7-17
Natis 12.000.   Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev.
ififeitffiMvfc \h upraviteljevo v   Ptuju
'V?   PT^/     -----
x- j7haja  vsaki   drugi   j>eiek, m ?. <ioe naslednje nettelje,
Dopisi dobrodošli.
Rokopisi se ne vračajo in se morajo
najdatje do pondeljka pred izdajo do-
lične žlevilke vposlati.
Posamezna Številka velja v Ptuju za
celo leto K 1.— s poStnino  K  1.20.
Za in.serale uredništvo in npravnislvo
ni  odgovorno.
Cena za oznanila za: 1   stran K Hi.—, */■ strani  K IG.— V« strani K 8.—, '/e  strani  K 4.-'/u strani K 2.—, x/3% strani K- i.— Pri večkratnem oznanili] posebno "■<«'-žaaa cena.
Štev. 2.
V Ptuju v nedeljo dne 26. januarija 1902.
III. letnik.
Dajati sme, vzeti pa ne-
Tako dolgo dokler je naš kmet le ponižno hlapčeval in v nikdar site žepel le nosil, to je, vedno le samo dajal, bil je petelin v košari ali vsaj neko trpelo bitje na tem svetu. V trenutku pa, ko začne on premišljevati in računiti in se tako držati, kakor da bi mu bila ta rabota, ki ga vedno le k tlom tišči, vendar prekrivična. zgodi se, kakor bi se vsedel v seršenovo gnezdo. Toraj dajati je smel, vzeti pa za tone sme nič.
In tako počasi, posebno izza tistega časa od kar mu je začel nas list qdpirnti c*fifr, nabral si je precejšno število teh ljubkih izkušenj. Ko pa je storil prvi korak, da bi se enkrat gospodarstveno-politično postavil na lastne noge, takrat   so zahrnmeli  nad
Župnik in Kepa
(iz Ptujske Gore.)
1.   Na Ptujski Gori bodo skoraj volitve, To farman naš vsaki že ve,
Saj župnik pozabil je svoje molitve, Od kar rihtarija mu z glave ne gre.
2.   Ta božji služabnik po kočah se klati, Da bi pooblastil si zadosti dobil.
Sem slišal, da capljal je zadnjič po blati, Al' vendar ne trdim, da preveč je — pil.
3.   Iz žepa pa vsacega gleda mu milo, Od  BFihposaK  najnovejša norost, „Le dajte mi ženka pooblastilo",
Za  „Fihposa" sveto in večno modrost!a
4.   Al, vendar mu noče nihče verjeti, Ker vsakdor že tega gospoda pozna,
Mi kmetje smo vendar vsi skupaj presneti, Da njegova laž nam tak malo velja.
5.   Dve meši je lani nam župnik obljubil, Ki naj bi se brale na Gori vsak dan,
njim in mu vpili, da sovraži vero in da bo zgubil pravico do večnega izveličanja. To je tista klerikalna (duhovniška in ponekod doktorska) stranka ki kmetu slika (mala) hudiča na steno.
Potem zahteva kmet, naj se konečno že nendar enkrat tisti jezikovni prepir I malo na stran odloži in preide na to, da 1 se velike "gospodarske naloge rešijo, ki jih je stranka, ki ima kmeta pod kuratelo, zanemarila. Tu pa se že zopet sliši vpiti: ,,<iilejte, ali so to kaki Slovenci? Zdaj, ko se Slovenci za narodnostni obstoj bojujejo. j g<^ (h stvar (namreč kmet) za premirje' ! Ati . a/IagalT'so to "sla           SVoji stvari je
škodovali, kajti mi hočemo našemu kir j skemu ljudstvu le koristiti.   Kmet pa gre • dalje,ker se je take hoje že malo priučil. On ; svoje zahteve  tudi že izraža,  on zahteva
Saj veste, da župnik pri tem nič ni zgubil, / veseljem odišel je vsaki kaplan.
;.  V občinskem odboru ho*,,; imeti, Le take, ki njemu se 'klanjali bi: Kaj njemu, če obči'-4 mora trpeti. Saj on ima dosti a nam pa zmanjkuje soli.
7. A če pa ne vfte; kak rad se je tožil. lu kolkokra'b" Je že sam kaznovan. Potem yiy Pa hodem to tudi razložil, Da pri(> resn,,,a cela na dan.
s. Sodni!' gospod župnik kaj ste strili,
a    »Jaz vas moram zopet kaznovat-»Zakaj ste krivični bili, -Novcev spet bo treba dat"!
<>.    "       »Petkrat že sem vas obsodil, »Zdaj   Ina konec V8ak panl
»lako sem jaz zdaj razsodil, ,/upnik gorski plača 200   Kron." .^"pnik:  „Kaj je men' za moje svetle krono-n^aj jih ZOpet lahko pridobim.
•\^ oo
*
2 —
primernega plačila za svoje delo, on tirja zase enako pravico, kakor jo ima slednji cunjar, to je: pravico živeti. No sedaj se šele prične pravo kričanje. Glejte tega krnliohlepneža, kteri samo za veleposestnike hodi v žerjavico po kostanj. Kmet je dvojih delavnih močij oropan, v mestih pa se nasprotno kujajo tisoči brezposlecev okoli, ki so jih fabrike postavile na zrak. Tu je v našem deželnem zboru nekdo sprožil misel, naj bi se take brezposlece privedlo do kmečkega dela. Ja, drnzega nič, se je reklo, seveda samo zato, da bi kmet dobil delavce po ceni.
Glejte ljubi naši deželni poslanci! tu bi si vi naše zaupanje in zahvalo pridobili, to bi bilo tudi nekaj dela za vas, ne pa doma na zapečkn sedeti in iz kmeta samo norce zbijati.
Vidite, take izkušnje mora naš kmet prestati, odkar stoji na odprtem bojišču za svoj kruh. Tako, sedaj ne manjka dru-zega, kakor da se vlije na njega še goreča smola in žveplo.
Pa ne, tudi našem kmetu more milejše solnce zasijati in to se bo zgodil^ ko bodejo kmetje združeni samostojno iiiwlili in le na svojo imoč zaupali. Res je, naš 1 'met je bistrega razuma in zna že dokaj spretno razsojevati ali to je še vse premalo, kar pa mu ni zameriti, če se pomisli,   kakšne   voditelje  ima,   kteri vedno
Župnik:  „Sai imamo še cerkvene zvonce, „        nSaj r<e voda je, ki z njo škropim.
m          B        r,Men   jt je za  mojo kuharico,
^Ki dnes i>ora 14 dni pod ključ, ..Kdo bo peki s]adko mi potico, „Kdo — ngasm..<večer raoj0 fgjfr*
12   Zdaj repo začel je naš žup-;k tud> jestj) Al' repe pa neke prav trde h SOi Vi župnik le pustite Repo, kakkaSpna ^j Drugače »nabiti še — medlo van ho
13. Mi kmetje pa gorski si bomo »vol V občinski odbor poštene može In Sattlerja z ,™f s°m" bomo po, (e on nam sam rad od hrama ne gn
14. Vi »upnik pa stopite s mjgjft^ Pred matere gorske razsvetljen altai, m molite t° prid dušam podložim, Saj tudi molitev vam nebo na kvar!
15  Znabiti oče nebeški usliši,
Kaj  grešna duša od njega MU,
pazijo, da 011 j a kaj taeega (Časnike) v roke ne dobi, skoz kar bi še bolj zamogel pravo od krivega razločevati. Začetek pa je storjen, sredstvo je pri rokah in to je — „Stajerc". To je naše in bodi tndi vaše prepričanje. Pametni bodo nam dali prav. za droge se pa ne brigamo.
Fej te bodi „Filipos"!
V tvojem pismu v štev. 2, z dne 16. jan. pišeš svojim okajenim prijateljem hišnim očetom in materam: „Ne trpite malopridnega časnika »Štajerca" in ^Rodoljuba"; ker ni vse eno, kajkoli brati, ampak le to. kaj je resnično, lepo in dobro." To je res. Dalja pišeš: „To pa hudobni ljudje, ki nalašč lažejo in pišejo take reči, da se poštenemu človeku gnusi.1* Ja. pač gnusi in tem bolj gnusi, —če se taki hudobni ljudi nahajajo med duhovniki, kakor je mariborski prefekt Korošec, ki je smrdljive laži spisal o Ptujčanih a bi bili oni užgali Gregorecov dom — za kar pa je bil, kakor vsak drugi navadni hudobnež na šest tednov ječe, ne samo od porotniške sodnije v Mariboru obsojen, ampak celo kasacijonski dvor (Kassacionshof) je to kazen popolnoma potrdil, Ravno tako se je zgodilo kaplanu Muršecu pri sv. Benediktu. Kaj pa še bo zgor imenovani dvor oh Segulju, ki je nesramno obrekoval radgonskega Vračku v^Sudst. Presse" bomo še slišali. Oj ti pahjeni BFihpos" <la zamoreš svojim bralcem take sleparije pisati, in ne pomoliš, da so ravno duhovni pisali, tisti ljudje, ki nalašč* v „Slov. Gosp/ v »Fihposu* in v „Sudsteirische Presse" lažejo in pišejo, kar je neresnično, nelepo in hudobno. Ali ne pravi Kristus: „0d vsake najmanjše nepotrebne besede 00-dete mogli račun dajati."
Z veseljem bo gledal na vas Najvišji. In farmam bodo častili vas vsi!
6. In ko pa se zadnja vam solza potoči. Po licu, ki v smrtnem boju trpi,' Ko drugega/ žitja vam zarja napoči, Znabiti oko še se naše zrosi!
Rešetar Fronc.
{Konec.)
5. Kako je na železnici dvakrat plačal, potem pa peš šel.
Kadar sem priletel iz šole po kako pozabljeno stvar, rekli so mi mati: „Kdor nima pameti v glavi, mora jo imeti v petah." Kruha, sadja ali igrače sicer nisem nikdar doma pustil, a kdo pa more zmiraj misliti na tiste sitne bukvice in na zamazano tablo! Moja pozabljivost je trajala tako dolgo, da so me oče prav pošteno namazali z nekim strašansko hudim zdravilom — če se ne motim se pravi brezovo olje — in od istega časa imam pamet vedno v glavi.
— 3 —
Kako bodo tedaj taki pisaČi pred večnim sodnikom obstali — če nje že posvetna gospoda tako ojstro kaznuje, in sicer nje. ki bi mogli biti luč Ijndem, da bi  videli  njihove dobro dela.
