leto XXII. B iteeMka 97. Naročnina za Jugoslavijo: Dfl I VB ®Sw| h£9l J® ^H^H ^SSfflk Bjj?^f|k KkS Bh ^^1» BwB Uredništvo: Ljubljan*,. celoletno 180 din (za ino- |H EgBPHHr WEA VCn® številki din ■ 3W Nove naioge Med uredbami, ki določajo novo ureditev Jugoslavije, je bila tudi uredba, ki določa, da se morejo predpisi uredbe o banovini Hrvat-ski s kraljevim ukazom razširiti tudi na druge banovine. Nekateri so izrekli misel, da bi morali mi Slovenci šele premišljati o tem, v koliko naj bi se uredba o ustanovitvi banovine Hrvatske uporabila tudi za našo banovino. Tega mnenja mi ne delimo, temveč smo prepričani, da o tem sploh ni treba nič razpravljati, temveč da se samo po sebi razume, da se mora ta uredba čim prej razširiti tudi na Slovenijo. Kajti če se to ne bi zgodilo, se pač ne bi moglo govoriti o ravnopravnosti Slovencev, ki pa je eno fundamentalnib načel Jugoslavije. Pa tudi ne glede na to bi prišli vendar v precej čuden položaj, če bi imela vsaka banovina svoj poseben pravni položaj. Enotnost države pač ne-obhodno zahteva, da je ureditev banovin povsod enaka. Naj se nam ne govori, da je Slovenija premajhna, da bi dobila položaj banovine Hrvatske, ker so takšni ugovori neresni. Mnogo večja banovina Hrvatska bo naravno imela vedno večji vpliv in večjo moč ko naša slovenska, vendar pa ne gre, da bi bila Slovenija zapostavljena, ker bi imela manj pravic. Načelo enakopravnosti se mora spoštovati, številčna in gospodarska premoč večjih banovin pa se bo že s svojo premočjo zadostno uveljavila. Predpisi uredbe o banovini Hrvatski se zato morajo razširiti tudi na Slovenijo. Ko pa se to zgodi, nastajajo za nas tudi nove naloge. Predvsem se postavlja eno osnovno vprašanje: ali bomo večje pravice in večje svoboščine uporabili za to, da bomo stopnjevali svoje medsebojne boje, da bomo čim bolj petri-fieirali svoje dosedanje spore, ali pa nam bodo večje pravice in svoboščine podnet za novo in intenzivno delo! Ta alternativa se nam postavlja kar čisto sama po sebi in zato je potrebno, da tej alternativi prilagodimo tudi svoje bodoče delo. Predvsem nastaja iz te alternative naloga, da si izberemo prave javne delavce. Z uveljavljenjem nove uredbe dobimo svoj banovinski zakonodajni zbor in vsa naša domača uprava dobi mnogo večje kompetence. Ce bomo znali to novo javno življenje postaviti na prave temelje, potem bo to v korist vsega prebivalstva in vsa Slovenija bo v resnici napredovala. Če pa bomo postavili temelje našega novega javnega življenja na preperela in strohnela tla nekdanjih strankarskih bojev, če bomo zaveli naši upravi vsak polet z birokratizmom in formalizmom, potem nam tudi nove pravice ne bodo v blagoslov, temveč bo naše gospodarsko in javno življenje obtičalo v blatu starih potov. Gospodarski ljudje, ki najbolj živo občutijo vsako napako v javnem življenju, so tudi v prvi vrsti poklicani, da tem našim bodočim in že skoraj sedanjim nalogam posvetijo vso svojo pozornost. Napeti položaj vsenaokrog okoli nas dokazuje, da se danes povsod zahteva disciplinirano delo, zlasti pa disciplinirano gospodarsko delo. Tekma narodov se stalno stopnjuje in še prav posebno na gospo- darskem polju. Poleg tega pa danes tudi ni čas, da bi se smele strasti premočno razpaljevati, ker je napetost prevelika. Zato bi bilo potrebno, da bi se naši odločujoči činitelji že pravočasno pomenili, kako bi se v novem zakonodajnem zboru naše ba- novine zbrale vse konstruktivne sile ljudstva, ker bo novi zbor potreboval veliko opore v ljudstvu. Treba je, da zmaga zdrava uvidevnost, da ne morejo biti vsi ljudje ene misli, temveč da je važno le to, da pridejo do besede j ljudje z dobro voljo in takšni, ki so tudi sposobni za vodilna mesta. Dobra volja in sposobnost ter poštenost, to mora veljati več ko legitimacija o pripadnosti k tej ali oni skupini. Samo zvesti temu načelu moremo v resnici dobro izkoristiti pravice, ki jih bomo dobili. Licitaciie in doma Zakai asfaltne ceste namesto betonskih Že od nekdaj se pritožujejo naši gospodarski ljudje zaradi državnih licitacij, ki se dostikrat razpisujejo na način, da so domače tvrdke nalašč izključene od udeležb na teh licitacijah. Sedaj je temu vprašanju posvetila svojo pozornost tudi beograjska »Ne-zavisna tribuna :, ki je objavila članek, v katerem opozarja tudi na razne vzroke, ki so vzrok neuspešnosti državnih licitacij. Pri tem zlasti opozarja na gradnjo naših cest. Smatramo za potrebno, da z mnenjem beograjske revije seznanimo tudi našo javnost. Beograjska revija izvaja: Po primeru vseli modernih držav je tudi pri nas z zakonom predpisano, da se morajo izvršiti vse nabave in vsa javna dela za državo samo na podlagi javnih licitacij. Izjeme se dogajajo povsod, pri nas pa dostikrat tudi brez vsake potrebe, samo če to zahtevajo neki posebni interesi. Načelo pri licitacijah je, da se nudi čim večjemu številu podjetij možnost, da sodelujejo pri licitacijah, ker se na ta način najbolj gotovo doseže, da pride država do najbolj ugodnih pogojev. Stremi se za tem, da izvršujejo vse dobave in vsa javna dela, kolikor je to le mogoče, domača podjetja ter da se prepreči obremenitev naše plačilne bilance s tujino. Razume se, da se sprejme vedno najugodnejša ponudba. Pri enakih pogojih je najugodnejša naravno najcenejša ponudba. O načinu, kako se vodijo pri nas licitacije, je bilo že dosti govora. Proti jasnemu besedilu, še bolj pa proti duhu zakonskih predpisov, se lahkomiselno, in morda tudi iz drugih, mnogo manj oprostljivih razlogov, izvršujejo licitacije na očitno škodo države, da o škodi, ki jo ima pri tem gospodarstvo, sploh ne govorimo. Predvsem se licitacije prikroje tako, da se od njih praktično izključujejo domača podjetja, pa čeprav bi mogla zahtevani posel izvršiti brezhibno. Včasih je navidezni razlog v tem, da gre za nabavo ali delo na kredit ter se veže izvršitev dela z njegovim finansiranjem. Takšna dela so strašno draga, kakor to dokazuje izkušnja z vsemi takšnimi deli. Včasih se dogaja celo to, da se dela ali dobave dajejo tujim podjetjem tudi brez licitacije, baje iz nekih trgovinsko-političnih razlogov. Podlaga vsake licilacije, zlasti če gre za javna dela^ so licitacijski elaborati, v katerih so podrobno predvideni pogoji izvršitve teh del.