Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 11. avgusta 1907. Št. 24. Narodnu-radilialno in narodno-gospodarsko glasiio u štajersho-hranjsha Posouje. Brežice Krsko «l'osavska Straza» izhaja vsaki 2. in 1. čctrtck v mcsecu, dntirana z dncvom prihodnjo nedelje. -•- Naročnina za ccl<> lcto znaša dve kroni, pri večjih naro- čilih popust po dogovoru in so naprcj plačujc. - Cena o/.nanil za cno stran 48 K., /.a pol strani 24 K, za četrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šest- najstinko slnuii 'A K, za dvaintridesutinko strani 1*50 K; pri veckratncm ozna- nilu po dogovoru. Vse posiljatvc (pisma, dupisc, nakaznicc, naroeila, inseratv i. t. d.) jc pošiljati na naslov «l'osavska Straža» v I'rc&icah. — Dopisi se posiljajo na uredništvo, naroiMiina in oy.ii.uiila pa na upravnistvo. — Rokopisi se nc vračajo. — J'osamezna stevilka stnnc 10 vin. V Clan 19. državnega osnovnega zakona o splošnih clržavljan- skih pravicah: „Vsi nnrodi v drzavi so cnakopravni in vsak narod inia nedotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jczik. Enakop ra v n os t vseh v dc- želi navadnih jczikov v soli, v uradih in v javncm /. i v I j c n j u jc od dižavc priznana". Kmetje! Pozor! Telov. društvi «Sokol» v Krškem in Brežicah prircdita dne l.r). (. m. (na veliki šmaren) v Krškem na obali Save (pod Gregoriecm) ve- liko sokolsko Slavnost Spored: Javna telovadba in koneert. Začetek ob pol 5. pop. Svira vojaška godba iz Zagrebn. Slavonst se vrši ob vsakein vrcmcnu. Na svidenjc ! Na-zdar! Naši poslanci na delu. ii. Danes priobčimo dalje besedilo predlo- gov, oziroma nujnih predlogov in interpela- cij, ki so jo stavili v državnem zboru naš poslanec g. dr. Ivan Benkovič in tovariši sledeče: C. Z a s k r a j š a n j e t r i 1 e t n e v o - j a š k e s 1 u ž b e n e d o b e v dvoletno. Najbolj pereče vprašanje za vse sloje drža- vljanov posebno pa za poljedeljce je pač vprašanje o skrajšanju triletne vojaške služ- bene dobe v dvoletno, kakor tudi o olajša- vo v prozentni službi in o skrčcnju orožnih vajah. Slišali smo, da se ba\i vlada že nekaj let s tem vprašanjem, ne da bi bila do zdnj predložila zbornici v pretresovanje dogo- tovljen vladin predlog. Uvedba dvolelne službene dobe, ne da se dalje odlagati, skoraj vse druge države so jo že vpeljale. Dvoletna službena doba je neobhodno potrebna, je pogoj za obstanek poljedelcev, katerim primanjkuje od dncva do dneva vedno več delavskih moči posebno v onih deželah, iz kalerih se izseljuje delavstvo najbolj v tuje krnje. Kjerkoli se je že uvedla dvoletna službena doba, povsod se je po- kazalo, da je mogoče izvežbati moštvo ra- cijonalno oziroma da se morajo odstraniti v izvežbanju vsi nepotrebni formalizmi. Vladna predloga ozirati se mora po- sebno na to: da se odpravi srečkanje, to je uvrstitev moštva, ki temelji v slučajnostih, nikakor pa ne v dejanski potrebi; da se opusti zahteva po določenem številu vojakov (kontingent) ki zadene zelo občutljivo tiste kraje, iz katerih se ljudstvo najbolj izseljuje; da se izobčijo iz službe dusevno ne- sposobni novinci, ki so večinoma — kakor na Nemškem in Francoskem — ofilcirjem in moštvu le v posmeh; da se določt rneja moralične sposob- nosti za službovanje, tako, da se na primer notorični zločinci ne uvrstijo v prezentno službo; da se dovolijo dopusti ob času žetve ne le kmečkim sinovom, ampak tudi polje- delskim delavcem; da se opusti zadnja orožna \aja v de- želni brambi; Predlog se torei L'lrisi, visoka zbornica naj sklene: «C. kr. vlada se poziva, du predloži nemudoma dotičen načrt zakona v ustavno sklepanje.» 