Ce tedaj hočete ljubi očetje in matere si ohraniti mir in ljubezeu do vsi h ljudij, tako ne pustite v Vase hiše ničvrednih, očitno obsojenih časnikov kakor so „Slov. Gospodar", njegov sinček „Fihpos" in „Siidst Presse", ker ti trije Vam prav v oči pihajo, da bi njihovih ničvrednih dejanj ne videli — in kakor slepci verjeli, kar Vam sporočujejo. Kristus naš in njihov gospod pa pravi: „ Varujte se lažnjivih prerokov, ker od zunaj so ovce od znotraj pa zgrabljivi volkovi." Kako zamoreš nadalje farizejski „Fihpos" svojim dopisnikom svetovati sledeče: Prosimo pa, da ljudi brez potrebe ne z bad a te, da si potem eden ali drugi stem pomaga, da drugega zdela v časniku." Ti praviš: posebno „Štajercu je baje v tem mojster." Oho, jaz pa mislim, da so le Korošec, Mnršec in Segala pravi mojstri obrekovanja in laži in zneinirjenja med krščanskimi ljadmi. Kaj ne?!
Dalje pišeš in modruješ: BS takim zbadajem se nikdo ne poboljša. (To je res.)* Treba je v časih mahniti po osebah. Pa takrat se mora to zgoditi ne iz osebnega sovraštva, marveč iz ljubezni do resnice in ljudske blaginje, brez natolcevanja ; za vse pa, kar pišeš, moraš imeti trdne dokaze." — Oj, oj, kake trdne doka?e so imeli imenovani v svojih spisih. s katerimi so mahali po osebah, da jih celo kasaci-jonski dvor ni mogel spoznati, da ljubijo resnico in blagor ljudtsva, ampak ravno osebno sovraštvo do d rogači mislečih in nemško govorečih poštenih ljudi.
Kako bodete očetje, matere, mladeniči in dekleta vskliknili, kader bodete prej ali slej spoznali, za kaj se gre pri whhposovcih" — namreč: Vas ob osebno in lastno mišljenje in prosto voljo spraviti, da Vas bodo lažnjivi   preroki   ložje   vodili   kakor  slepce;   in
Fronc pa je ime! pamet v petah še kot star mož. Zgodila se mu je namreč ta-le  nezgoda:
Enkrat je napravil v Ljubljani prav dobro kupčijo. Zato se mu ni ljubilo iti peš domu, ampak se je mislil peljati po železnici. Kupil si je karto in vstopil v vagon. Kondukter takoj pride in hoče videti vozni listek. Fronc je iskal in iskal po vsih aržetih, pa ga ni mogel najti. Moral je % voza in hajd po drugega. Ze zopet je sedel v vozu. Ko se je pa obrisal, padla je prva karta iz robca. Hitro je vstal in letel h kaši, da bi jo vrnil- Kondukter je klical za njim, naj ostane ker ni več časa oditi. Fronc ni hotel ubogati, marveč je rekel: „Bom hitro nazaj pršu!" A prej, ko je prišel do okna, zažvižga mašina in vlak se je začel premikati. Rešetar je skočil za njim, toda bilo je že prepozno. — Vse »gromske strele", ki so letele iz njegovih ust na „peklenski ajzlpon", mu niso nič pomagale, moral je vzeti pot pod noge, čeravno je dve karti imel.
6. Kaj je Fronc telegrafiral.
Pregovor pravi:   „Norc ima srečo."   Tndi Fronc
10.000 kron, to pa je nekaj, kar v „Fihposovi" mošnji precej ropoče, Vam pa, kakor BFihpos'' misli, ena Krona ne da v žepu miru in da bi Vam ena pipa tobaka ali ena kupica vinca, kar si tako težavno prislužit«, škodovala med tem ko „fihposovciu najboljše in imenitne cigare kadijo in najboljšo kaplico vinca in piva zavživajo za Vašo ničljevo krono. Kedaj bodete z odprtimi očmi začeli gledati?                 Strmska treska.
Kako jo Pintarjev France  v  oglede
je imel veliko srečo. Podedoval je za svojim stricem dekanom 2000 goldinarjev. To svojo srečo je še hotel povečati, t. j., želel je še bolj bogat postati. V kon-zumn je slišal, da si trgovec lahko v kratkem času kar cele mernike zlata in srebra nagrabi in zato je sklenil, začeti z živinsko kupčijo. Šel je v Trst in se dogovoril z nekim velikim mesarjem, da j*a bode zalagal z razno živino.
Dobri prijatelji so mu odsvetovali, jeden mu je neki celo rekel, da bode tedaj bolj bogat, ko bo njegov pes rogat. pa vse prigovarjanje ni nič pomagalo.
Kupoval je, kar mu je kdo ponudil, če je le imelo pod kožo malo mesa. Ker ni bil vajen kupčije in ker je Tržačan le na vago jemal, imel je že v pol letu blizu 1000 goldinarjev izgube, kar ga je tako razjezilo, da je trgovino pustil.
Znanci so se mu zdaj prav debelo smejali. Se več smeha pa je bilo v Ribnici, ko se je izvedelo, kaj je Fronc pred božičnimi prazniki v Trst telegrafiral, namreč:
„Zdaj   so že   vse svinje na   štacjjonu, jaz tudi.
hodil.
Novo je leto spet se začelo, Staro odišlo proč je od nas: Mlado in staro,  vse je veselo, Ker je priromal — iašenski čas.
Marsikter' oče že omaguje,
Ne more več B*virtiti* s svojoj ženoj,
Svojega sina on napeljuje:
V ogledi idi, France, nocoj!
Sinko je star'še milo pogledal: Nebom nič dobil, ker „ŠtajercaK   'mam: Znate, kak;  „Fihpos* je večkrat povedal Dekle le hoče, kdor njemu je vdan.
Kaj boš to brbral, 'met moraš nevesto, Kaj je dekletom  toga le mar! Njim je le ljubše, če srce je zvesto: Zakoncem to, najlepši je dar.
IVaiiee zdaj suknjo s klina potegne: S strahom obleče, gre soseda zvat'; Tam pa pri okni milo si zdehne Sosed, zdaj grema nevesto iskat!
Sosed ne gleda, hitro priskoči: Hodima, hodiina, čas ti je že. Hitro hodila, po temni sta noči, In Francetu bilo, je močno — srce.
4
Ko došla sta na zaželjeno mesto, Že stopita v hišo:   „Vam dobro Bog daj"! Sosed že začne:  „Kaj bode z nevesto!" t        France se strese, kaj neki bo zdaj?
Ravno je dekle  „ Štajerca"  bralo. Zdaj. pa potihne in ta dva gledi, Rada kaj več še z lista bi znala. Vendar za Francom obrača oči.
On pa od strani, njo pogleduje:
V   srce se vtisne mu — njeni obraz. Serce le k sercu se navezuje,
To vam pač bil, presrečen je čas.
Bil je ves moten, nič ni opazil, Kaj se krog njega, po hiši godi; Ko je že sosed mladino nazdravil, Takrat mu mine — strah in skrbi.
Poleg na mizi, so bile klobase.
V  glažu se rnjno vince blišči; Lepe, vesele, imeli so čase, Tisti večer so plesali vsi.
On od veselja, se drugi dan smeje: Zakaj pa naj bi — žalosten bil?! Kakor tud' prej, zdaj  »Štajerca"  šteje, Ker je tak lepo nevesto dobil.
Kadar se bo pa gostija končala,
Bodem vam zopet eno zapel:
Ce pozavčina ne bota me zvala.
Pa bom se doma na zapečku grel.          J.  R
Razne stvari.
Iz št. Jerneja pri Konjicah. Nek lažnjivi sleparski dopisun je v štev. 26 od 29. decembra 1. I. objavil grelo laž; da so volitve za občinski zastop dokončane, in za župana Janez Kotnik, za svetovalca pa Franc Bračič izvoljen.   To priliko je ta lažnjivec
V Trst pridem Še le jutri, ker poštni vlak ne jemlje prascev seboj. Če potrebujete še kakšno tele, pa mislite na mene! Pozdravlja vas — Franc S^trbunk."
7. Fronc kot krčmar.
Ker mn je kupčija z živino spodletela, poskusil je z oštarijo. Pa tudi tam ni imel sreče. Kako le neki? Za goste je kupoval slabo, prekršeno vino. v konzumu, sam pa je dobrega bizeljčana žajfal. Razun tega je še bil slab računar, seveda samo za pivce, za sebe se ni nikoli vštel. Ako mu je pa kdo dokazal, da je preveč zaračunil, jel se je izgovarjati na slabe Šole, češ, sedem let je trgal hlače po šolskih klopeh, pa ga še do 100 niso računi ti naučili in tudi pri taki priložnosti ni nikdar pozabil pristaviti, da bi bila velika dobrota, če bi zopet duhovniki dobili šolo v svojo oblast. Nekaj časa so mu ljudje verjeli, potem pa so spoznali kam pes taco moli.
V štrbunkovo krčmo je prišel nekega dne ubog študent, dal si prinesti pet mehko kuhanih jajec, vogel kruha in pol litra vina, ter je potem s ceho ušel  — najbrž ravno ni imel drobiža.
porabil zato, da je potem BŠtajerca8 v Mariborskem „Fihposu'' zagrabil, kakor da bil „Štajeroa to stvar lažnjivo poročal; a „Štajerou ni lažnjivec. pač pa tak dopisun. ki laži trosi, in potem n Štajerca" in miroljubne ljudi, ki se za take stvari ne zmenijo, ter mu nikjer na pot ne hodijo, psuje in obrekuje, kakor da bi mu bili kaj dolžni. Jaz in moj sosed Kotnik se ne brigava za volitve, niti za ginajski špeh, kajti imava še domačega dovolj; pač pa ga utegne dopi-sunu pomajnkovati. Dalje pravi, da bom opravljal tudi občinsko tajništvo. Ko bi bilo natem. in bi se mi ljubilo, bi ga še ložej opravljal kakor vsak drogi; a ne tukaj, kajti za 40 gld. se še priden hlapec in dekla ne dobi : nikakor pa tajnik. Ta dopis je lažnjivec povzel iz zadnje volitve, ki je bila pred tremi leti, (zdajšna volitev se le bo meseca januarja t. I.) in pri kteri so si res gosp. župnik, gosp. nad-učitelj in še eden ^renapetnež mnogo prizadeli, pa ne za stari, ampak za novi odbor, kajti iskali so pooblastila pri trejalkah, da bi več glasov na svojo stran privedli, in tako stari odbor celo izbrcnili, kar se jim je tudi večjidel posrečilo. Pač vrli značaj za take gospode, pri burnem ženstvu po kočah pooblastila iskati, kajti domu ga gotovo pobena ni prinesla Ta novi odbor je res ustanovil bralno društvo, ki pa slabo napreduje, ter je najhujši sovražnik „ Štajerca" dasiravno ga večjidel vsi udje slastno berejo, a ne zagovarjajo njegovih misli; pač pa ravno nasprotno, in to se jim šteje v greh. to pa celo lahko, kajti še ni teden dnij, kar mi je nek mož iz ločke fare pravil, pa tudi domači, kojim so bili pri veselici dne 1. septembra I. L. navzoči, vejo povedat, kako so se neki izbrejeni dijaki, kojim ni za šolanje, z mladimi devojkam obračali: da celo ostarlivi možje in žene, kakor se govori, so so neznačajno obnašali. Taki dopisani hočejo torej v občini izbuditi nemir in sovraštvo med ljudmi in pa privediti nazaj nekdajne homatije   in   sitne   tožbe,   keje   že   niso   več  daleč,
Šest let preteče in pri Froncu se oglasi mlad gospod, ga lepo prosi za odpuščanja, ker tako dolgo ni računa poravnal in je pripravljen za čakanje trikrat več plačati.