* Zanimivo pa je, kako se to izvaja v praksi. Danes se zida v naši državi mnogo cest. Moderne ceste se tlakujejo ali s kamnitnimi kockami ali z asfaltom ali z betonom. Pričakovati bi morali, da se najmanj delajo asfaltne ceste, ker se mora asfalt uvažati iz tujine za devize. Kljub temu pa, je velik del naših cest izdelan baš iz asfalta, čeprav še ve, da so asfaltne ceste manj dobre za promet, njih vzdrževanje pa je mnogo dražje kakor cesta iz kamna ali betona. To favoriziranje asfaltnih cest se opravičuje z njih cenenostjo, ki pa je le navidezna. Ugodnejše cene se nudijo za asfaltne ceste večinoma zato, ker so tehnični pogoji za izdelavo cest, kadar se dajejo alternativni elaborati za asfalt in beton, različni. Pri zgradnji naših cest se mi večinoma naslanjamo na nemške predpise, ki predpisujejo za asfaltni ko za betonski tlak poseben način tlačenja betona in asfalta. Bile pa so razpisane licitacije, kjer se je la poseben način zahteval za betonski tlak, ne pa tudi za asfaltni. V drugih primerih pa se je dogodilo, da je bila za betonsko alternativo predpisana tudi dvakrat večja količina železa, kakor se zahteva v Nemčiji. Razume se, da je bila potem ponudba za betonski tlak dražja. Omeniti moramo tudi primer,, ko je bila za asfaltno alternativo predvidena mnogo ožja podlaga kakor za betonsko. Zato je bila asfaltna ponudba naravno cenejša. Delanje naših modernih cest daje naravnost klasičen primer, kako se morejo tudi najbolj jasni zakonski predpisi izigravati, če kdo to hoče. Brez ozira na zakon, pravi že zdrava pamet, da se morajo zahtevati čim boljše in čim bolj trajne ceste počim bolj ugodni ceni. Da se vidi, katera ponudba je cenejša, se morajo dati vsem ponudnikom enaki pogoji. Poleg tega je treba ugotoviti tudi to, katera izdelava je boljša in trajnejša. Ne more biti za presojo odločilna samo številčna cena, temveč tudi kakovost izdelave. To so načela, ki morajo biti jasna vsakemu laiku. Ta načela pa menda niso jasna onim državnim organom, ki izdelujejo licitacijske elaborate za ceste. Ne samo tuji strokovnjaki, temveč tudi naši domači so morali na podlagi pridobljenih izkušenj priznati, da so betonske ceste nedvomno boljše in trajnejše od asfaltnih. Pri nas pa je važno še to, da se kocke in beton izdelujejo doma, surovina za asfalt pa se uvaža iz tujine. Poleg tega pa betonske ceste ne bi bile nič dražje od asfaltnih, če bi bili pogoji za ene in druge isti. Če pa je vse tako, pa se je treba vprašati, zakaj se favorizirajo asfaltne ceste namesto onih, ki so tlakovane s kockami ali betonom? Ker je argument, da so asfaltno ceste cenejše, netočen, mora bili neki drug razlog. Ali imajo organi, ki izdelujejo licitacijske elaborate, neko posebno simpatijo za asfaltna podjetja? Iz kakšnih razlogov, ali iz čisto sentimentalnih ali iz drugih? Ali ti organi in oni nad njimi mislijo, da morejo na ta način uresničiti svoje ambicije, da dobe v roke še nekatera državna industrijska podjetja — državne tovarne cementa, in da bo morala potem država krili še nekaj desetin ali stotin milijonov deficita, kakor jih že krije pri večini drugih državnih podjetjih? Stebre naše birokracije to prav gotovo ne moti. Njih honorarji, dnevnice, tantieme itd. od tega ne trpe. Naj že vodijo činitelje, ki so odgovorni za licitacije, bodisi da gre za gradnjo cest ali druga javna dela ali za državne nabave, ti ali oni razlogi, je vendar skrajni čas, da se sistem naših licitacij revidira, da bi se preprečile anomalije in zlorabe, ki so stalno na dnevnem redu in ki delajo naši državni blagajni in našemu gospodarstvu ogromno škodo. Ne bi se smelo več dopustiti, da lahkomiselni ali brezvestni ljudje zažgo cel gozd, samo zato, da si morejo na tem ognju speči svoj zrezek. Licitacije se razpisujejo iz državnih potreb, ne pa za račun nekega poedinea in zato se mora nabava dati vedno najugodnejšemu ponudniku, ki pa ni treba, da je vedno tudi po številki ponudbe-najcenejšil Slovesna otvoritev Zagrebškega V soboto je bila v Zagrebu slovesna otvoritev 32. mednarodnega vzorčnega velesejma Zagrebškega zbora. Letos je bila otvoritev kljub slabemu vremenu še posebno svečana, ker se je otvoril velesejem v znaku že sklenjenega sporazuma, ki bo krepko dvignil pomen hrvatske prestolnice, belega Zagreba. Zelo šlevilno zbrane goste je pozdravil predsednik Zagrebškega zbora glavni ravnatelj zagrebške Gradske štedionice Rudolf Erber z direktorjem ZZ Šafranek-Kavi-čem in tajnikom Čudinom. V imenu Nj. Vel. kralja se je udeležil otvbritve polkovnik Pogačnik, nadalje so se udeležili nadškof Ste-pinac, zastopniki vseh drugih veroizpovedi, armijski general Jurišič, francoski narodni poslanik in zastopnik francoskega razstavnega odbora na ZZ Pascaud, francoski generalni konzul Gueraud, angleški konzul llapp, drugi konzuli in zastopniki, nadalje zastopniki obla-stev, gospodarskih, kulturnih, socialnih in nacionalnih organizacij in ustanov. Svečanost je otvoril predsednik ZZ g. Erber, ki je najprej pozdravil kraljevega odposlanca polkovnika Pogačnika ter pozval vse goste, da zakličejo živio kralju, kraljici, knezu namestniku in vsemu kraljevskemu domu. Njegovemu pozivu so se gostje odzvali z navdušenjem. Nato je pozdravil tudi še vse ostale goste, nakar je spregovoril: Nenavadno smo srečni, da pada današnja otvoritvena svečanost naj tako srečen in tako željno pričakovan dan, ko je dosežen bratski sporazum med hrvjitskim in srbskim narodom. Z današnjim dnem vstopa Zagrebški zbor v novo razdobje svojega razvoja, v dobo sijajnega napredka in razvoja, ko bo njegovo delo naletelo na vsestransko podporo in razumevanj© koristnosti njegovega dela za gospodarstvo hrvatskega naroda in še posebej za dobro Zagreba. Po izredno uspešnem til. posebnem spomladanskem velesejmu ot var jamo danes 32. vzorčni velesejem, ki obsega vse predmete razen avtomobilov. Z največjim zadovoljstvom morem poudariti, da je bil odziv raz-stavljalcev, in to samih kvalitetnih razstavljalcev, nenavadno številen, da presega vse dosedanje velesejme. Enako je bil odziv iz tujine izredno ugoden. Tudi letos so se nekatere skupine specializirale v posebnih skupinah, tako XI. velesejem tekstilnih izdelkov, izredno bogata pohištvena razstava, strojna, železna iu kovinska industrija, elektrotehnična, radijska, oddelek kmetijskih strojev, živilska industrija, kujigarniška ter oddelek za pisarniške potrebščiue in končno oddelek narodnih vezenin v banovinskem paviljonu. V posebno zadovoljstvo mi je, da morem pozdraviti prvo uradno oficialno nizozemsko kolektivno razstavo vseli najvažnejših industrijskih in