 133 Zapustitev službe brez vednosti starešin 111 — — javljanje v 10 dneh 111 - oddaljevanje iz kraja službe 84 Zastaranje nerednosti 190 — odškodninskih zahtevkov radi nezakonitega postopanja uslužbencev drž. prometnih ustanov 80 Zastava, zakonita, na imovini blagajnikov in upraviteljev ma¬ teriala 95 Zatajevanje sorodstva 193 Zavirači, pravica do upokojitve 117 Zdravje, pogoj za sprejem v drž. prometno službo 3 Zdravljenje, brezplačno, v državnih bolnicah 89 Zdravniki, brezplačen pregled uslužbenca 86 Zdravniško izpričevalo 86 Zdravstveno stanje 86 Združbe, pridobitne 77 Zloraba starešinske oblasti 193 Zmanjšba plače 192 - pri odstranitvi od službe 228 r — pokojninskih prejemkov 163, 232 Znaki, službeni 98 Zvaničnik 7, 11 — dnevničar, vštetje službe v pokojnino 257 — napredovanje v višjo skupino, rok 52 — ocenjanje 33 sl. — prestop v višjo vrsto uslužbencev drž. prom. ustanov 88 Zvaničnik II. kategorije, napredovanje za zvaničnika I. kate¬ gorije 68 Zvaničniška služba, zahteva zanjo 11 Zvanja, razvrstitev po skupinah 47 — nazivljanje po strokah 276 — nova, ustanavljanje 277 — razvrstitev po šolski izobrazbi 47 — ukinitev 109 Zveza zadrug drž. prometnega osebja, veljava predpisov glede udruženj drž. prometnega osebja 78 Ženske, sprejem v drž. prometno službo 5 /• ! 7 ' t A 4 NARODNA IN UNIUERZITETNft KNJIŽNICA TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva 23 Telefon štev. 25-52 se priporoča za natisk knjig, brošur, časopisov, lepakov, letakov, urad¬ nih in trgovskih tisko¬ vin. Eno- in večbarvni tisk. Pri večjih naročilih zahtevajte proračun V tiskarni Merkur izhajajo med drugimi: Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine Jugoslovan izborno informiran dnevnik s pestro vsebino; prinaša dnevno ilustracije o vseh pomembnih do¬ godkih ter službene objave kr. banske uprave. Priporočljiv za objavljanje oglasov vseh panog gospo¬ darstva. — Mesečno stane Din 20'—. posamezna številka pa Din P— Trgovski list strokovno glasilo Izhaja trikrat na te trgovino, obrt in industrijo. A°ter velja celoletno Din 180'—, mesečno 15 dinarjev. V