Toda Fronc ni bil s tem zadovoljen, ampak je zahteval 200 kron in pretil, da ga gre tožit, če mu takoj ne plača. Mislil je namreč, da se bo dolžnik sodnije zbal. Pa temu gospodu niso rastli slamniki iz  glave.
Fronc si je vzel doktorja Zgubo na pomoč in vložila sta pravdo za 200 kron. Pri sodniji je moral krčmar pod prisego povedati, zakaj mu je gospod dolžan. Sodnik je začudeno rekel, da je račun dve-stokrat previsok. Zdaj se pa oglasi doktor Zguba: „ Slavna c. kr. sodnija! če bi bil g. Franc Štrbunk, jajce, ki jih je ta gospod pojedel, podložil koklji, imel bi bil čez jedno leto pet kokošij, za katere bi bil lahko dobil malo prase. Ako bi bil prase obredil in mesarju prodal, bi bil mogel kupiti lepo teličko. Iz telice bi bila po danes zrastla lepa krava, za katero s teletom vred bi bil dobil najmanj 200 kron. Zato je njegov račun popolnoma pravičen."


kajti  tehtnih   razlokov k temu imamo že dovolj. Toliko bodi temn hujskarskemu dopisunu za  danes,    v prihodnjič pa več. Ti dragi   „Štajerc"   pa   dopise od takih grdunov verzi v stranišče,  da te ne   bodo potem v „Fihposu" za lažnjivca oberali.v      J. K. F. B. Od sv. Ane na Krihenbergu. Dragi ^Štajerc"! Kako zelo si se tudi pri nas razširil, to veš najbolj ti sam. mi pa vidimo vsakokrat na pošti kadar prideš. Vse se te veseli in težko že pričakujemo tistega dne, ko te zopet dobimo. Še tisto malo število ^Gospodarjevih" in ..Fihposovih" naročnikov, kteri večinoma dobivajo te liste zastojn. berejo rajši ,,Štajerca", kakor tiste njim vsiljene lažnjive in obrekovalne   Časnike,   ker  večina ljudi je že prišlo k spoznanju, da le ti dragi „Štajerc", in noben drug Časnik, za kmeta skrbiš in   njem poli ;ižeš delovanje   njegovih   mu   vsiljenih   poslancev v pravi luči. Vse to je nekega zagrizenega  tukajšnega ..Stajerčevega" sovražnika tako razkačilo, da se od jeze zvija kakor strupena kača in začel je po oslovsko rigati v dragi letošnji štev. „Gospodarjevi" proti nekemu zidarskemu in krojaškemu mojstru, ktera sta nekterim osebam na njih prošnjo  »Štajerca"  naročila. Predba-civa njima  porabo   tudi   nemškega   jezika   in   njuno modrost, ktero sta se baje le od „ Štajerca"  naučila itd. Odgovorima mu na to njegovo čenčarijo odločno, da srna, in še zdaj bolj  bodema delovala za kmetu   koristen list „Stajerc"  in da nama ni   potrebno se od tega hujskača ne nemščine niti modrosti učit, ker še sam od vsega tega nekaj potrebuje,   pač   pa razume dobro sejati sovraštvo med ljudi in   še celo občinski predstojniki z njihovih odborom niso več varni pred njim.    Odgovorima   še ti   na tvojo,   nama v   „Gospodarju" dano. seznama ponorčevalno besedo: Oj Šoš-tarček! ko bi vendar ti pri tvojem kopitu ostal, koliko   bolj   bi   te   ljudje   spoštovali,   in   koliko   manj sovražili: zakličema ti besede sv.   evangelja   od prve nedelje po binkoštih:   Hinavec!   izderi poprej  bruno iz svojega očesa, in potem glej, da izdereš pezdir iz
Po teh besedah se je Froncu obraz od samega veselja razširil. V duhu je že gledal pisane bankovce in svetle krone. Pa sodnik je bil drugih mislij, ter je reke): „G. dr. Zguba, kje ste pa slišali, da se iz kuhanih jajec izvalijo piščanci? — Vi dolžnik plačajte krčmarju jedno krono, tožitelj pa mora poravnati vse stroške, ker je brez potrebe tožil." — Prav se mu je zgodilo!
8. Kako jo Fronc njivo po ceni kupil.
Janez je imel sredi Froncevega posestva lepo njivico, katero bi bil rad prodal za bratsko ceno 250 goldinarjev, a nihče je ni hotel kupiti, ker ni bilo ceste do nje. Froncu je prav dobro dišala. Zato je sosedu zaradi potov zmiraj nagajal, misleč ga s tem prisiliti, da mu jo proda za 200 gld., pa Janez je ni hotel napol zastonj dati.
Ko je lani na novega leta dan Fronc zopet prišel z dvema možoma njivo kupovat je Janez vesel rekel: Imej jo, da ne bom jaz imel več sitnosti ž njo! Plačaj mi danes jeden krajcar, jutri dva krajcarja, pojutrajšnim štiri   krajcarje in   tako naprej   skoz 15
očesa svojega brata. Prijateljček! morebiti boš rekel, ta ..contra" je pa vendar surova, na to ti naj bo povedano, da za take rogovileže se nama ne dozdeva potrebna bolša inteligenca.                  Zidar in krojač.
Poročilo ptujskega sejma. Dne 8. t. m. prignalo se je na sejem 340 prašičev. Špeharji so pa prodajali: Špeh od 50 do 52 kr., mast od 52 do 54 kr., krače od 54 do 56 kr., pleča od 42 do 45 kr., pečenka (ribico) od 65 do 70 kr., meso za klobase 52 do 54 kr. za kilo vse v frišnem stanju in najboljše blago. Večje množine so se odpeljele: v Miirzzuschlag, Aflenc, Dunaj, Puntigam, Strass, Lipnico, Gradec, Zeltweg. Judendorf, Celje AVolfsberg, Krško, Eichberg Dravograd, Trst in Ljubljano. — Prihodnji prašičji sejem bo 29. januarja. — Trg za meso in špeh je vsaki teden. Kupcom in predknpcem se prihodnji sejmi posebno priporočajo.
Lepo gospodarstvo s kmetskimi žulji. Od sv. Trojice v Slov. gor. se nam poroča: Leta 1900 prišli so k nam neki gospodje, med katerimi je bil v prvi vrsti tudi benediški g. kaplan Muršec ter nam obetali zlate gradove z "medom pomazana polja i. t. d. in res, speljali so nas na tanki in polzki led tako, da smo se ndrli v vodo, katero še sedaj tako pijemo, da svoje jezike od žeje kar ven držimo. O jej! to je hudo. — zdaj pa. ko se po teh zlatih gradovih obširno sprehajamo in po z medom pomazanem polju kar valjamo ni več tega gospoda kaplana in onega z ,.žutim" ko-mažnami. da bi nam pomagali z nami to srečo delili! Bogme, rekli šopa tudi: Vsi trojiški nemčuri morejo poginiti! Oh, pa kaj se je zgodilo? Oni so obračali, Bog pa je obrnil. Trojički nemčuri (?) še vsi živijo, ali — njihova osreČevalna zadruga je — poginila! — Ljudstvo zdaj preklinja celo tistega gospoda, ki brez cvikarjev ne sliši, ki se je skoz zadruge le obogateti hotel in še s tajnikom več zmiraj skupaj ne hodi. Jamo kopati za druge pač težko ni, Če drugi,  meslo njega v njo se —  zvali.
dni vsak dan še jedenkrat toliko kakor prešnji dan. Fronc je korajžno vdaril v desnico, in Kračunov študent je kar spisal pogodbo.
Za likof so ga pili ko žolne: kupec je plačeval, ker je mislil, da je njivo zastonj dobil, Janez pa je dajal za vino, ker je vedel, da je napravil dobro kupčijo.
Prvih deset dni je Fronc Janeza vsakokrat. kadar mu je zjutraj prinesel tiste izgovorjene kraj-carčke, za norca imel: sledeče tri dni je že premišljeval, če se ni vsedel sosedu na lim in zadnja dva dni ga je milo prosil, naj razdere kupčijo. Janez je na njegove prošnje nekaj časa molčal, potem pa je odgovoril: nVejš, ljubi sosed, njiva je vredna 300 gold.. 27 gold. 67 kraje, pa mi že lahke plačaš za sitnosti in nadlege, katere si mi v 28 letih za pote prizadel!"
Ljube bralke, ni li veliki Janez bolj imeniten rešetar kakor Fronc ? Zato pa le od mojega prijatelja kupujte, pijanega Strbunka pa z metlo ali s kuhinjskimi vilami napodite.

*
Pridobitev težkih žrebcev  za žrebčarne v Ptuju in Ormnžu.  G. kr. namestništvo v Gradcu   izdalo   je
na štajerski deželni odbor noto štv. 42040 s katero se ustreže prošnji deželnega poslanca, gosp. Orniga in tovarišev, ki so v deželnem zboru prosili, naj bi se za ptujski okraj dobila dva težka žrebca. V to privolilo je tudi c. kr. poljedelsko ministrstvo z odlokom z dne 11. novembra 1901 štv. 27067 ter ob enem naznanilo, da se bode razen dveh težkih mirnokrvnih žrebčev za postajo v Ptuju nastavil tudi eden takih žrebcev za postajo v Ormožu in sicer belgijske vrste s čemur bo konjerejcem v teh okrajih ustreženo.