kolonialnih proizvodov te napredne države. Ta razstava je nameščena v posebnem paviljonu >G«, dočim je televizijska razstava tvrdke Philips nameščena v posebno zgrajenih prostorih. Naši posebni bazstavi papirne industrije in knjigarništva se je pridružila Nemčija z razstavo strokovnih listov iz vseh strok. V posebnih paviljonih razstavljajo Francija, Italija in češka industrija. Poleg tega razstavljajo italijanske državne železnice svoje najmodernejše potniške vagone ter električno lokomotivo za tovorne vlake. Predsednik Erber je nato naglasil, da je Zagrebški zbor z definitivno ureditvijo cest, potov, zemljišč in nasadov ter dovršilvi-jo razstavnih poslopij storil vse, da nudi pogled na velesejem čim lepši vtis. Zahvaljuje se mestni občini, banski upravi ter vsem, ki so podpirali stremljenja uprave velesejma, da more Zagrebški zbor čim bolj zadostiti vsem svojim velikim nalogam. Proglaša velesejem za otvorjen ter vabi vse, da si ogledajo njegove razstave. Gostje so si nato ogledali posamezne paviljone ter zlasti one, v katerih so nameščene kolektivna razstave Francije, Italije, Nemčije in Češko-Moravske. Lep aranžma razstav, obilica krasno izdelanih' predmetov in številne novosti so napravile na goste najboljši vtis. Zagrebški zbor je imel tudi takoj prvi dan dober obisk, zlasti pa v nedeljo. Največje zanimanje vlada seveda za televizijsko razstavo. Dvorana, v kateri se predvaja program televizijske postaje, ki ima svoj program, je vedno razprodana. Priporočamo vsem, ki pridejo te dni v Zagreb, da si gotovo ogledajo zagrebški velesejem. in sera te za velese jmsko številko sprejemamo do četrtka popoldne. Papirni kartel zvišal cene brez odobritve Odgovor tiskarnaria ■,Centropapiriu*' Kongres ekonomistov in komercialistov Ro sklepu zadnjega občnega *bora Zveze ekonomistov na Ble-?du bo letošnji kongres ekonomistov in komercialistov v Beogradu, in sicer v dneh od 2. do 6. septembra. Kongres bo v Beogradu, ker praznuje letos beograjsko združenje ekonomistov svojo desetletnico. Združenje v Beogradu je tudi prevzelo organizacijo kongresa. Kakor kaže spored kongresa, je beograjsko združenje svojo nalogo tudi dobro izvršilo. Letošnji kongres ekonomistov ima še poseben pomen zaradi dvcli pomembnih uspehov, ki so jih letos dosegli ekonomisti. Tako je bil priznan vsem absolventom beograjske in zagrebške ekonom-sko-komercialne visoke šole naslov diplomiranega inženirja, z uredbo o gospodarskih svetovalcih pa je bila uveljavljena druga večletna zahteva ekonomistov. Zato je prav, če bo beograjski kongres tudi močna manifestacija stanovske zavednosti ekonomistov. Kakor že omenjeno, je program kongresa zelo bogat. V soboto 2. septembra je seja upravnega in nadzornega odbora SEKJ, po ra-|diu pa predava Dušan Bobcrič o poklicu ekonomistov. Glavni kongresni dan je nedelja, ko se otvo-ri kongres. Na kongresu bo predaval Slavko čulovič o problemih dirigiranega gospodarstva pri nas. Popoldne pa bosta predavala za člane: Djordjc Davidovič o reorganizaciji pouka na visokih gospodarskih šolah, Nikola Raos pa o gospodarskih svetovalcih. V ponedeljek bo cela vrsta javnih predavanj in sicer v več skupinah. Program predavanj je naslednji: Kmetijstvo: Dr. Ristič, Beograd: Preorien-tacija kmetijske proizvodnje z ozirom na posestne razmere. Zenon Demič: Obremenitev kmetijstva z javnimi davščinami. Dr. Ciril Nemec: Vnovčevanje kmetijskih proizvodov. Industrija: Jovan Živanič: Industrializacija naše države z ozirom za kmetijstvo. Dr. Leo Pretner: Udeležba države v naši industriji. Dr. Leo Jerovec: Kreditiranje »industrije. Zunanja trgovina: Dr. Slavko Stanič: Možnost pre-orientacija naše zunanje trgovine. Gustav Ogrizek, Beograd: Gospodarsko sodelovanje s sosednimi agrarnimi državami. Kredit: Kosta Vasiljevič: Organizacija javnega kredita. Djordje Mijič: Struktura in specializacija javnega kredita. Inž. Ilrvoje Maister, Ljubljana: Tuji kapital v našem gospodarstvu in njegova pravilna uporaba. Program predavanj dokazuje, da se bodo obravnavala na kongresu ekonomistov najvažnejša gospodarska vprašanja in zato zasluži kongres, da mu posveti gospodarska javnost čim večjo pažnjo. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 30. avgusta objavlja: Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni pesi — Dopolnitev uredbe o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških urn'1 nikov v resoru ministrstva gozdove in rudnike — Pravilni* o upravljanju banovinskega cestnega sklada dravske banovine — Pravilnik za izvrševanje uredbe o banovinskem skladu dravske banovine. Prejeli smo: Zakon o kartelih § 7 predvideva, da se mora vsaka sprememba cen predložiti ministrstvu v dveh dneh, sicer nimajo pravne veljavnosti. Papirni kartel je že pred 16. junijem zvišal cene vsem vrstam papirja, čeprav ni ministrstvo še do danes teh cen potrdilo in jih najbrže tudi ne bo, ker je zvišanje brez vsake stvarne podlage in ker so že prejšnje cene papirja previsoke. Papirni kartel pod firmo »Cen-tropapir« torej že dva meseca brez zakonite podlage vzdržuje pretirano visoke cene in diktira vsem veletrgovcem papirja, tiskarskim podjetjem in posredno tudi konsumentom naj višje cene papirja. Vsak odpor kupcev je brezuspešen, ker »Centropapir« kratkomalo odkloni dobavo papirja in kupec je torej primoran plačati nezakonito zvišano ceno ali pa zapreti obrat, ker drugega vira za dobavo papirja ni. V svojem pojasnilu v članku »Novi cenik papirja« navaja »Cen-tropapir« razne podatke, da bi s tem upravičil pred javnostjo svoje početje. Vsi podatki so prikrojeni tako, da izgleda, kakor da bi bile papirne tovarne ogrožene v svoji eksistenci zbog nemške konkurence po priključitvi Češke k Nemčiji. V resnici pa je stvar popolnoma drugačna, ker se je papirni kartel že pred zaključitvijn Avstrije k Nemčiji raztovarjal z avstrijskimi in češkimi papirnimi koncerni za zvišanje cen. Ravno priključitev teh pokrajin k Nemčiji je začasno prekrižala račune papirnemu kartelu, ker bi sicer doživeli to zvišanje že pred enim letom. Zanimivo je to, da je »Centropapir« zvišal cene tudi onim papirjem in kartonu, ki se v naši državi sploh niso izdelovali in se tudi sedaj ne izdelujejo ter se torej ni bilo bati nikake inozemske konkurence. S pogodbo, sklenjeno med jugoslovanskim papirnim kartelom in nemško papirno industri-se je nemški papirni industriji omogočil znatno večji dobiček na račun našega domačega konsu-menta, naše