7. Za razbr e me nit e v kmečkih posestev. Težaven boj bojuje kmečki stan za svoj obstanek; vzrok temu tiči najvcč v dolgovih, ki so narasli črez vso mero. Kmečka posestva so se sicer rešila LISTEK. Kmethi upon all stora prauda. Zgodovtnska povest \i 16. stolutja. Po Avg. Šcnoa. Dalje Na ravnem polju poil l.eskovcem gori velikanski ogenj. Okrog ognja plešejo kmetje kolo hitro in hitreje. Svet je vesel, saj ni daleč na okrog gospodske vojske, a prijatelji morajo priti vsaki trenutek. Ljudje so uzradosčeni, to\ra- ši so veseli, ker so slubodni. Tuskn z.'igrmi. — Joj menu Bog mi pomagaj! ..... Za- ječi kolovodja in se zgrudi v sree zadet na tla. In puška zagrmi zopet ¦— druga in tretja. — Kaj je to? — Liki jata divjih go- lobov razprši se kmečka množica, iz goste megle pa prihajajo erne človeške podobe z visokimi kalpaki na glavi. — Uskoki so. Živijo ! Tovariši prihajajo na pomoč. — Stojte bratje ! —- vika stari mož in se obrne proti Uskokom — ne vanijte se, mi smo vaši bra - in zopet zagrmi puška in mrtev se zgrudi seljak na tla. Udri! Sekaj! Streljaj! slisi se divji krik in iz goste megle prihaja črna četa za četo. — Uskoki so tu in hrvatski strelci in v sredi med njimi jaha na visokem konju baron Josko Turn. Groza spreleti neoboroženo ljudstvo, ki se spusti mahoma v divji beg proti Krškem. Tresk na tresk, kroglja šviga za kroglo, kmet se zgrudi za kmetom na tla. Ljudstvo beži v divjem begu, za njim drvijo vragovi — Uskoki. Pri vhodu v krško mesto nastane grozna gnječa in le komaj se pomiče svet po ozkih stezah za pečinami, koder je nakupičen visoki sneg. l*o mestu bobni boben, v stolpu mestne cerkvice bije cerkovnik plat zvona. Zdaj pridrvi iz sela konjenik. — Stojte tovariši! Branite se! Izdani smo! — — Udri! Zagrmi konjenik kapiten Fra- trič. \n svet se vstavi, dasiravno so prve hiše v Krskem že v uskoških rokah. ZahtEuajtB in razširjnjte povsod „Posavsko Stražo!" starih grajščinskih pravic, zabredle so pa v drugo zlo ¦¦¦-- denarno obrestno sužnost. V posameznih kronovinah dosegli so že zemljiški dolgovi neznosno visino in po\ zroČujejo propad kmetijstvu, saj ne dela gospodar več zase, ampak samo za upnika, tako1 dolgo, dokler ga ugonobijo obrestna bremena. Kmet ne doseže več potrebnih sredstev za redno obdelovanje zemljišča, hiše in gospodarska poslopja mu razdapajo stanje živine je vedno slabše, ni torej čudo, da propada popolnoma in da napravijo upniki konec takitn domačijam — z ekse- kucijo. S teni pa ni ustreženo niti upniku niti narodnemu gospodarstvu: prvemu ne, ker dobi upostošena zemljišča v last, drugemu pa ne, ker se sploh v takih odnošajih ne more govoriti o napredku v poljedelstvu. Neznosna zemljiška bremena pojasnu- jejo nam najbolj natanko statistični podatki ki navajajo, da so od leta 1868 do 1. 1900 zemljiški dolgovi od 2800 miljonov kron poskoeili na 5000 miljonov kron. To so pa samo hipotekarično-vknjiženi dolgovi, k tern je treba še prištevati dolgove na osebni kredit. Vse zemljiške dolgove računamo lahko na 6000 miljonov kron in ee računamo od teh bremen le 5ü/o obresti dokazano je, da more naše kmetijstvo vsako leto do 300 miljonov kron na samih obrestih prigospodariti in če se ta svota primerja z zemljiškim davkom, priznati se mora tudi, da imajo tisti prav, ki govorijo o obrest- nem zasuženju nasih zemljiških posestev. Posebni vzroki vedno naraščajočemu zadolženja tičijo pa v kmečkih kreditnih razmerah. V naravi kmetijskega poslovanja utemer Ijena je po potreba, da se je potegovati za zemljiški kredit na dolge obroke, za obratni kredit — na kratke obroke. Plaeilna odpo- ved je zlasti marsikatero kmetijo spravila na kant, ker so brezvestni upniki odpove- dali svoja posojila v najslabših letih, ko ni mogel dolžnik pri najboljši volji prigo- spodariti narasle obresti in je moral propasti. Skrb