Kako je Fihpos svojo čisto pravičnost z lažmi zagovarjal. V svoji prvi številki t, 1, pravil je ta pobožni lažnjivec Fihpos, naj „Stajerc" dokaže kar je pisal v svoji 26. številki, in ga imenoval nesramnega lažnika in bogsigavedi kaj vse. Pisal je, kako grda laž je, da bi roperški gospod obljubili vido za fante. Ljubi Fihpos, naš gosp. kaplan so vsem priljubljeni in tudi pravični in se toraj ne sramujejo resnice če kaj govorijo ter tako tudi tebi nočejo priznati tvoje prederzne laži, ktere ti hočeš zmiraj preoberniti in cel<> zasukati na „Štajerca." Gospod sami trdijo, da so res obljubili, Fihpos pa pravi da je to nesramna laž. Poglejte ga poštenjaka Fihposa za koga pa se on tukaj poteguje in zagovarja? Za tistega ki je ob času božje službe v gostilni. Ravno tistih veliko ki berejo Fihpopov lažnjivi pergament, se mu posmehovati morejo, kako on hvali svojo prazno slamo, in slednjič ga je sram za njegovo dokazano laž, tedaj pa hitro skuša svojo laž na nStajercaa prekucniti. Oj revče, molči rajše če drugo ne znaš, ker tvoje figure se ti samo posmehujejo. Tukaj piše da so roperški fanti šli zaradi prijateljske zaveze benediških fantov. Spet lažeš, zmir lažeš, ker ti fantje še do tedaj niso bene-diške poznali in videli, kako bi potem zaradi prijateljske zaveze šli tja. Piše dalje, kako je tukaj „Stajerc" slov. fante zasramoval. Hudobce, misliš da so ti fantji tako neumni, da bodejo sami sebe v Štajercu zaničevali; ali je to zaničevanje ali morebiti neresnica ali nepoštenje, če mladi fantje vino dobijo od kakega gospoda duhovnika? Kaj misliš pa sedaj ljubi Fihpos, kdo je nesramno lagal ? Tukaj poprašaj za resnico, ker nam je vsem znano, in potem pisari, da bo ti tvoj frak še vse bolje po tvojem zdelanem hrbtu frfutal.                                                   Ruperčani.
Iz Središča se nam poroča, da tako silno priporočani konzum, za katerega se je že dve leti plačevala najemnina, še pričetka ni doživel. 8 dni pred novim letom pa se je vendar nek zapeljani Kolbesen te stvari usmilil in prevzel, te, seveda samo prazne prostore in še to s podporo tudi nekega menda ne preveč brihtnega kmeta in s poroštvom gospoda faj-moštra, da se bo vsaj ta presneti začetek začel. Oh, konzum pa je vendar šel po vodi. Naj spava sladko, saj imel bo tudi na onem svetu kmalu več tovarišev. Srčna pa hvala tistim gospodom ki za ta ekskonsum tako pridno agitirajo in kar brez vsacega pomisleka podporo davljejo. Pa naj le dajo, saj imajo. Posebno pa še globoki poklon gospodu kaplanu   ki  je   postal
tako izvrsten komi, da mu vaga, škarje in meter vse bolje kot cerkev diši.   Živijo slovenska vzajemnost!
One cenjene naše naročnike, katerim smo danes
priložili poštne Čeke, uljudno prosimo, da svojo naročnino poravnajo in prosimo, da vsak naročnik ki ima na svojem naslovu natiskano našo Številko, naj tisto zapiše tudi na ček na mesto kjer so tiskane besede fcrlagldjtttt — Položnica, ker na tak način se ne zgodi nikakšna pomota, nam pa se veliko dela prihrani. Tudi je prav potrebno da vsak naročnik odda denar na tisti pošti, na kateri prejemlje naš list. Tisti cenj naročniki, kateri so nam v teku preteklih 14 dnij svojo naročnino poslali, prejmejo stem listom še čeke, katere pa naj shranijo za drugo leto, ker vsled presilnega dela novodošlih naročnikov nismo zamogli zneska pred zdajšno izdajo lista zapisati. Mnoge, one nove naročnike ki so se letos prav na novo na naš list naročili prosimo oproščenja, ker jim prvo številko tekočega leta nismo poslali. Dali smo sicer »Štajerca« čez par tisoč več tiskati kot po navadi, a vse eno ga je bilo premalo.
Iz Djekše na Koroškem. V zadnji „Mirovi' štev. 51
nahaja se nek iz Djekša poslani dopis, pod katerim je podpisan nek ..kmetski sin". — Ako je oni dopis res pisal kak kmeski sin, tako mora to že prav surov in širokoustni fant biti, kajti drugače bi se ne predrznil v prvi vrsti pasti po možu. proti kteremu mi kmetje brez razločka in najmanj pa mi Djekšani nikacega povoda nimamo, proti njemu sovražni biti, nasprotno, ga le spoštovati moramo, ker on si je za kmetske koristi, posebno naše občine velike zaslug pridobil. Nadalje je ta neumni fant tudi še druge gospode iz Velikovca, ki so večinoma pevci in prijatelji gospoda načelnika ,.gauverbandau J. Nagele p. d. Sternwirt-a zasramoval in njihove pesmi imenoval žabje regljanje. Ako bi ta domišljavi in hudobni „fanti; svoj obrekovalni dopis dal preje kakemu staremu pametnemu kmetu brati, bil bi ga ta kaj boljšega podnčil in oni obrekovalni dopis bi bil morbiti izostal,   ali,   kar bi se bilo  najbrž pripetilo
—   kmet bi mu bil za njegovo nesramno dopisunstvo in njegovo preošabno zdražbo ušesa tako navil, da bi tako vpil, kakor tulijo volki in njegovo tuljenje mogla bi celo ona velika, črna krota v Celovcu, ktera vse poštene ljudi preklinja in z blatom ometavlja. slišati. Surovi ta fant bi to tudi pošteno zaslužil. — Govoru načelnikovem, tako pravi ta fant, nima. nič pristaviti, pač pa opazki, katere je pri tem izustil, da je njemu vseeno, ali je kmet Slovenec ali Nemec, kajti oba imata na istih gospodarskih nadlogah trpeti. Tudi z vso pravico smel je on to trditev uvaževati, kajti njegovo ravnanje in delovanje na gospodarskem polju bilo je vedno takšno, da mu mi kmetje brez razločka na politično ali narodnostno strankino mnenje vedno popolnoma zaupamo in to zamoremo. ker je on ravno nam Djekšanom tolikokrat skoz svoja dejanja pokazal, da ima on pred očmi le kmetski   blagor,   ne pa   narodno-politična vprašanja,
—   Da se to malo dokaže, hočemo vzeti v spomin, da je „Sternwirtu, naš načelnik, bil  tisti mož, ki se
je potegnil za cesto oziroma nje rekonstrukcijo, 'ki pelje na Djekše, pri merodajnili ljndeh in uradih in smo danes že blizu tega, da se bode ta cesta s pomočjo državne podpore, deželne podpore in drugih dobrotnikov v kratkem času zidala, ker se je trani-ranje že deloma pričelo. — Požlahtnenje iri zboljšanje naše govejereje se po g. Nagele skoz to krepko podpira, ker on gleda na to, da dobivamo skoz go-vejerejsko zadrugo vedno čistokrvna plemena, koje zadruge je on načelnik — kar ni podcenjevati. Mi vemo tudi dobro, da je bil ta gospod tisti mož, ki ki nam je pridobil 700 K podpore za ustanovitev strelnih postaj, za kar mu pristoja zahvala cele občine, ker smo si t;»kih naprav želeli že davno, ki jih pa sedaj zaradi po-inankanja občinskih sredstev še nemoremo napraviti. Njegova skrb bila je vedno ie skrb za kmeski stan in imeli še bi mnogo slučajev navesti, pri katerih se ni nikoli pustil voditi po narodnostnih motivih, ampak vedno stal za koristi splošnosti in je pred očmi imel. kako bi se kmetu pomagalo. Kdorkoli od nas kmetov potrebuje njegovega nasveta, njegove podpore i. t. d. najde v tem možu vedno prijatelja, potem pa bodi Nemec ali Slovenec; spozna vsak, da je le odkritosrčen prijatelj kmetijstva in mu mora vsak pravičnik le zahvalno spričevalo dati. — Da se je on po zborovanju s svojimi prijatelji in večimi slovenskimi kmeti obeh strank lepo zabavljal in so se v nemškem jeziku popevale prijetne koroške pesmi, to „Mirovemi: dopisunu ni bilo prav; izdajalske pruske pesmi - kakor oni dopisun naše —• koroške — imenuje, bile so mu to, ..žabje regljanje" — Več Djekšanov. (Opomba uredništva: Dopisa preje nismo mogli zaradi prostora natisniti, in še sedaj, oprostite, da smo ga do polovice tudi zaradi po-mankanja prostora skrčili.)
Iz Makolj. V nedeljo 2D. decembra po prvi sveti maši je občinskega pisarja sin oznanil svoja oznanila kakor po navadi. Takoj za njim pa stopi na isti prostor g. M. Šoštar s „Štajercemu in začne iz njega brati prelepo berilo „Sveti božični prazniki!" Ker ga je ljudstvo z velikim zanimanjem poslušalo in ko je prišel do stavka „Tudi danes je kmet najzvestejši sin naše svete cerkve", pristopili so tudi „Fihposovoi" in zijali kakor bi ga mislili požreti. Tudi iz kaplanije se je prikazala glava g. kaplana in vpila: „kaj boš tukaj pridigoval !" Potem mu ni bilo mogoče dalje brati, ker so nerazsodni in obžalovanja vredni nasprotniki hudo klepetali. Bog jim daj, da bi se tudi oni enkrat zdramili.
Iz Selnice Ob Dravi se nam piše, da v bližnji občini Janživrhu ondotni g. obč. predstojnik noče razpisati novih volitev, čeprav je čas za to že aprila meseca potekel. Občani pa mrmrajo: Volitev pri nas tak dolgo, vsied tega ni, ker stari naš Mrihtar" po-silem na stolcu sedi.