prosvete in na račun naše šolo obvezne dece. Nemška papirna industrija bo tudi v naprej dobavljala najmanj iste količine, ako ne več, papirja v -Jugoslavijo kakor pred pogodbo, vendar s to razliko, da bo dobila za blago znatno več kot doslej in kot dobiva za tako blago v drugih državah Evrope. Naša papirna industrija je lako visoko zaščitena z uvozno carino, da bi v primeru, da se zadovoljuje z zakonsko dovoljenim meščanskim dobičkom, lahko preprečila vsak uvoz papirja iz inozemstva. V tem primeru bi naše delavstvo v papirnicah delalo lahko v polnem obsegu, ker bi naročila ostala doma in ne bi država morala letno j ’ ičevati za nepotrebno uvožen papir težke desetmilijon-ske zneske. Poleg tega bi vsa grafična in papirna industrija zaradi zmerne cene papirju znatno poživela in veliko število sedaj brezposelnega grafičnega in kartonaž-nega in ki jigoveškega delavstva bi zopet priž,"> do kruha. Clankar omenjenega članka navaja ko* primerjavo cene iz leta 1937., pozablja pa navesti, d-> se je ravno v letu 1937., zbog trenutnega pomanjkanja in podražitve celuloze, podražil tudi papir na svetovnih tržiščih iz čisto špe-l k» 'ativnih razlogov in da so te, , metno zvišane cene držale le nekaj mesecv in so nato zopet padle. Ce primerjamo cene iz 1. 1936. pred u 'anovPvijo papirnega kartela vidimo, da so bile te najmanj za 15—20°/o nižje, k^t jih člankar na-^ja za leto 1937. in torej tudi za približno f^iko nižje kot so današnje protizakonito zvišane cene, r.koravno je danes cena celulozi skoraj ista kakor leta 1936. in čeprav se tudi plače delavstva in ostala režija niso bistveno spremenile. Cene, ki jih člankar navaja, so le za vagonske in večje odjeme, med tem ko morajo tiskar-narji in drugi manjši odjemalci, ki plačujejo papir po balah, plačevati popolnoma druge cene, katere so za najmanj 15—20% višje od navedenih. »Cen‘ropapir« tudi predpisuje vsem veletrgovcem v državi detajlne c“ne, po katerih morajo prodajati papir. Vsako prodajanje po nižjih cenah ima za posledico težke represalije, kakor n. pr. ustavitev dobavljanja papirja itd. Odkrr je sklenjena pogodba z nemškimi tovarnami, imajo tudi grosisti Nemčije strog nalog prodajati papir po predpisanih cenah, ki so prilagodene popolnoma našim sedanjim cenam ne glede na to, koliko papir v resnici velja. Tako n. pr. zahtevajo danes nemški grosisti za polklejen brezlesni papir kar RM 9'85 pri 100 kg več kot pa za polnoklejen papir. Papirni kartel •» svojem članku sam navaja, da so proizvajalni stroški za polklejen papir za 15 par pri kilogiamu nižji kot z« polnokleje-nega. Nemške tovarne pa sedaj Podjetje, ki ima svojo rafinerijo, je zaprosilo za gradbeno dovoljenje za postavitev separatorja za olje v svoji rafineriji. Oblast, ki je to dovoljenje dala, je zahtevala hkrati od podjetja plačilo takse po točki 3. tar. post. 259. taksnega zakona. Podjetje pa, prepričano, da ni dolžno plačati to takso, je zahtevalo povrnitev takse. Ker je bila njegova zahteva odbita, je vložilo pritožbo na državni svel, ki je z razsodbo št. 31.574/38 pritožbi ugodil in toženi odlok razveljavil iz naslednjih razlogov: »Po točki 4. tar. post. 259. taksnega zakona se plača v tarifi predvidena taksa za dovoljenje načrtov za sezidavo zasebnih stavb, namenjenih za javno uporabo. Zakon se na dotičnem mestu sklicuje med stavbami na §§ 84. in 87. gradbenega zakona z dne 7. junija 1931., navajajoč s tem za zakonsko snov, ki urejuje pojmovanje stavbenih dovoljenj. Gradbeni zakon v svojem § 81. postavlja načelo, da se ne more niti eno gradbeno delo v smislu tega zakona začeti brez gradbenega dovoljenja ter določa v svojem odst. 2. dalje, da »za zasebne zgradbe, namenjene javni uporabi kakor: kavarne, pivnice in resto-rane, gledališke dvorane, dvorane za plese in druge zabave, zasebne bolnišnice ali zgradbe za obrtniške, trgovinske ali industrijske namene, se izda gradbeno dovoljenje šele takrat, kadar izda pristojna oblast dovoljenje za dotično zgradbo ali dotične stavbe.« Iz tega zakonskega določila, ki ureja samo vprašanje, kdaj je potrebno gradbeno dovoljenje pristojne oblasti — a po njej je potrebno za zidavo zasebnih stavb, namenjenih javni uporabi, za stavbe v obrtniške, trgovinske ali industrijske namene — se ne more sklepati, da je z njo podan tudi zaokrožen in definitiven pojm zasebne stavbe, namenjene javni uporabi, niti da bi se morale stavbe za obrtniške, trgovinske ali industrijske namene že kot dobijo kar din 1'40 za polklejen papir več kot pa za polnoklejene-ga, in to vse le zato, da se izigra carinska ugodnost, ki jo predvideva carinska postavka 445. točka 1/b — za papir za tiskanje. Pri polklejenem papirju so morale nemške tovarne zvišati svoje prejšnje cene kar za celih 60% — reci in beri: šestdeset odstotkov. Menda papirni kartel ne bo trdil, da so nemške tovarne prej delale te papirje z izgubo in akoravno so uživale visoke izvozne premije, so te znašale največ polovico tega, za kolikor so se ^edaj cene papirju zvišale. Popolnoma razumljivo je, da je bila tako ponudba »Cen-tropapirja« za nemške tovarne tako vabljiva, da so na njo takoj pristala; saj je »Centropapir« zagotovil nemški papirni industriji poleg tega tudi uvoz skoraj 500 vagonov letno. Ce upoštevamo zgoraj navedeno razliko v ceni, gre tu za desetmilijonske razlike. Ako pregledamo bilance naših papirnih tovarn iz prejšnjih let, vidhno, da niso delale papirja izpod lastnih proizvajalnih stroškov, temveč nasprotno, imele so prav lepe dobičke. Razlika je le v tem, da se dela danes v nekaterih papirnicah mnogo manj kot prej, dobiček je pa še znatno večji, med tem ko delavstvo životari. takšne označevati kot zasebne stavbe, namenjene javni uporabi. temveč so za vprašanje namena javne uporabe za zasebne stavbe odločilne stvari činjeniee in okoliščine vsakega posameznega primera. Ker pa gre v konkretnem primeru za stavbo tožilca — separa-tor za olje — ki je kot del industrijskih stavb namenjen čisto internemu delovanju tožilčeve delavnosti ter se zato, čeprav je stavba za industrijski namen, ne more smatrati, da je namenjena za javno uporabo, tedaj ni v konkretnem primeru mesta zn plačilo takse iz toč. 4. tar. post. 259. taksnega zakona ter se mora zato plačana taksa vrniti. Podpore za iznemogle delavce in nameščence V »Službenih novinah« je bil objavljen novi pravilnik o uporabljanju podpornega fonda za iznemogle in ostarele delavce in nameščence. Po