državi mora torai biti, da se omo- gočijo neodpovedljiva posojila ne zemljišča, da se uredi obrestna mera primerno z denarno ceno, da se omogoči odplačilo dolgov po rednih letnih amortizacijah. Omogočiti se mora odveza vseh hipo- tekaricnih bremen, ki uničujejo blagostan kmečkega stanu. Upati je, da ostanejo besede bivšega vladnega zastopnika v pretečenem državnem zboru in današnjega ministrskega predsed- nika tudi danes še merodajne za vlado, ki priznava sama, da je vprašanje o razbreme- nitvi zemljiških posestev zelo važno in ak- tuelno, za vlado. ki obljubuje nemudoma preskrbeti vse priprave, da se to vprašanje uredi legistativnim in administrativnim potom za vlado, ki povdarja da so se že vršile v tej zadevi zelo važna pogajanja med priza- detimi ministrstvi. Z ozirom na vse to, naj visoka zbor- nica sklene: «C. kr. vlada se poziva, da prcdloži nemudoma visoki zbornici v ustavno obrav- navo načrt zakona o razbremenitvi kmečkih posestev.» V formalnem oziru se predlaga, da se ta predlog brez prvega branja izroči v po- svetovanje poljedelskemu odseku, ki se naj v to svrho posebej izvoli. QpzQuni zbop. I) r ž a v n i poslanec dr. B e n k o v i č je izvoljen v legitirriacijski in pristojbinski (davčni) odsek državnega zbora. V z ad nj ih s ej ah držav. zbora se je rešil proračunski provizorij; vladi se je dovolilo pobrati davke do konca 1. 1907. Dalje se je sklenilo povišati milijoracijski fond in kredit za državne podpore po ujmah poškodovanim posestnikom. Govoril je tudi načelnik slov. kmečke zveze Koškar kot generalni govornik; potegnil se je toplo za bedo trpeče kmete. (Njegov govor priobčimo.) S tern, da so priglašeni govorniki vseh strank ravno Roškarja izvolili svojim glav- nim govornikom, izkazalo se je slovenskemu klubu veliko zaupanje. Roškar je pozival vlado, naj se bolj ozira na Spodnje Štajer- sko pri razdelitvi podpor in je po informa- cijah dr. Benkoviča zlasti opisoval letosnje škode v naših okrajih, pogubonosno dleo- vanje Sotle itd. V proracunu za I. 1908. bo kredit za take podpore podvojen. Državni zbor se je zaključil v sredo dne 24. julija in se zopet otvori sredi oktobra. 0 d r ž a v n e m p o s a n c u d r. B e n k o- viču in njegovem delovanju je prinesel ča- čopis «Polnische Post» (poljska pošta) kratek, zelo laskav in priznanja poln članek. . 2. Obsojamo postopanje dvornega svetnika g. dr. Ploja in ¦.nu izrekamo svoje nezaupnnje. K temu sum upravičoni, ker se čutimo solidarne z volilci «Kmecke zveze» ptujskega okraja in pa, ker smo ga mi volilci volili v deželni zbor. Pozivamo ga, da položi svoj mandat nazaj v roke «Kmečke zveze», sicer mu tudi kot deželnemu poslancu np moremo zaupati. 3. Protestiramo zoper nakane vlade, ki lioče dovoliti Srbiji prost uvoz več milijonov me- terskih stotov govejega in svinjskega mesa v Avstrijo. Tak uvoz hi tlacil stalne cene nasi zivini ravno taKo, kakor če se dovoli prost uvoz žive živine. Prosimo g. držav- nega poslanca, da stori vse mogoče korake, da sc prepreci ta nakana vlade. Novičar. Osebnc vesti. Novi uradni vodja okr. glavarstva v Brežicah gospod c. kr. okrajni nadkomisar V a 11 e r g r o f A11 e m s je na- stopil svoje mesto. Namestniski koncipist g. dr. A. Grossauer je premeščen v Brežice. C. kr. davčni kontrolor g. K'vipert Brovet je imenovan davkarjem v Kozjem. I3avcni pristav g. Kr a n c Pichle r je prestavljen v Slov. Gradec. Bivši okrajni glavar pi. Vistarini ni odscl v Ameriko, kot se je pomotoma po- ročalo; kazensko postopanje zoper njega se je ustavilo, ker je baje poravnal skodo. Displicinarno postopanje še ni končano. Po njem oškodovani kmetje v kozjanskem (»kraju dobijo prikrajšane zneske. Državni poslanec dr. Benkovič je v tej zadevi inter- peliral ministra za notranje zadeve, ki je dal zadovoljiva pojasnila. Dezelni zbori se snidejo v septembru t. 1. Stali bodo v znamenju boja za splošno in enako volilno pravico za deželne zbore. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju se je osnovala; v odboru sede le pristaši slov. kmečke zveze, med njimi 4 kmetje. Zdrava posledica ustan<^vitve nove posojilnice je, da je stara Posojilnica sklenila zvišati obrestiio men» pri hranilnih \ logah za 7«% '" l'a se prošnje za posojila ne bodo več strankam zaničunale. Zelo zdravo ! 1'ozdravljamo novo posojilnico, želeč ji obilo vspeha. „Domovina" pise o rajhenburskem shodu v zlogu «Štajerca». D. živi v domiš- liji še vedno menda v volilnem boju, ko je pisala naravnost banditsko zoper našega kandidata. Na to polje ji ne bomo sledili; toda naj ne bode nikar presenečena, če ne bomo milo \ račili za drago. Poštnemu ravnateljstvu v Gradcu boj! piše N. L. To je menda polje, na koterem se bomo našli vedno na isti poti C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu je na pritožbo «N. SI. Št.» kazensko posto- palo proti poštnemu uradu na P r i s t o v i, ker uradnica ni dostavila nekega pisma ter je samolastno pripisovala k prečrtanim slov. imenom nemška, proti postarici vOrmožu gospej Martinz pa je postopalo kazenski z vso strogostjo, ker ni dostavila «N. SI. St.» in obdržala dvoje ur-adnih pisem mestne hranilnice ljupljanske, jedno poldmgo, jedno po pol leta. - - Slovenci pišite na pismih in pošiljatvah za po.šte na Slovcnskem le slovenska krajevna imena in zahtevajte le dvojezične uradne tiskovine. Kjer se vam ne bo ustreglo, pa naznanite po časnikih jav- nosti ter se takoj pritožite z dokazi na ravnateljstvo v Gradcu, oziroma trgov. mi- nistrstvo na Dunaju. Poštni uradi po Slo- venskem morajo upoštevati naše jezikovne pravice Bratca „Narodni List" in „Naroda at jezita nad rajhenburško resolucijo, s katero se je dr. Ploja pozvalo, naj odloži državno- zborski mandat, ter očitrta dr. Benkovicu ne- odkritosrčnost, cvš da se dr. Ploju sicer rad približuje. To zasluži kratek odgovor! Stvar volilcev je, ali so zaupajo dr. Ploju ali ne; njegovo n e o d k r i t o s r č n o post o p a n j e tekom volilne borbe in snovanja državno- zborskih klubov pa gotuvo ni v volilcih vz- bujalo posebnega zaupanja, kajti navadna politiska poštenost bi zahtevala, da dr. Ploj izjavi, da ne kandidira na program kmečke zveze, ampak na svoj «stari» konservativni program; saj kmečka zveza ga je javno proglašala kandidatom in ga najtopleje pod- pirala. Dr. Benkovič ni dal sprejeti resolu- cije, pač pa so volilci sami dovolj razsodni, da morejo prosojevati delovanja svojih po- slancev. C) neodkritosrenosti pa naj Plojev zagovornik kar molči. Gnusno gonjo proti drž. poslancu dr. Benkovieu uprizarjajo njegovi mnogo- številni sovražniki. Hujskanje «Štajerca» je obrodilo sad, da je v nedeljo due 28. julija 1907 žandarmerjja v Rajhenburgu pred zbo- rovanjem kmečke zveze aretovala nekega človeka iz ptujske okolice, pri katerem se je našlo nevarno orodje; bahal se je, da bode s tern dr. Benkovicu «pomagal». -- V zadnjemčasu krožijo okoli zaupnilwv kmecke zveze raznovrstna anonimna pism/i, katerih so se nasprotniki že tekom voliJnega boja posluževali. Ta brezimena pisma — očitno pisana vsa od ene osebe ali od enes1'1 kl)"- zorcija v Brežicah, ali blizu Brežic — mrgole najsramnejših napadov na dr. Benkoviča, najkrutejših obrekovanj, ki so scveda popol- noma zavita in zlagana. Tudi dr. Benkovič je prejel že nebroj grozilnih pisem, na pr., da ne bo dolgo «zemlje tlačil», naj se ne prikaže tudi tain itd. Vse to je sad ostud- nega hujskanja «Domovine», «Narodnega Lista» ter bra