Iz Majšperga. Mariborski kmečki zapeljivec ..Gospodar" prinesel je v svoji tretji številki prav lepo laž-njivo poročilo iz Majšperga. V tem dopisu se strašno napenjajo nekšne prazne hlačice s suho glavo, dolgimi lasmi in-kratko pametjo. Prva laž je, da sta se sešla
7  —
dva Majšperčana in se po onem receptu pogovarjala o nemški soli. Kdo sta ta dva Majšperčana, ni povedal in mi damo vsacemu po sto cekinov, če nam jih z imenom pove. Mi pogovorili pa smo se zaradi nemškega poduka že poprej, predno so dopisnika zidarji pri stavbi nove šole z mortom ometali, da ga je morala doma njegova ženica z brezovo metlo osna-žiti. Druga laž je, da smo prosili za nemško šolo. Tepec, grdi -popisun, ki je to ta.ko hinavsko zavil. Mi smo le prosili, da bi se med slovenskim poukom podučevalo tudi v nemščini vsaj toliko, da se ne bodemo tujcem prodati pustili in ta naša prošnja je bila upravičena, to tem bolj, ker so se tisti, ki so se naši zahtevi upirali, tudi nemški učili. Saj vemo kam pes taco moli. Tretja laž je, da ni vseh podpisanih imenoval. Četrta laž je ta: Udaril bodem po pastirju in razškropile se bodo ovce. Te nboge prazne hlačice pač gotovo ne bodejo tega udarca napravile in nam zahtevani pouk v šoli razbile. Zahtevani pouk pa bomo dobili, če ne še sedaj, pa poznej in videli bo-dete kako se bodemo za to še pobrigali o pravem času, če vam bo to prav ali pane. Umevno je toraj * da so se tem hlačicam možgani popolnoma zvodeneli in svetujemo gospodarju teh h tačic, da si poskrbi zdravnika, da mu bo kolesca uredil in tudi dobro bi bilo. pod pazduhami puščal, da se bode lahko posluževal sekire, moti k e in štrigla, posebno slednjega, da bo bolje poravnal dlako svojim koščenim kravi-cam, da se ne bodo usmodile. kadar bode kak mož mimo kadil tobak. Toliko za sedaj. — Več Majšper-čanov.
Zunanje novice.
Žena zavdajaika ustreljena. Kmetica Singelia Nikoličeva iz občine Zvazdara na Srbskem je zastrupila svojega moža, da je zamogla potem ljubimkati z 181etnim mladeničem. Sodnija jo je obsodila na smrt in obsodba je bila te dni izvršena na njej v okrajnem mestu Ubu. Ker se pa še ni zgodilo doslej, da bi bila žena ustreljena za kazen, se je zbralo veliko občinstva h krvavemu prizoru. Zavdajaika je šla na kraj svoje smrti brez strahu in ko je zagledala orožnike s puškami je jim dejala: »Fantje, le prav merite, toda nev v glavo, želim iti v grob z nespačenim telesom". Štiri puške so počile — in kmetica se je zgrudila mrtva na tla.
Telegrafiranje brez žice (drata.) iz New-Yorka poročajo, da ima sedaj že ladij, mej njimi «'S7 angleških in 12 italijanskih, popolne aparate za telegrafiranje brez žice. Na Angleškem je že več nego 20 postaj. Gotovo je. da se bode vporabljal v kratkem telegraf brez Žice ter bode možno telegrahrati preko morja celo za prav nizko ceno.
Radi zobobola V Smrt. Dvajsetletni črevljarski pomočnik Fran D. na Dunaju se je hotel zastrupiti, ker ga je strašno bolel zob. Popil je fosforjevo raztopimo, a so ga še rešili.
Umetnost doseči visoko starost. Ta mesec  bo
Legonvc, član pariške akademije 95 let star. Legouvc
je vsak. (lau telovadil-, zlasti v boriiski umetnosti je pravi mojster, igral na biljarju, jako zmerno živel in zadnji čas pije mleko namesto vina. Z vso zgovornostjo zagovarja dober francoski pregovor: „Ljudje ne mrejo, temveč se sami ubijajo/ Ubijajo se — z nezmern ostjo.
Mej mužiki. Neki mužik iz dvinske okolice je odšel v bližnji trg. da si izposodi nekaj denarja ter kupi mrtvaško trugo za svojo umrlo ženo. Njegovi sosedji so pijančevali med tem v domači krčmi, proti večeru pa so šli mužiku naproti; v gozdu pa so nanj počakali, in ko je došel, so mu vzeli denar ter zvezanega položili v mrtvaško trugo. Potem so odšli nazaj v krčmo pijanČevat. K sreči se je peljal kmalu nato neki uradnik, ki je reveža rešil gotove smrti ter se peljal ž njim k dobrim sosedom v krčmo, kjer jih je dal vse zapreti.
Zamorka streljala na misijonarja. Nek ameriški
list piše: Mlada zamorka Gibson je v noči trikrat streljala na misijonarja Gustava Collinsa. Slednji je že več mesecev vodil misijonske vaje in propovedi v tukajšnem mestu Nyaku. K vajam je prišlo največ zastopnic nežnega (v Ameriki tudi črnega ali ruja-vega) spola, ker je bil Collins še mlad misijonar. Tudi mlada zamorka je prišla redno vsak dan in se je brez meje zaljubila v Collinsa, o čemur pa slednji ni hotel ničesar vedeti. Ko se je po noči Collins napotil proti domu, sledila mu je Marta Gibson in trikrat nanj ustrelila. Dve krogli nista zadeli, dočim je tretja predrla desno misijonarjevo roko. Zamorko so zaprli.
Radodaren človek. V Madridu je hodil po najbolj obljudenih ulicah visoko vzrastel, elegantno oblečen človek, ki je metal s polnimi rokami denar v srebru in zlatu na cesto med ljudi. Seveda se je nabiralo okrog njega čim dalje več občinstva, dečki in tudi odrasli so se pulili za denar, radodarni tujec pa je prijazno govoril v angleškem jeziku občinstvu ter metal vedno denar iz svojih žepov. Nastal je tak dirndaj in vpitje, daje moralo priti redarstvo na pomoč. Poulični dečki so vpili, da je tujec »zadel" veliko srečko (l°z) m vsled tega znorel, kar je bilo menda tudi res, bil je namreč okrog sebe, ko ga je zgrabila straža, tako, da ga je morala zvezati, a ameriško poslaništvo je izposlovalo, da so tujca zopet izustili.
4 vlaki SO ga povozili. Iz Velikega Varadina javljajo: PriČetkom tega meseca so našli blizu postaje Tenk na železničnem tiru mrtvo truplo kmeta Kressuna, ki je vsekakor sam legel na tir. Zeleznički čuvaj je naznanil ta dodek takoj višji oblasti; toda komisija je prišla šele zvečer in doslej je bilo truplo že grozno razkosano, kajti preko njega so šli še trije vlaki.
Morilec deklet. Iz Nice poročajo: Henri Vidal, ki je v vlaku, ki vozi med Nico in Monte Carlom, umoril in oropal Švicarko, gdč. Hirschbrunner in hotel umoriti v Niči tudi neko drugo dekle, je priznal svoja zločina in povedal, da je v Tamarisn pri Tonlonu umoril neko dekle Brusselin ter hotel v Marseillu umoriti neko drugo dekle. Vse te zločine je storil Vidal v dobi od 29.   novembra   do  22.  de-
cembra 11)01. V tem času je torej dve dekleti umoril in poskušal dva umora.                                            *
Koliko minut petrebuje pri silnem delu nek težak, da Si nažge pipo. 1. minuto: Iz pipe izpeha ba-guš in ga dene na zob. "i. minuto: Piha v njo da se prepriča, če dobro vleče. 3. minuto: Odšravia kaniš (rogeca) in iz njega izpiše: 4. minuto: Zaslini cev, da bo dobro držala, o. minuto: Poišče mošnjo z duhanom in pogleda, če je še prilična buba. G. minuto: Odmota mošnjo. 7. minuto: Nabaše si pipo. 8. minuto: Spoka z mošnjo, da skupaj stepe duhan. 9. minuto: Mošnji zavije vrat in jo zopet shrani. 10. minuto: Dene pipo med zobe. 11. minuto: Poišče iz jednega žepa kremen in gobo. 12. minuto: Iz drugega žepa pa ocel (kre-silni nož) 13. minuto: Začne kresati. 14. minuto: Vdari se po ščepcu (prstu). 15. minuto: Obrne kremen na tisto stran, kjer še ni zrahljen. 16. minuto: Krese dalje. 17. minuto: Skimava z glavo, ker se mu goba ne ukreše. 18. minuto: Je vendar enkrat nkresal. 19. minuto: Začne gobo pihati, da bolje gori. 20. minuto: Dene tlečo gobo na pipo in jo pritisne dol z paleovim nohtom. 21. minuto: Pokrivalo počasi zapre. 22. minuto : Začne cmakati, ali pipa ne diše, kajti naphal jo je preveč. 23. minuto: Pogleda kaj za en zlodej je njegovi pipi, da še sedaj noče goreti. 24. minuto : Zdaj pa začne s čelom, dušom in teiom vleči, da se mu konečno v 25. minuti začne pod nosom kaditi.
50 Otrok umorila. Iz Kolonije javljajo: Tukajšno redarstvo je prišlo na sled strašnemu zločinu. Neka žena. ki je imela v varstvu in odgoji majhne otroke. je zastrupila v razmeroma jako kratkem času — 50 otrok. Najstrašnejše pri tem pa je, da so matere otrok večinoma vedele'za te umore. Vse kaže, da je bilo po nekaterih krajih mej ljudstvom znano, da dela nečloveška žena iz nedolžnih otrok — an-geljčke.
Grozen umor. V Lvovn je bil obsojen cigan Filip Dank na smrt na vešalih, ker je umoril svojo ljubico M. Zivnak na uprav grozen način. Živel je ž njo v neki vasi pri Sanoku več let, potem pa jo zapustil, a M. Živnak je začela razmerje z drugim. To je pa cigana razjarilo, delal se je zaljubljenega in je tako pregovoril bivšo ljubico, da je prišla zopet k njemu stanovat. Spravo sta obhajala s pojedino. Cigan je pil, pel, in plesal; nakrat pa je naredil na tleh s kredo velik bel križ, kar pomenja tamkaj, da bo nekdo izmed družbe umrl. Potem je pa zgrabil ženo za lase, vlekel jo je po sobi ter suval tako dolgo s čevlji, da je onemogla, nakar jo je še večkrat sunil z nožem. In še s krvavim nožem je grozil svojemu 14letnemu sinu in 10-letni hčeri, da ju takoj umori, ako ne bosta rekla pred sodiščem, da je umoril mater njen brat. Otroka sta govorila resnico; cigan pa se je delal blaznega, a zdravniki so izpoznali, da ni v resnici blazen. Obsojen je bil na smrt, kar je potrdil višji kasacijski dvor.
V obrambi ženske čednosti. V Vašintonu je stala
pred porotniki lepa gospa Ida Boninova, ker je umorila zdravnika Ayresa. Ponoči je k njemu prišla, kakor

— 9 —

je bilo domenjeno, da z njo napravlja razne zdravniške | poskuse, toda    Ayres je baje zahteval še več in napadena   žena   ga je   ustrelila s samokresom.   Ameri-čanski porotniki pa so   pleminiti — lepa   gospa jih je prepričala o svoji   nedolžnosti ter bila oproščena.
Lastnosti gledališke igralke. Gospa Kendel, znana angleška umetnica, zahteva od kandidatinje za gledališki oder naslednje lastnosti: „ Obraz mora imeti kakor boginja, moč leva, postavo Venere, glas golo-bičin, čud angelja, miloto in ljubost laboda, gibčnost antilope in — pred vsem kožo elefanta ali pa rinocera.