tem novem in spremenjenem pravilniku se podaljšuje rok za vlaganje prijav iznemoglih in ostarelih delavcev in nameščencev do 1. septembra 1939. Za podpore zaradi onemoglosti in ostarelosti morejo zaprositi iznemogli, ki so bili od 1. julija do 31. avgusta 1937 najmanj 250 tednov zavarovani pri SUZORju ali ostareli, ki so dovršili 70 let in bili najmanj 500 tednov zavarovani in ki nimajo pravice do nikake pokojnine. Vse prijave je vlagati pri okrožnih uradih ali pri ekspoziturah SUZORja, kjer dobe interesenti tudi vse potrebne informacije in predpisane formularje. Nov član borznega razsodišča V imenik članov razsodišča Ljubljanske borze, ki niso Člani borze, je na novo vpisan po Zbornici za TOI g. Josip Rebek, ključavničarski mojster in zbornični svetnik v Ljubljani. Politične vesli Na Bolgarskem so sprejeli vest o sklenitvi sporazuma med Srbi in Hrvati z velikim zadoščenjem. V.si listi naglašajo, da je s sporazumom postala Jugoslavija še važnejši či-nitelj na Balkanu. Močna in složna Jugoslavija, piše sofijski »Dnes«, bo cenjen faktor miru v Evropi. Tudi ves svetovni tisk poudarja izredni pomen doseženega sporazuma, ki je močno utrdil pozicijo Jugoslavije. Angleški veleposlanik Henderson je v ponedeljek zvečer odletel iz Londona v Berlin ter nato izročil Hitlerju odgovor angleške vlade. Mednarodna politična situacija je dosegla višek napetosti in vse kaže, da mora odločitev pasti v najkrajšem času, če medtem že ni padla. Mnogi si prizadevajo, da rešijo mir in poleg papeža, predsednika Roosevelta in Mussolinija sta sedaj ponudila svoje posredovanje še nizozemska kraljica in belgijski kralj. Ni pa dosti upanja, da bi ta prizadevanja privedla do uspeha, kar dokazuje tudi to, da se vojne priprave povsod nadaljujejo in celo v državah, ki bodo gotovo ostale nevtralne. Nadaljnji potek dogodkov je odvisen od odgovora Hitlerja na Chamberlainovo pismo. Ta odgovor je bil tudi že izročen, le njegova vsebina še ni bila objavljena. Po nekih vesteh je Hitler odgovoril Chamberlainu tako ko Daladieru, da se s Poljsko nc bo pogajal, da zahteva Gdansk in koridor. Na seji angleškega parlamenta, ki je bil sklican zaradi napete politične situacije, je imel Chamberlain velik govor, v katerem je naglasil naslednje smernice britanske politike: Predvsem je naglasil, da se nevarnost vojne še ni prav nič zmanjšala. Vse je odvisno od odgovora Hitlerja. Svoje obveznosti do Poljske bo Vel. Britanija izvršila v polnem obsegu. Nato je podal kratek pregled zadnjih dogodkov in omenil nemški predlog, da se dokončno uredi britansko-nemško razmerje. Chamberlain je poudaril, da je tudi Vel. Britanija za ureditev tega vprašanja, toda najprej je potreben sporazum med Nemčijo in Poljsko. Ta se pa mora doseči na miren način. Angleški narod mirno pričakuje nadaljnji razvoj dogodkov, ker natančno ve, kaj je njegova dolžnost in ker je pripravljen na vsako eventualnost. Chamberlain je nato dejal, da je morala vlada izvesti nekatere re-kvizicije, da pa ji ni bilo treba uvesti kart na živila. Letalske sile Anglije so postavljene, mornarica more takoj stopiti v borbo, čete so poslane v kraje, kjer bo fronta, da bodo takoj mogle nastopiti, čim izbruhne vojna. Vse je tudi pripravljeno za zaščito civilnega prebivalstva. Še delamo za mir, toda od svojega stališča ne odnehamo niti za piko. Nato so govorili voditelji opozicije, ki so vsi soglašali z izvajanji Chamberlaina. Sploh je bila slika v angleškem parlamentu čisto drugačna ko sicer. Strankarska nasprotja so ugasnila, vse poslance je združevala le ena misel. Predsednik kanadske vlade Ma-ckenzie je dobil od Mussolinija kablogram kot odgovor na svojo poslanico Mussoliniju. Mussolini mu je odgovoril, da se bo z vsemi silami trudil za ohranitev miru, in sicer trajpega in pravičnega miru. Indijski vladarji so svečano izjavili, da bodo dali v primeru vojne Angliji na razpolago vso svojo oboroženo silo in vsa svoja materialna sredstva. Nizozemska vlada je proglasila mobilizacijo, belgijska pa delno mobilizacijo. Irska je sklenila, da ostane v primeru vojne nevtralna ter je o tem obvestila londonsko vlado. Nemška vojska je zasedla vse slovaške meje. Dr. Tiso je izjavil, da se bodo Slovaki borili samo ob rami z nemško vojsko. Poljska vlada je protestirala pri slovaški vladi zaradi zasedbe slovaškega ozemlja po nemški vojski. „. Vrhovni svet v Moskvi je odložil ratifikacijo nemško - sovjetske nenapadalne pogodbe do sobote. Japonska vlada je odstopila zaradi spremenjenega položaja v Evropi. Hiranuma je izjavil, da je njegova vlada odstopila, ker se bo Japonska na novo orientirala tako glede svoje notranje ko zunanje politike. Mandat za sestavo nove japonske vlade je dobil general Abe, ki pa bo mogel novo vlado sestaviti najbrže šele jutri, ker imajo vojaški krogi zelo velike zahteve. Japonska vlada je sklenila, da pozove iz Evrope vse Japonce. V Hamburg je tudi že prišla japonska ladja, ki je odpeljala japonske državljane iz Nemčije. Angleško-japonski odnošaji so se zaradi sklenitve nemško-ruskega pakta znatno zboljšali. Japonci so svoje čete iz okolice Hongkonga žt umaknili. Razsodba državnega sveta Za dovoljenja za zgraditev induttriitkih poslopij se ne plaia taksa Denarstvo Koliko zasluži država pri izdaji novih kovancev Te dni so prišli v promet novi kovanci po 50, 20, 2 in pol dinarja, kakor so predpisani po zakonu iz leta 1937. Razlika med starim in novim denarjem je naslednja. Kakor prejšnji se dele tudi sedanji kovanci v tri skupine: v srebrni, nikljasti denar in drobiž. V prvo skupino so spadali dosedaj kovanci po 50, 20 in 10 din, po novem pa kovanci po 10 din ne bodo več iz srebra, temveč pridejo v niklja-sto skupino, kovanci po 2, 1 din ter po 50 par pa ne bodo več iz zlitine niklja in bakra, temveč iz aluminija in bronce. Pctdcsetaki so imeli dosedaj ”«/100« srebra in so bili težki po 22 gramov. Nakovanih je bilo 11 milijonov kosov. Dvajset in desct-dinarski kovanci so imeli •r’00/iooo srebra ter so tehtali 14 oz. 7 gramov. Prvih je bilo danih v promet 12,5 milijona kosov, drugih pa 20 milijonov kosov. Novi srebrniki po 50 in 20 din imajo enako 750/iooo srebra, toda njih teža je zmanjšana na 15 oz. 9 gramov. Količina prvih je zmanjšana na 10 milijonov kosov, drugih pa zvišana na 15«milijonov kosov. Desetic pa bo nakovanih 25 milijonov kosov, za 5 milijonov več ko prejšnjih. Drobiž (novci po 2, 1 in 0'50 din) ima #l°/iooo