to a «Stajerca» za časa volilne borbe. Upamo, da se naši zaiipniki ne bodo dali pr«motiti po takih zvijačah nasprotnikov; vsi zaupniki so pa prošeni, da dotična pisma gotovo pošljejo dr. Benkoviču, da se mu omogoei zaslediti drzne obrekovalce in jih izrociti roki pravice. Brezimna pisma, katera pošiljajo v svet «Stajerčevi» in «Narodnega Lista» pri- staši o dr. Benkoviču, in razna grozilna pisma, so po N. L. le bajka. Dotična pisma ki so značilna za politično podivjanost in podlost nasprotnikov slov. kniečke zveze, so nevernim Toinažem N. L. za vpogled vedno na razpolago; v njih bodo vi- deli grde sadove svojega hujskanja. N. L. pa potolažimo, da se dr. Benkovič nikakor ne boji teh pisem in groženj, — ker se nima nieesar bati! Kobilice v laškem okraju se vedno razširjajo, zlasti v občinah Marija Gradec in Sv. Krištof. Poslanec dr. Benkbvie je v državnem zboru vložil primerni nujni pred- log, ki se je ob enem z drugimi resil v zadnjih sejah in odstopil vladi v nadaljno poslovanje. — Dne 28. junija t. 1. je odpo- slanec kmetijske družbe štajerske generalni tajnik g. Franc Juvan pregledoval škodo in vladi predlagul, da se poškodovance odško- duje po zakonu od 18/4 1889 št. 55. d. ž? in sicer sledečim potom: 1. v prizadetih občinah naj se poizve Skoda na lesu, stelji, vinogradih, sadju i. t. d. 2. Odpiše naj se davek in naj podelijo zadostne državne podpore. 3. Mesto stelje naj se posestnikom da 3ble. 4. Vlada naj da preučiti načrt za pokončavanje kobilic in za preprečenje daljnega razširjanja te nadloge. 5. Zadeva naj se stuatra kot silno nujna. Primerna re- zolucija se je sprejela na predlog drž. po- slanca dr. Benkoviea na shodu Kmečke zveze v Laškem Trgu dne 4. avgusta t. 1. Podpora za Pianino. Po mrazu in toci poskodovani posestniki so dobili državno podporo K Ö500. Tozadevni predlog je v državnem zboru vložil dr. Benkovie pričet- kom letošnjega zasedanja. ŽelezniČarji na izletu. V nedeljo dne 4. t. m. napravili so železnični uradniki in delavci iz Zagreba in Siska izlet v Brežice. Nad 2000 ljudi pripeljalo se je že predpol- dne v Brežice, imeli so s seboj lastno godbo in svoj pevski zbor. Ljudska veselica se je vršila popoldne na e Ie izletnikov samih, ampak tudi domačih gostov iz Brežic, iz Krškega, Kajhenburga itd. Zabava se je vrsila v najlepšem redu. Juvni shod slov. kmecke zvcze v Laskem Trgu se je vršil dne 4. t. m. pp. \' 1iiso Imam tisočc zahvalnih in pri/nalnih pisern. ]>elnjejo izvrstno in zanesljivo. I)obrega in uf;<>dnega so okusa, tako da jib vsak rad vzamu in tudi otoci. C'ena je franko na vsal-:o pošto: \'l stAclcničic 5 K, 24 stekleničic 8-(»() K, 'M\ steklenicic 12'40 If. Manje oil 12 stcklcničiu so ne razpošilja. I'r(»sim, ila se naročuje sarno od merit1 pod naslovom : Ljekarna k zlatemu orlu, 7-10 Pakrac St. 15, Slavonija. Mlad trg. sotrudnih izurjen železninske in specerijske stroke želi niesto prevzeti. Naslov pove upravništvo «IJos. Stra/e». RolesQPji pozor. Nova kolcsa, kakor tudi vsi posamezni dclovi, sc dobijo po najnižji ccni. Nova „Pancer" kolcsa od 96 K naprcj. Jamči sc 1 Icto. Zastopnik: Niko Jerbič, Krsko (tiskarna). Stavbinska zadruqa „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejeno zavezo . v IJrezicah == kupuje svojirn članom liiše, zida svojim članom hiše, posojuje svojim članom denjir na menjice in zemljišca, eskomptira (prevzema v takojsnje izplačilo) terjatve svojih članov-obrtnikov. Izposojeni denar sc obrestuje s 5'/u7(t cio ^"/o in se vril^«'1 Prot' VaVo do '2°/u aniortizaciji. Deln. družba združcnih pivooarn Žolec inLašhi tpgvLjubljani priporoca svojc i" izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zastopnik pivovarne v Brežicah je #. Alojzij Schweiger. ZalitevajtB povsod „Posavsho Stražo" in nn] ne mnnjka v nobeni gostilni ali bavarni! SVOJI K SVOJI^! Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krcmarje! NrKI trnnWri 1111 *vn^a tlršič & I^lpej, tvrdka A. llmek, tvrdka Jos. Hoecio lluul liyUVll uU. (prejc Varlec), gosp. Janko Hroz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Zalec in Laski trg (založnik pive g. AI. Schweiger), g. Miško Halon, lesni trgovec (skladisee na prostoru del. pivovarnc Žalec-Laški trg) vsi v Brezicah. G. Franc (Jerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Yrecko itd., vsi na Rizeljskem. (J. .1. Vidmar in g. Anton Zorčič v Kapelah, g. Kozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Prešiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. Nn^i nhntnihi Qfl' sve^ar nl medičar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip 11U01 UU1 Illini MJ. Holy> krojae Pavl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, krojač Miha Novak, sodar lrranc Pipan, pek Ignacij Polansek, mizar Franc Hesnik, slikar Franc Sikošek, nieha- nik in umetni ključavničar, Franc Pintarič, klepar Ignacij Zalokar, čevljarja Franc Veršec in Stjepan Cipek. Hn^l nn^tllnifnrii Qn§ Anton Koštomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan UUai yUdlllllllUIJI OU. (jrobušek in Anton Klavžar, vsi v Brežicah, dalje Janez Volčanšek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Zerjav in Marija Kos na kolodvoru. m~ Use naslove izueste v „Naradnem Domu". i« Podpipajte sarao one trgouce, hrčmarje in obrfnike, hi imajo slovenshe nspise! SVOJI K SVOJI^! Kdor panižuje se sam, podlago je tujčevi peti! Biti slouenshe hrui, bodi Slouencu ponos! Proa in najvecjQ slovenskfl trgouina v Brezicah Uršič & Lipej priporoca svqjo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega, specerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro — blago. = Velika zaloga tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah. Za miKigobrojni obisk se priporočata z odličnim spoštovanjem Uršič & Lipej. Nova slovenska trgovina „Pri no\?em svetu" Jos. Boecio v brezicah (pri frančišhansffi cerhui). Najvecja in najnovejsa zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moskim in zenskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga špecerije, najlepsa moka iz Majdičevega nilina v (Jelju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, unietna gnojila, premog i. t. d. Frodajam tudi use dezelne pridelke in hupujem iste po nojuišjih cenah. - Izvoz jajec na clebelo. ===== Cene strof^o solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjajie se clružbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, Unjigami, molitveniki in drugiini tiskovinami za vse uradc, velika za- higa podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peresa, evetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoca na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brezicah in v Krškem. Sprgjgma usahourstna naročila za „Zodružna tisharno" In knjigoraiico z==:=:::=::== po zmernih cenah. ===== P0S03ILNID1 V BREZIGflH rcgistrovaiia zadru^a / neoniejeno zavczo tinrnjnjp na zemljišča in osehni krcdil proli .r>'/./'/„ ali ()% ()li>'t;- pUüU]U]L sl()Vanju; nhnpCfllJP linmiine vloge s -I'/aVo (štin in pol od sto), plačuje da- UUIbatUJu vu|c (Kj 1-ij-ji.nilnih vlog (rentni davek) sama; lirnriniP vs'll< P011^0'.)0^ 'n četrtek od 872 do 12. lire dopoldne ill UUllJL v ,1^.,1-ndnem Domu», I. nadstropje; imn Clinip fin^tilnP v •'Narodnem Domvi» z lepim hlevom in pro- Imfl 5VOJB gUillHIB stornjm Uvorigčem lcr .n':i (;,.iču> nakoncu no\rega moslii čez Savo ; toči le dobra in pristna domača, izlirana vina. HrflnilnC UIODB srrcJcnia