Nesrečna svatba. V Berolinu so imeli svatbo nekega uradnika. Pri tej svatbi je bil tudi knjigovodja Schoder in pri njem je sedela gdč. Kahlenberg. Schoder je vrgel gorečo vžigalico sosedinji na belo krilo, ki se je takoj vnelo in začelo goreti. Svatje so gospodični strgali obleko s telesa, a vendar se je gdč. znatno opekla. Nato pa je oče gdčne Schoderja oklofutal. radi česar so se svatje razdelili v dve stranki in se začeli pretapati in ruvati, da ni ostal noben stol celi Več jih je bilo ranjenih.
Mater in sestri je umoril. Iz Moskve na Ruskem poročajo: Najstarejši sin v Hamovnikih živečega avstrijskega državljana Rudolfa Kara je ukradel svojemu očetu 500 rabljev, da je mogel kupiti svoji ljubici darov. Sinu je ime Alexander, ter je absol-viral realko. Njegova mati je izvedela za sinovo tatvino in ga je radi tega kregala. Togotni sin je iz strahu pred očetom zgrabil sekiro in svojo mater ubil. Sestra Marta, 18-letna, dekle, je poučevalo v sosednji sobi svojo sestrico klavir. Brat je udri v sobo in posekal tudi Marto. Hedviga je s povzdignjenimi rokami prosila brata, naj ji pusti življenje, a brat je posekal tudi njo ter jo smrtno ranil. Crez 3 dni je umrla. Ko je oče izvedel za grozno smrt treh svojih dragih, je zblaznel. Da je sin morilec in že v ječi, mu niti povedali niso.
Gospodarske stvari,
Zdravniška ved ali hygiena v cerkvah. V BPopotnika" št. 11 z dne 15. nov. 1900 se nahaja prav zanimivi spis: »Pedagogiški paberki", kateri, kakor se mi zdi, ne bo prostemu ljudstvo škodoval, ako ga prebere. Italijanski časnik „StumpaK razglaša ukaz škofa iz Eana v Italiji, Monsign. Vincenca Franceschina ki zasluži tudi pri nas na Štajerskem v obče razširjenem „Stajercu" pozornost. Ta, človeku preljubi škof je najpopred opomnil ljudi na nekaj posebnega, namreč na, to da se v cerkvah v blagoslovljeni vodi, ako se malokedaj spreminja ali ponavlja nahajajo cele kulture bakterij in mikroorganizmov, — to je — maličkih stvaric, katere škodujejo zdravju in potem izgovoril: Zelo je potrebno, da bi duhovniki, koliko je mogoče pazili pri duševnem opravilu, na rezultate ali uspehe znanstvenih poučevanj, kajti tako najbolje odstranijo v ljudstvu in v inteligenci stare navade ali predsodke proti cerkevi; posebno pa kaj tiče icrkvene higijene, se ima razumni duhovski oskrbnik ali farmešter poprijeti vseh   pripomočkov, ki mu jih
ponuja moderno visoko stanje znanstva prirodnih in zdravniških vednosti. Na to določuje preblagi, zdravju naklonjeni škof: 1. Po vseh cerkvah svoje škofije se mora tlak po nedelskih in pražniških službah božjih in sploh po vsakem večjem zhodu ljudstva desinficirat.i. to je cerkev sesnažiti: kar pa se najbolje z žaginjami, ki se namočijo ali poškropijo z raztopljenim 3% sub-limatom. Po navadnih službah naj se kolikokrat le mogoče pomete z vodo poškropljenim žaginjem, da se prah ne vzdiguje. (To se godi v cerkvi čast. frančiškanov v Mariboru.) 2. Vsaj enkrat na teden naj se umijejo s toplo vodo vse klopi in spovednice posebno mrežice. 3. Kropljenke, kameni z blagoslovljeno vodo naj se izpraznijo vsaj enkrat na teden^ — in naj se natančno izmijejo z vodo, kateri se primeša *%o sublimata. Da se ti predpisi natančno izvršujejo. na to pazi (ne pri nas, ampak v Italiji) posebna inšpekcijska komisija, ki sme tudi kaznovati tiste, ki se ne držijo tega ukaza.                           Stari mežnar.
Saditev visokodebelnega drevja. Ako dobiš iz drevesnice živo in zdravo drevo in je zemlja količkaj sposobna za dotiČno drevesno pleme, si le sam vzrok. Če ti drevo ne raste. Nepravilno ravnanje umori drevo, ti pa dolžiš tistega, ki je drevo prodal. Najvažnejše delo je pravilna saditev« zato pa o tej reči ni nikoli dovolj pouka, in iz tega vzroka v nastopnih vrstah iznova obravnavamo saditev drevja, in sicer visokodebelnega. Če drevje sadiš jeseni, izkoplji jame nekaj tednov poprej, če ga pa sadiš spomladi, jih naredi že prešnjo jesen. Jame naj imajo v dobri, debeli zemlji po 1 m premera in 60 cm globcfcosti, v sla-bejši zemlji pa po 2 — 2 V* m premera in po 1 m globokosti. Ge zemlja pride dotičnemu sadnemu plemenu je prav. drugače jo pa pomešaj z dobro zemljo in z mešancem. Kadar pričneš saditi, zrahljaj jami dno in jo prični tako zasipati, da pride najboljša zemlja okoli korenin in tja, koder se bodo korenine pozneje razširjale. Srčne in vse debele stranske korenine nekoliko skrajšaj; odreza naj bo gladka in navpična na drevesno os. Od drobnih koreninic odstrani samo raztrgane in zamotane. Sadi toliko globoko, da drevo, kadar se zemlja poleže, tako globoko tiči v zemlji kakor je rastlo v drevesnici. Ce vsadiš drevo globokeje, gotovo peša. ostane nerodno ali se celo posuši. Med korenine in pod nje deni z roko dobre zemlje, sploh pri sajenju ne hrani rok in kolen, če hočeš delo dobro zvršiti. Korenine razprostri tako, da dobe naravno lego. Iz zemlje ostale naredi okoli dre vesa 1 — Vit m širok kolobar. Ge sadiš drevo v gorko in rahlo zemljo, prilij mu precej, kadar si ga vsadil, prav močno z vodo. Predno jamo napolniš in drevo vsadiš. zabij v dno jame kol, h kateremu privezi drevo naj pred prav rahlo, in šele potem prav trdno. kadar se je zemlja in z njo drevo posedlo. Ce drevo precej trdno povežeš, se zemlja posede, drevo pa obvisi na kolu ter se posuši. Kol bodi toliko dolg, da sega do krone, in postavljen na južno (solnčno) stran drevesa. Kol bodi brez lubadi, ker je ona ugodno zavetje raznim mrčesom. Drevo privezi h kolu na pr. z vrbovo trto, med  vez in drevo pa   deni mahu.
—   10 —
Gibanje plemenskih   bikov  na   prostem.   Mnoge
slabe strani izključnega oskrbovanja v hlevu in njega slabi nasledki se posebno tedaj čutijo, ako se bik prav nič ne giblje na prostem. Navadno pri vežejo že tele. in žival prebije vse svoje življenje v kakem hlevskem kotu; spuščajo ga samo ob plemenjenjn in še tedaj za kolikor le mogoče malo časa. Vsed tega postane čmeren, dražljiv, len in pobit, zlasti tedaj, če ga ne krmimo pravilno; dobi različne bolezni v členke in kosti ter je radi tega za svoj namen popolnoma nesposoben. Bolno je tudi njegovo plodilo, kakor sploh ves organizem. Radi tega se tudi cesto pripeti, da so skoki neuspešni i. t. d. Vse to je treba zatezati na rovas nedostatnemu gibanju na prostem. Živinorejec, ki ima bika, naj torej skrbi, da se bik, če je le mogoče, vsak dan giblje na prostem, kajti to je neobhodno potrebno za ohranitev njegovega zdravja. Najbolje je bika že od rane mladosti rabiti za delo. Dokaj takih opravkov je, ki jih. bik more izvršiti. Polek kake krave, ali še bolje vola. dovaža lahko mu-ljavo. vodo, raz vaza gnojnico ali kaj podobnega, pa tudi za zmerno delo na polji se lahko rabi. Ako pa ni mogoče bika rabiti za vprego, naj se pa vsaj na prostem, zagrajenem prostoru — morda celo na gnojišču — biku da priložnost, da se 1 — 2 uri sprehaja in sicer brez ozira na vreme (naravuo je, da je tudi tukaj v prvi vrsti paziti na namen), kajti to mu neizmerno koristi in ga utrdi. Zakaj pa so biki v naših planinskih pokrajinah tako dolgo rabni va\ pleme*-? Ker se tamkaj na paši gibljejo na prostem, vsled česar se tndi njih teleani opravki vrše pravilneje. Tolšča se ne nabira in členki ne odrevene in žival ostane zdrava ter dalj časa sposobna za rabo. Poleg tega pa se ni treba bati. da bi bil bik predivji; nasprotno, bik, ki se že od mladosti privaja gibanju na prostem, se s tem privadi ljudij. vidi sedaj to, sedaj ono, ter se ne ustraši tako lahko vsake malenkosti, se ne razburi in ne razdraži tako lahko kakor bik, ki ga spuščajo ven le na skok. Naravno je, da tak bik porabi vsako priložnost, da bi dalj časa ostal na prostem, ter pri tem povzroči kako nezgodo. Tak bik, ki je samnasebi zdrav ter je v hlevu na čistem zraku in svetlobi v zmerni hlevski toplini in se večkrat giblje na prostem ostane zdrav ter bo bolj in dalj časa sposoben za rabo. Pozabiti pa ne smemo še na nekaj drugega, namreč na pravilno krmljenje. To navodilo smo posneli po drobnem spisu prof. Bajerja o reji plemenskih bikov, ki je je napisal po naročilu deželnega kmetijskega in gozdarskega društva za severno-zapadno 81ezijo.
Ali so ajdove luske kaj vredne za krmo ali ne.
ali imajo kaj redilnih snovi v sebi? Odgovor: Kemijska sestava ajdovih luskin nam ni znana, pa bo približno tista kakor ajdove slame. Ajdova slama ima v sebi 4% beljakovin, HfU tolščobe, 32°/'o dušika prostih drugih spojin ter 44% lesne vlaknine. O luskinah pa velja tisto, kar velja o plevah drugega žita. namreč: pleve so vedno laže prebavne kakor slama in živina jih tudi rajši žre. Ajdove luskine morate toraj ravno tako s pridom pokladati. kakor druge pleve ali slamo.
Loterijske številko.
Trst. dne   11. januarja:      72,    81. -   3<>,    65,      78
Gradec, dne 18. januarja:    47.    36,    84.    20.    45.