aluminija in ""/iooo bronce, dočim so imeli stari novci 25% niklja in 75% bakra. Količina drobiža se poveča skupno za 100 milijonov din, ker se bo nakovalo dvodinarskih novcev 75 milijonov kosov (za 25 milijonov din več), onih po 1 din 100 milijonov kosov (za 25 milijonov več) in petdeset-parskili 100 milijonov proli 50 milijonom starih. Količina 25parskih pa se zniža od 48 na 40 milijonov kosov. Skupno bo vseli vrst novega kovanega denarja za 1.360 milijonov dinarjev proti 1.212 milijonom starega denarja, to je za 148 milijonov več. Z zmanjšanjem teže srebrnikov in spremembo zlitine drobiža je dosegla država znatne prihranke. Srebra bo prihranila 125.050 kg, niklja pa 125.000 kg. Za nakovanje desetic in drobiža potrebna količina niklja in aluminija se je nahajala že v starem novcu. Edino 100.000 kg bakra je morala kovnica nakupiti. Po sedanji ceni znaša vrednost prihranjenega srebra 75'8 milijona din, prihranjenega niklja pa 5'9 milijona din ali skupno 81‘7 milijona din. Od tega je treba odbiti stroške za kovanje v višini okoli 30 milijonov din ter vrednost potrošenega in izgubljenega denarja, ki pa ne bo večja od 8 milijonov din. Vrednost bakra, ki ga je morala dokupiti kovnica, znaša okoli 1'16 milijona din. Potemtakem znaša skupni prihranek okoli 43 milijonov din, katerim je treba prišteti še 148 milijonov, za kolikor bo več nakovano kovancev. Cisti dobiček države pri licvih kovancih znaša torej okoli 190 milijonov dinarjev. Stabilizacija dinarskega tečaja na podlagi dolarskega Ker je v zadnjem času tečaj lunta stalno nazadoval, so se skandinavske države ločile od funta in vzdržujejo sedaj svoj tečaj na podlagi dolarskega tečaja. Tudi naša Narodna banka je sledila zgledu skandinavskih držav |er opustila politiko vezanja tečaja na tečaj funta ter bo v bodoče vezala dinarski tečaj na ameriški dolar. Zato bo odslej prodajala in kupovala Narodna banka dolarje po tečaju 1 dolar = 55 din. Tečaj funta je zato nazadoval od 258 na 234'80 din. * Hrvatska banka v Zagrebu (vse njene delnice so v posesti milanske banke Banca Oommerciale Italiana) je pri glavnici 20 milijonov din in rezervah 3,1 milijona dinarjev dosegla dobiček 2,3 (lani 1,9) milijona din. Komercialna banka v Zagrebu, ki je v zvezi z Legio-banko v Pragi, izkazuje pri glavnici 10 milijonov din in rezervah 3,5 milijona dinarjev izgubo 52.000 din. Občni zbor delničarjev bo sklepal o likvidaciji te banke. Banka Zlatibor v Beogradu, ka- Natančni podatki o kapaciteti oboroževalne industrije se silno težko dobe, ker se v vseh državah čuvajo v največji tajnosti. Po »Malem statističnem letopisu Poljske za leto 1933.< more Poljska sama kriti vso potrebo na smodniku in razstrelivih, ki se izdelujejo v petih velikih in dveh manjših tovarnah. Enako more Poljska sama kriti vso svojo potrebo na municiji. Manj ugodna je slika za infan-terijsko orožje, za katero je domača kapaciteta še premajhna. Še slabše je z artilerijskim orožjem. Avtomobilska industrija je šele v prvih početkih, zasebnih tovarn ni. V primeru vojne se morajo vsa motorna vozila staviti državni obrambi na razpolago. Motorizacija se je zato zelo pospeševala. Izdelal se je poseben načrt, kako dvigniti industrijo motornih vozil. Avtomobilski promet na Poljskem je deloma zastal tudi zaradi slabih cest. V zadnjih letih pa se je posvečala zboljšanju cestnega omrežja precejšnja pažnja. Več uspeha je imela akcija za ustanovitev lastne industrije za letala. Letalske tovarne so sedaj na Poljskem štiri. Letalske motorje izdeluje podružnica Škodovih zavodov, ki jo je kupila poljska država. Nadalje izdeluje motorje varšavska tovarna »Avia«, ki jo je v začetku vodil francoski general Lewee. Že leta 1932. je izjavil podpredsednik sejma, da krije domača letalska industrija 97% vse domače potrebe. Poljski lovci so že Za vsako državo je važna pro-storninska razdelitev oboroževalne industrije ter nahajališč surovin. Za Poljsko je zlasti nevarno to, da leži ob meji ali blizu meje 80% premogovnih ležišč, 25% železnih, 90% cinkovih in svinčenih, 90% zemeljnega olja, velik del ležišč soli, fosforita in žvepla, dve tovarni razstreliv, ena letalska tovarna in večji del kemične industrije. Zato je začela Poljska že leta 1925. ustvarjati srednje poljski industrijski center ter iskati surovine v krajih, oddaljenih od meje. V ta namen se je izbral četverokotnik Varšava—Radom— Kielce—Lodz, ki ga Pilica skoraj deli na dva enaka dela. V tem prostoru se nahajajo skoraj še neizčrpane surovine za vojno industrijo, poleg tega so v tem ozemlju prometne razmere ugodne ter so tu tudi bogate vodne sile. Država je tu najprej sama ustanovila nove tovarne, zasebna iniciativa pa je sledila njenemu zgledu. Ker pa je premog zelo oddaljen in zveze z vzhodno Šlezijo slabe, je bila rentabilnost novih podjetij oležkoče-na. Državna podjetja so se mogla vzdrževati le z državno subvencijo. Doba deflacije in kasnejše gospodarske krize je uničila marsikateri že doseženi uspeh. Leta 1928. je bila z uredbo državnega predsednika ustanovljena posebna vojna cona za izdelavo vojnega orožja, in sicer južno od Varšave. Zasebni industriji so se dovolile velike olajšave, vendar pa se načrt zaradi pomanjkanja denarja ni mogel v celoti izvesti. Šele z investicijskim zakonom z tere delnice so v domačih rokah, izkazuje pri delniški glavnici 5 in rezervah 2,6 milijona din dobiček 740.000 din. Banka bo izplačala 10% dividendo. Iz Curiha poročajo, da so na tamkajšnji borzi mnogi iz strahu zaradi napete zunanje politične situacije prodali svoje papirje, kar je imelo za posledico nazadovanje njih tečajev. Tudi devizna kupčija takrat veljali kot eni najboljših. Letna kapaciteta znaša danes približno 1500 aparatov, vendar pa je bilo letalskih motorjev izdelanih premalo. Splošno sodijo, da je poljska letalska industrija na zelo visoki stopnji, čeprav še ni dosegla z lastnimi modeli nobenih vrhunskih uspehov. To pa zato, ker je bila šele pred kratkim ustanovljena poskusna postaja za modele. Glede izdelave optičnih aparatov so še mnoge težave. Tudi ladjedelništvo ne napreduje, kakor bi bilo želeti. Da bi se doseglo zboljšanje, je bil izdelan petletni načrt, ki je zlasti veljal zgraditvi ladjedelnice v Gdinju. Večino vojnih ladij še danes naroča Poljska v tujini. Kemična industrija je na zelo visoki stopnji, ne nazadnje zaradi državne tovarne v Chorzovvu, k! spada med največje tovarne te vrste v Evropi. V