■ - ■ ■ ■  . ■"      ■                                           ■——                                 -......                                                   ■■..——■                                  ,..,.,
Časih je dobro, ako -se človek opozori, kaj je koristnega zamudil in kaj uspešnega je opustil. 2e deset let se jako mnoge rodbine v svoj prid drže nove uvedbe.ki je za vsakdanjo kavino mizo jako važna, in te rodbine jo trajno, upoštevajo. Ali še vedno je treba vsako gospodinjo in mater opozarjati na to. da dandanes povsod kar najuspešnejše uvedena Kath-reinerjeva Kneippova sladna kava hot primes zrnati kavi bistveno oplemenitile okus, da pa tudi, kar je vendar zelo važno, kavo dela zdravju prikladno. ?.e za navadni pojem pat* ni vzornejše zmesi, nego je ta. ki spaja prijetni in priljubljeni okus zrnate kave z zdrastvenimi prednostmi našega domačega sladu, kakor stori to na tako neprescžen način uprav Katli-reinerjeva Kneippova sladna kava. Tej gre nadalje ta brezpri-merna prednost, da ima tudi >čista« lo je brez primesi zrnate kave. jako prijeten okus po kavi; zato jo kot najboljši nadomestek priporočajo tam. kjer jo zrnata kava zdravniško prepovedana. Vendar pa sv nikoli dovolj ne opozarja na to, da gredo samo »pristni* Kathreinerjevi kali v pravih izvirnih Kathreinerjevih zavojih vse neštete prednosti. Teh ne more nikoli imeti ono vedno se pojavljajoče ponarejeno blago in tako zvano »odprto b!a}.'0«, ki ni nikdar nič drugega nego spražen ječmen ali slad.
V najem se da
na drobno ali vse sknpaj:   vrt na  Spodnjem Bregu,
travnik na   Gornjem Bregu,   travnik in  njivo v  Kar-
čovin i   (Skorba),    njivo v mestnem   logu (Stadtwald).
Več o tem se zve pri
Kreinz-u Btingergasse štev.  lO  v  PTUJU.
luZOF! Za ženine in neveste!
Blago za obleke najnovejše mode. Svilne rute, vence za neveste in  šopke najnovejše vrste. Najfinejše
kamgarne in sukno za obleke in zimske sukne.
Fine perkalaste  srajce in zavratnice.   Vse po najnižjih cenah in dobro trpežno blago priporoča najtopleje
Maks Wegschaider v Ptuju. «4
Učenec
ki govori nemški in slovenski in je primerno šolsko
izobražen,   se   takoj   sprejme   v trgovino  s špecerijo.
kolonialnim in materialnim blagom pri
4,3                    Jos. Srinc v Celju.
■y       r-----.---------r
~(~rr' i
11 —
Dovoljujem si. cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem mojo
@ trgovino z itianufakturnim blagom ©■
iz dr. Ploj-ove hišo prestavil v mojo  lastno   hišo,   to je,   nasproti  mestne hranilnice (Sparcasse).
V tem, ko se za dosedaj mi v tako obilni meri podarjeno zaupanje najsrčnejše zahvaljujem, obračani se ob enem na vse moje cenjene odjemalce z najuda-nejšo prošnjo, me tudi v moji novi prodajalnici blagohotno obiskati, kjer si bodeui prizadeval, vsakogar pošteno, točno in po najnižjih cenah postreči.
• Z odličnim spoštovanjem
Alois Muchitsch
trgovina z manufaktumim blagom „pri angelju" v Ptuju.
40/
r se bode letos ženil
priporočam mu za predpustni čas obiskati mojo obilno in lepo zalogo ven=
cev za neveste, rož, trakov i. t. d., kakor tudi šifonastih srajc, ovratnikov in kravat po najnižjih cenah. Ob enem dovolim si moje cenjene odjemalce na mojo veliko zalog steklenega (Glaswaren) in por= celanastega blaga ter zrcal (Spiegel) i. t. d. opozoriti.
Ptuj, v mesecu januarja 1902.
JOS. KOLLENZ.
^merikanske   trte
Riparia portalin
prodaja
Wilhelm Schwab v Ptuju.
z masivno zidano veliko hišo, obstoječo   iz   2   velikih   in   2 malih   sob.   1    kuhinje,   dvo-ri.šea.   1   velike   kleti.   ]    velikega vrta za zelenjavo, 1 Jepega sadnega vrta,   z velikim   gospodarskim   poslopjem in hlevi in  IV, orala polja.
Vse to  proda  se  po zelo  nizki  ceni.
Več izve se v Uičaoi $t. 16. pii Ptuju.   m
Proda se po ceni
410
zaradi preselitve posestvo z mautmuhle, cirkolarom (Kreis-sage) gozdom, travniki in poljem. Pojasnila daje o tem več Rudolf Sokoli v Kvabekn pri Pliberku na Koroškem.
Lepo, plodonosno posestvo
v Leitersbergu pri Mariboru se proda.
Ono leži na državni cesti in na razpotju deželnih cest, ki peljejo v Arnovž in v Si. I»enart v Slov. gor., oddaljeno je pol ure od južnega kolodvora. V bližini se namerava narediti železni&ja postaja. Posestvo obs'":! iz plodovi tega polja, na ravnem ležečih travnikov, nekoliko vinograda in bukovega gozda, ki se lahka izseka. Sadonosniki so dobro Oskrbljeni iti z žlahtnim sadjem posajeni. Posestvo v Leitersbergu leži deloma (odi v Kreideku in meri SI1/« ha ali o4 oralov. Pri gori imenovani cesti je prostorna hiša s 4 sobami in vsemi pri te k linami. lepa kuhinja. klet itd. Potem enonad^tropna hiša. v kateri •'ta zdaj kovač in kolar: dve najemninski hiši. velika kolarnica, svinjski hlevi in ena opekama. Hlevi za živino so obokani. Vsa poslopja so z opeko krita. Kmetija v Frcideku, 4 in pol ha ali približno H ha zemlje, od tega 1 oral vinograda. Lepa hiša s kuhinjo s štedilnikom, goveji in in svinjski hlevi. Vse z opeko krito. Kmetija v Voseku, 93/« ha ali 17 oralov zemlje, od teh je (i oralov lepih travnikov. Hiša in hlevi so zidani in z opeko krili. — Viničarija v Kušerniku. (i oralov, od teh o oralov vinograda« kateri je na pol s cepljenimi, nosečimi, amerikanskimi trtami posajen. Vinicarska hiša je zidana in ima lepo ter obokano klet. zraven živinski in svinjski hlev. — Natančna pojasnila se dobe pri
Jakobu Purgay
v Leitersbergu pri Mariboru.    m
Oženiti se želi trgovec
z žensko, katera je vajena gospodinjstva in gostil -ničarstva. Sme biti tudi že priletna in ima nekoliko dote. Pismene in resnične ponudbe naj se pošiljajo na    upravnistvo    ..Štajerca"   v   Ptuju    pod   imenom
..Haložan".
12   .....
m
v

I
Časnik „Štajerc
zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesli, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje.
Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridcne svoje ime na poseben listek.  Imena seveda ne izdamo.
Ker „Stajerca" čita najmanj 200 tisoč ljudij.   se opozarjajo   vsi tisti,   ki   imajo   kaj za prodati
ali kupiti, kaj za v najem dati,   iščejo kake službe,   ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti,
naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Štajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono
se oznanila ne sprejemajo. Pri  oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed.
M
■■;•
m
A d.  Hochegerja    o-o-o-o«o-o«o-o«o-o-
glavno zastopstvo marienfeldska tvornice motorjev Id lokomobil
(Marienfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrik)
Dunaj VIII 2 Josefstadterstrasse 64
nasproti postaje mestne Železnice n-IosefstSc!terstrasse.a
Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom,
špriitom in plinom.
Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi : se raznesli, so vedno pripravljeni za • delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, i kar se t.ice vstvajnosti. — Primerni za . kmetijske, industrijske in druge namene, i — Popolne mlatilne priprave. — Mla-iilnice od Hofherrja in Scbranza.
Gonilni stroški ene koujskp mori za eno j uro samo 4 do G vinarjev!!
IB  Ccmki   orezplačno  in  poštnine  prosto.  H|       H-40
Čudež iz Švice. !
Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli .stanu i proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgov- '■ skem svetu, to je za samo
2 kroni 60 vin.
carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo
a^ uro -3BK8         \
s triletnim jamstvom. Vrhu lega dobi vsak naroeitelj elegantno, : fino faponirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne i ugajala. se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le  \
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/I i
poštno predalo Št. 29.                        307     i
Heinrich  Mauretter
v Ptuju, florjanski trg jjriporoČa   svojo   najbolje   sortirano   zalogo špecerije, vina  v steklenicah  in delikates
po  najnižjih  cenah. Proseč za mnogoštevtln obisk se beleži
HOo
vsi m  spoštovanjem
Heinrich 31aurett<
\QwmQmQmtQwmQmaQmmQm
Brata Slavitsch , Ptuju
(v podružnici pri mostu)
priporočata za praznike lepo, suho melo, pravo maslo domačo maščo, in zasekani špeh, orehe, suhe slive, fige rozine, dobro kavo in različno drugo špecerijsko blago po prav nizki ceni in dobri postrežbi.     :js6
Pozornost!!!           Collline  prosto!!!         Pozornost!!!
Prekosi vsako konkurenco.
Učenec
z dobro ljudskošolsko izobrazbo, obeh deželnih jezikov zmožen, sprejme se v učenje v trgovino v. mešanim blagom Jos. Klinger-ja v Slovenjemgradci. 399
Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m stofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti štof za ceno od gld. 3.30. vse eolnine prosto.
Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno zadovoljno ramenja ali denar nazaj pošlje! Dobavlja se proii poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpo&lje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau, Postfach Nr. 29,                                                      328
iMMMIli
m
—  13  —
Doktorja pi. Trnkoczyja
ie mnogo let Izvrstno preskuSena zdravila,   rOdilna in dietoticna   sredstva, piiporo-Čena V stMinnh »hvalnic, priporoča In razpošilja
lekarna Trnkbczy v Ljubljani, Kranjsko.
najceneje se dobivajo, ue se   ti oc- po |>oiti v tej lekarni, odkoder  te fa zd-avila vsak dan Ukoj pošiljajo na vso strani sveta s povratno pošto s pošlnimpovzfiljem,
tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za Sledilne gospodinje, dojenčke,   otrukc,   nervozne.   okrevajoče,   slaboinuče,   malo-
krvnc. bledične, za vsakega boinika, sploh za vsakega se namesto   bre'.roocnc,   raz-
<ba£qJoče kave in ruskega čaja Doktor pi. Tmkdczyjsv
KqItqa    flladni   6ai    P"ip°w kot tečno, krcpibio   zdravo In najceneje TrTrHi ij    "******"    WWM    hranilna srcdMvo. Bolje kol slatina kava. Zavojček ^1 4 kilo v*el>ine) 40 h, 14 zavojčkov >am<> S K.
Dalje se priporoča: Doktorja pi. Trnkoczyja
/elodflfne   kstplJlM. Isbomo sredstvo sa   žclodi-c.   Deluje  pomirjujoč«, kre-Uvivuov    p  .pil'"-', bolest utciujoče, lek vzbujajoč«-, či*ti ielodec in posluje
pnbavOi
enka  40 h, pol tucata 2 K.
KrflP"Hre     odvajalne, Želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka TTf^ff „,,         k"r ,e IO čeiiokrat pripeli pri d.-ugili kroglicali. Ubranjujoče je IO
ntrfsivo foper bolezni, ki morejo naMati vslcd zapehe,   napenjanja 42 h, *•>*! škatlic 2K 10 h, — Pocukrone kroglice. Škatla SO h, ui
(d.   SItati.
OImUc 2 K.
T*rttni     pljučni in kalijev SOk 'di zeliščni Sirup, prirejen  t   lahko  laiivarljivim Glinenim Jelezom,  ute£';je ks.ielj, ramvarja sli«, lajia bol in k*Wj, vdHija tek in tvoii kri. Steklenica 1  K 12 h, pol tucata 5 K.
lajsa-
zivljajoč* drg-
50 h.
Tirtrtiilni ''' uiov cvet COicIitneiet) priporočljiv je kot boli uteSujoče, ^^Smm^m^^>cie dr^nenje v krilu. rokah in nogah, kot novo poživljajoč ^^^Triu^io^ddgcn hodu in teJikem delu. Steklenica  1 K, še*t .-teklenic 4 K
Tinktura za kurja očesa,
Varstvena znamka.
prcsknTčiio    sredstvo    proti   bolestnim   Mirjim očesom,  bradavicam, loicnici, žuljem in ozeb-UnutL  DnB to veliko prednost,  da je   treba * priloženim  čopičem   bolno mesto  'fiolj  n"ma-'■ati. Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomev, poljedelcev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živine,  opozarjamo Iste possbno na doktorja pi. Trnkoczyja redlfne pripravke za živino.
311

Doktorja pl. Trnkoczja
Živinski re,"ln, P«»aek zanoiranjo rabo pri * | kravah, volih in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se sbomuje pale-ko. Zavojček i navodilom glede uporalie 1 K, p« zavojčkov samo 4 K.
Prašiči i   r8dilnl "> krmilni prašek.   Vamrve
*   •j  -no in dieterično sredstvo  za peas*
ce. Za notranjo rabo, sluti za  tvorbo messt i»
tollče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
POZOr!   Ta  )>.;iSicji   prašek   In    Kalcao   sladni  čaj  dobile  tudi    >    vseh  prodaiallllCah, če pa ne, potem po poŠti.
Kdor   želi   piti   naravna   vina
I naj gre v gostilno J. FrasS-a, Brandgasse štev. 11 v Ptuju, tam dobi pristnega zavrčana, haložana in vina iz Slovenskih goric, kakor tudi topla jedila, vse po najnižjih cenah.
Varstvena znamka.
«■♦!•,» ll*il*l»l + l4i + » WT
Giht- in reumatismus-efer.
Ta v „Mohrenu-lekarni v Radgoni največ iz na telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine oiajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po-rabnim navodilom velja 50 kr ali 1 krono.
S poŠto proti poštnem povzetju (Nachnahme) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo.                              323
I
» i i u m * i * a * m 4 i a u uJ>
Ugodno se proda
velika pristava (marot) tri četrt ure oddaljena od mesla Celja z velikimi obokanimi (gewolbt) hlevi, z 20 glav živine s potrebno krmo do košnje, 35 oralov travnikov, 10 oralov njiv. 25 oralov gozda. Vse to leži skupaj (arondiert). K temu spada tudi na tem posestvu stoječa velika opekarna (ciglenca) z sušilnicami in šupami za shranjenje opeke in drugimi potrebnimi premičninami. Pojasnila daje varuh tega posestva gospod
Friedr. eTakovitsch
v Celju, rotovžka ulica štev. 21.     37*
—   14  -
Štev. 49481.
NAZN
IIi O.
Z ozirom na dobre uspehe. kateri so se v. sejanjem deteljnovega in travnega semena na krajih. ki so za to vremensko primerni, dosegli, namerava deželni odbor, ravno tako kakor v poprejsnih letih, kmetovalcem na Štajerskem priložnost podati, svojo potrebščino na garantirano dobrem in kaljivem de-tetjnem semenom za leto 1902 v potu skupne na-ročbe za primerno nizko ceno pridobiti.
V  svrho dobave rudeču detelje štajerskega plemena in drugih navadnih deteljnih in travnih semen (nezmešano) obrne naj se na centralno zvezo (Central-Verband der landwirtschaftHchen Genossenschaft in Steiermatk (Graz, Mehlplatz  1).
Mešanica, ki je po skuSenem načinu c. kr. dvornega svetovalca in ravnatelja c. kr. semenske postaje na Dunaju, gosp. Theodora Weinzierl, sestavljena, bode se prodajala po izdelovalni ceni in sicer:
1 Za deteljno travo (nadomestek za čisto deteljo) 2- do 3ktna, 80°/o detelje in 20% trav. Potrebuje se za 1 oral 18 kg. Cena za kilo. po mešanju. 1 K .'50 h d  1   K 50 h.
2. Za menjavne travnike (Eggartwiesen) 5- do Gletna 3o% detelje in 77°/o trav. Potrebuje se za 1 oral 34 kg. Cena za kilo kakor je mešanica 1 K 10 h do 1  K  30 h.
-J. Za travnike za dalje časa. 20% detelje in 80% trav. Potrebuje se za 1 oral 32 kg. Cena za 1 kg. kakor je mešanica  1 K 40 do 1   60 h.
4. Mešanica travnih semen za doposejanje neposredno po košnji. Potrebuje se za 1 oral 10 kg. za ceno od 1 K 30 h,
Vsi p. n. kmetovalci, kateri želijo za sejanje travnikov ali pa za druge potrebščine deteljno in travno seme tem potom naroČiti, se opozorijo, da se morajo dotične prošnje do 15. svečana 1902 pri dež.-kultumem inženerjn g. Eduardu Symony v Gradcu (Hans-Sachs-Gas8e št. 2) addati. Na pozneje došla naročila se ne bode oziralo. Razpošiljava pravočasno naročenih semen zvršila se bode v sredi meseca marca 1902.
V  vseh takošnih naročilih oziroma prošnjah za sestavljanje semenskih mešanic so naslednji podatki nanaznaniti:
1.    Velikost zemljišča (orali ali njega odlomki) ali pa napoved koliko kilogramov naj se semena pošlje.
2.   Ue se zahtevana mešanica hoče za osnovanje trajnih ali pa inenjavnih travnikov oziroma za doposejanje porabiti in tudi povedati, če je zemljišče mokrotno ali suho.
3.  Natančen popis svojstva tal, če so zelo, sredno ali pa samo nekoliko močvirnata.
4.    Natančno zaznamovati zadnjo pošto ali pa železnično postajo, kamor se želi, pa bi se seme poslalo.
Slednjič se še opomni, da se pošiljajo vse naroČbe samo po povzetju ter so naročila zavezna in se ne morejo odreci.             Gradec, v decembru 1901.
m  Od štajerskega deželnega odbora.
tklmund grof Attems.
Dobre ure in po ceni
proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in  razpošilja
Kari ficRermann,
urar, trgovina a zlatnino,  srebernino  in optičnim blagom v PTUJU, v gledalskem poslopju.
DoMe nikelftastc umontoir-nr«
od gl. 3.50 višje.
Dobre s.c-bcrnc remontoir-iire od
gl. 5.50 višje.
Dobre prave Hate rtmoiitoir-ur«
od gl. 15.— višje,
Dobre stenske ure t btlem
od gl. 2.50 višje
Dobre pendel-ure z bitje* ur od
gl. 6.50 višje.
Pristne  srebtrne verižice od
gl. 1.20 višje.
Pristne sreberne porode prstane,
par od gl. —.80 višje.
nikclnaste ure. budilke od gi.
2.-   višje.
Vse druge ure. zlate« ino in srebernino. ter optično biago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni.          H
Želite
da Vam nesejo knre po zimi  veliko jajc? ver in boljšega mleka? debele in čvrste prašič«?
zdravo in lepo mlado živino?
močno in trpežno vprežno živino?
jiotem primešajte k krmiBartlielaovopoklajuo apno.
za ta mali trošek Vam ne bo nikdar /nI. Navodilo dobiti je brezplačno pri
Miha Barthel in drug na Dunaju X. Keplcrgasse 20.
Zalogo   Bartheinovega   poklajnega   apna   imajo   tudi:   Adolf Seliinschegg in Jos. Kasimir   v Ptuju, R. Prettner v 350     Radgoni in Franc Fraugež v Mariboru.
Redka prilika.                            Čudovito po ceni.
400 komadov za I gld. 80 kr.
1 dražeslno pozlačena ura z verižico, .s Hletnim jamstvom. 6 kom. puma žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 mičen album za slike, obsezajoč Hfi najlepših slik sveta. 1 mašina za računiti ..Patenta1-. katera izračuni samo najtežejše ekssmble. k temu eno navodilo, 1 spi-sovnik za pisma, poraben za vsakogar, o kom. najlepših razglednic. 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, ki vzbujajo veliko smeha, t garnitura manšetnih in srajčnih gumb iz double-zlata pa-tentovana zapona 3°/0 zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo. 1 fino žepno zrcalo, 1 prakt. Žepni nožič. 1 IT nastavek za smotke z jantarom. 1 moderni moški prstan s imit. žlahtnim kamnom. 20 komadov pisarniških predmetov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz razpo-Siljavnico Ch. Jungwirih. Krakav, A. Risiko izključen. Za neugajajoče se vrne denar.                                       *H1
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
XftftKK*K*KKKK*ft*KXX
Andropogon jj
^^            postavno zavarovano dokazano )(
najboljše
sredstvo za
rastenje las.
Zdravniško priporočeno. Uspeh zajamčen. Izdelovanje in glavna
razpošiljalnica:            tfr
P. Herrmann
v Zg. Pulskavi na Štajerskem. (Ober-Pulsgau in SteiermarkJ,
Do bia se v steklenicvah po 3 krone tndi pri firmi: Brata  Sla wit s ch  v Ptuju, s«