začetku viharni razvoj poljske oboroževalne industrije je postal v zadnjih letih počasnejši, zalo pa bolj sistematičen in bolj smiseln. Kljub deloma zelo neugodnim finančnim razmeram se je vendar dosegla zelo velika neodvisnost v oboroževanju, kar pa ne velja za strojnice, motorna vozila, tanke in topove. Prvo mesto pri uvozu orožja je dosedaj zavzemala Nemčija, v bodočnosti pa bodo prevzele to vlogo Anglija, U.S. A., Francija in Rusija. dne 9. februarja 1937. se je začela premeščati vojna industrija v notranjost države. Po tej štiriletki so se zopet začele investicije v Gdinju, iz malega podeželskega mesta Sandomir pa se je napravilo središče vojne industrije. Je to stra-tegično izredno srečno izbran kraj, ki je oddaljen od vzhodne meje 300 km, od zapadne meje 220 km. od češke meje sicer samo 130 km, a je tu zaščiten od visokega pogorja Tatre. S kapitalom 2'4 milijarde zlotov naj bi se zboljšale prometne zveze s Sandomirjem z zgraditvijo novih železnic ter z regulacijo Visle in Sana. Zgradile bi se tudi velike vodne centrale ter izkoriščal zemeljni plin, ki se nahaja tu v velikih količinah (samo vrelec v Roztokih daje na minuto 615 kub. metrov plina). Poljske železnice so merile leta 1934. skupno 20.000 km, od katerih je bilo 17.000 normalnotirnih. Pred vojno so skoraj vse železnice potekale od Zapada na vzhod, po vojni pa so postale potrebne železnice od severa na jug. Poljska se je z veliko energijo lotila dela za izpopolnitev železniškega omrežja. V začetku leta 1933. je bila s pomočjo francoskega kapitala dograjena železnica Katovice—Gdinja, koncem leta 1934. železnici Varšava—Radom in Krakov—Miecliovv —Tunel. Vse te železnice gredo od severa na jug. Zelo važno je tudi to, da so v tem prostoru okoli Sandomirja zelo bogata ležišča . železne rude, ki se cenijo po najnovejših preiskavah na 25 mil. ton (25 do 50%), nadalje je tu veliko petrolno bo- je bila iz istega razloga zelo živahna. Angleška banka je zvišala diskontno stopnjo od 2 na 4%. Nizozemska banka pa jo je zvišala od 2 na 3 odstotke. Obrestna mera Angleške banke je bila od 1. 1932. nespremenjena. Slovaška vlada je izdala uredbo, s katero se dovoljuje osebam, ki potujejo na Slovaško, da smejo imeti s seboj največ 100 Kč. gastvo ter se njegova ležišča raztezajo do Galicije. Največji pomen ozemlja pa je v tem, ker je varno pred sovražnimi napadi. Težišče poljske težke industrije je danes v srednji Poljski, kjer se grade tudi številne nove tovarne. Poljska upa, da bo z ustanovitvijo novega industrijskega središča dosegla tudi gospodarsko izravnavo med zapadno in vzhodno Poljsko, ker bo to ozemlje prevzemalo agrarne proizvode vzhoda ter surovine in polizdelke zapada. Roko v roki s tem velikanskim in občudovanja vrednim pospeševanjem poljske vojne industrije, Letos sjKnnladi je stanje sadovnjakov kazalo, da bomo imeli izvrstno sadno letino in da bo naš kmet imel od svojega truda tudi res lep dobiček. Vreme je bilo izredno toplo, poprej pa še zima nenavadno mila. Posledica je bila, da je sadje dva do tri tedne prej zorelo in bilo godno za izvoz. Kakor že tolikokrat, je tudi tokrat prišel nenadoma preokret. Začetkom poletja je zaradi velike vročine in dolgotrajnega brezdežja pritisnila suša, ki je uničila mnogo sadja, zlasti jabolk. Plodovi so se na veji sušili in odpadali. Prej tako bogati nastavki so se hitro krčili. Letina je tokrat v splošnem slaba. Jabolka so v glavnem obrodila prav dobro le v konjiškem okraju, srednje dobro le v Prekmurju in v nekaterih poediniti krajih drugih okrajev. Mariborska okolica, navadno glede sadja eden najboljših predelov Slovenije, je letos prav slabo odrezala, vsaj kar se tiče ranih jabolk. Ker je bilo zadnje čase precej moče, so se drevesa že precej popravila in tudi zemlja je dovolj vlažna, tako da bo glede poznega sadja, upati je vsaj, bolje, ker bodo jabolka lahko v miru zorela, seveda kolikor jih je še na veji. Drugo sadje je ali bo obrodilo nekoliko bolje, zlasti hruške. Nikakor pa ni zadovoljiva cena sadja. V smislu sporazuma z Nemčijo, ki je odredila kontingent za prevzem naših jabolk, je določil Pri-zad prodajno ceno za jabolka franko nemška meja z 20 markami za metrski stot, kar pomeni pri sedanjem stanju klirinške marke 14'30 ceno 2'86 dinarjev za kilogram. Sadje je bilo letos prej zrelo in so ga začeli zato tudi prej izvažati. Prizad pa je dovolil izvoz no premijo 25 par pri kilogramu šele s 1. avgustom. Zato so precejšne pošiljke ranih jabolk šle v Nemčijo brez premije. Za silo bi te cene še nekako konvenirale, če ne bi prišle še druge neprilike. Po dogovoru veljajo določene cene le za izvoz jabolk v Nemčijo, nikakor pa ne za Ceško-Moravski protektorat, kjer se cene svobodno določajo. Nemški uvozniki so to okolnost izkoristili in kupujejo le malo sadja pri nas. Zato pa ga kupuje tem več Češko-Moravska, žal po mnogo nižjih cenah. Ko pride blago v protektorat, gre dalje v Nemčijo, kjer ga pre- V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno RogaSko mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. da bi se Poljska glede dobave orožja popolnoma osamosvojila, se ustanavljajo velike zaloge vseh surovin, ki jih potrebuje vojna industrija. Vsaj za en mesec bo s temi zalogami poljska vojna industrija s surovinami popolnoma založena. Končno je treba še omeniti veliko požrtvovalnost vsega poljskega naroda, da se izvede avtarkija poljske vojne industrije. V ta namen se prirejajo denarne zbirke, premožni darujejo državi orožje, delavci se odrekajo mezdam in veliko posojilo za zračno obrambo je bilo v znatni meri prepisano. To vse dokazuje, da poljski narod v celoti podpira poljsko vlado, da čimbolj dvigne pripravljenost države za obrambo. vzemajo nemški trgovci, ki na ta način z izigravanjem določb kupujejo naša jabolka mnogo ceneje kot v direktnem prometu, kakor je bilo zamišljeno. Da se v tej zadevi napravi red, je bila sklicana v Maribor skupna konferenca Zbornice za TOI in Kmetijske zbornice ter sadnih producentov in izvoznikov. O konferenci smo že poročali v prejšnji številki. Upati je, da se bo skupnemu prizadevanju obeh zbornic tudi posrečilo doseči zboljšan je cen. Primer sam pa dokazuje, da je bila naša trgovinska pogodba z Nemčijo mnogo premalo premišljena, ker se sicer ne bi mogla na lak način zlorabljati. Zato je nujno potrebno, da sodelujejo prihodnjič pri pogajanjih z Nemčijo tudi naši izvozniki, ki edino poznajo sadno trgovino tako dobro, da podobna izigravanja dogovora ne bodo več mogoča. Vedno znova doživljamo v izvozni trgovini težka razočaranja in težke izgube. Ali res ne bomo znali že enkrat izvozno trgovino pravilno organizirati? Ali res ne bomo znali že enkrat izkoristiti izkušnje naših izvozhikov? A. B. Tovorni promet z Nemčijo zastal Mariborski in tezenski kolodvor sta prenatrpana vagonov s sadjem in drugim blagom, ki ne more naprej v Nemčijo. Samo svežih sliv in grozdja je 120 vagonov, ki so bili večinoma poslani iz Bolgarske. Velika nevarnost je, da to sadje zgnije. Poleg tega je na postajah še okoli 250 vagonov drugega blaga. Vagoni se ne morejo pošiljati naprej, ker baje Nemci nimajo na razpolago dovolj vagonov in ne dovolj osebja. Sploh je ves promet z Nemčijo zelo otežkočen, ker Nemci ne dajo vagonov za vožnjo skozi našo državo, tudi naši vagoni ne gredo čez mejo. Potniki morajo zato prestopati. Vsi vlaki iz Nemčije imajo velike zamude, tudi po dve uri in več. Na progi Maribor—Špilje vozi samo še en par brzovlakov in dva para potniških vlakov. Tudi na drugih progah je promet omejen. Delajte za napredek trgovskih organizacij! Polisko gospodarstvo in oboroževanje Kapaciteta oboroževalne (Konec) Prostorninska razdelitev induttrii Težave sadnega Nizke cene zaradi izigravanja določb dogovora z Nemčijo Konferenca Centrale industrijskih korporacij preložena Tajništvo Centrale industrijskih korporacij sporoča, da je za 1. in 2. septembra na Bledu sklicana konferenca Centrale industrijskih korporacij za nedoločen čas od ložena. organizacije Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da morajo biti na rojstni dan N j. Vel. kralja dne 6. septembra in dne 8. septembra na Mali Šmaren trgovine ves dan zaprte. Istočasno obveščamo, da stopi dne 1. septembra t. 1. v veljavo naslednji delovni čas, in sicer od 7s/r do 12. in od 14. do. 181/* ure. Učni gospodarji, se opozarjajo pri tej priliki na redno vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo, ki se vrši do ‘2. septembra. — Uprava združenja trgovcev. Nova premogokopna družba Premogovnik Peklenica v Med-jimurju je pred meseci prišel v težave. Zato ga je kupila glavna upnica Mestna hranilnica mariborska za razmeroma ugodno ceno. Novi lastnik je premogovnik že nekoliko preuredil, hranilnica pa se nikakor ne utegne preveč intenzivno baviti s tem podjetjem. Da se obrat postavi na šir-o podlago, se je sedaj ustanovila družba z omejeno zavezo, ki jo v glavnem tvorita Mestna hranilnica in pa Mestna podjetja mariborska. Na zadnji seji mestnega sveta je bil storjen ta sklep in pristopijo Mestna podjetja k novi družbi s kapitalom enega milijona dinarjev. Kakor smo že večkrat omenili, so pri Peklenici že večkrat naleteli na ležišča nafte. Razni znaki kažejo, da mora biti v zemlji veliko zemeljskega olja. Vsekakor spada okolica Peklenice k ozemlju, ki se vleče pod Muro proti severovzhodu na Madžarsko in ki je polno petroleja. Kmalu onstran Mure, pri vasi Lispe, so Madžari napravili že mnogo izvirkov in dobivajo na dan že kakih 45 vagonov nafte, t. j. dobro tretjino vse svoje potrebe. Ozemlje južno od Mure pa ima neprimerno več zemeljskega olja, zaradi tega se obeta tem krajem lepa bodočnost, ko bodo začeli v velikem obsegu črpati nafto iz globin. Konkurzi - poravnave Razglašen je konkurz o premo ženju protokolirane tvrdke Ljub ljanski oblačilni bazar, družbe z o. z. v Ljubljani. Konkurzni sod nik dr. Šenk, upravnik mase od vetnik dr. Egon Stare. Prvi zbor upnikov dne 1. septembra ob 9 Oglasitveni rok do 10. septembra, ugotovitveni narok dne 20. sep-temb. ob 9. Nadalje je razglašen konkurz o premoženju tvrdke Termotelinični zavodi d. d, v Račjem pri Mariboru v likvidaciji. Konkurzni sodnik Habermuth, upravnik mase odvetniški pripravnik dr. Pipan Valter. Prvi zbor upnikov dne 12. septembra ob 9., oglasitveni rok do HO. septembra, ugotovitveni narok dne 9. oktobra ob 9. Zunanja trgovina Bolgarska industrija vreč je sklenila kartel ter zvišala ceno za vreče na 44 levov za vrečo. Ker potrebuje bolgarska država 1 milijon vreč, a kartel ni hotel znižati cene, je kupila vlada vreče v Belgiji po ceni 22 levov za vrečo. Italijanski uvoz se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zmanjšal od 6.949 na 5.914 milijonov lir, izvoz pa se je nasprotno povečal od 4.480 na 4.734 milijonov lir. Pasivni saldo italijanske zuna- nje trgovine se je zato zmanjšal od 2'47 na 1'18 milijarde lir. Italijani so začeli v Etiopiji na več mestih saditi drevesa, ki dajejo kavčuk. Nemški uvoz (vključno uvoz iz Avstrije, Sudetskega ozemlja in Klajpede) je znašal v juliju 439'1 milijona RM proti 443-4 milijona v juniju. Zmanjšanje je posledica nižjih cen. Izvoz pa se je zmanjšal v mnogo večji meri, namreč od 537'4 na 500'5 milijona RM. Aktivnost trgovinske bilance se je zmanjšala od 90'4 na 61'5 milijona RM. Aktivni saldo nemške trgovinske bilance je znašal v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 10-3 milijona RM. Zunanja trgovina protektorata je bila v juliju skoraj popolnoma izenačena. Uvoz je znašal 435'8 milijona kron, izvoz pa 426 1 milijona kron. Angleške zavarovalnice so zvišale zavarovalne premije za primer vojne za več ko 100 odstotkov, že prej pa so zvišale za ladje, ki bi potovale v Italijo ali Nemčijo za več ko 200 odstotkov. Izvoz letal je po ameriški statistiki znašal po vrednosti v lanskem letu: iz U. S. A. 68'2 milijona dolarjev, iz Nemčije 27-1, iz Anglije 26'5, iz Italije 8'8 in iz Francije 3'2 milijona dolarjev. Izvoz iz totalitarnih držav je bil torej večji kakor iz Francije in Anglije skupno. Zaloge sla naise popiše/o Predstavka Zveze trgovskih združeni Zveza trg. združenj je poslala na finančno ministrstvo naslednjo predstavko: »Dne 22. avgusta t. 1. je stopila v veljavo uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni repi in zakona o državni trošarini (M. s. br. 934, 19. avgusta 1939). Cl. 2 te uredbe določa, da se radi znižanja trošarine na sladkor zniža s 1. septembrom t. 1. tudi prodajna cena sladkorja za 0'50 din za 1 kg. Uredba pa ničesar ne določa glede zalog sladkorja, ki je bil nakupljen še po stari ceni pred 1. septembrom t. 1., lorej z višjo trošarino. Pri vsakokratnem povišanju trošarine na sladkor seje dosedaj izvršil popis zalog po stanju dneva, ko je stopilo povišanje v veljavo, nakar se je zahtevalo plačilo povišane trošarine. Podpisana Zveza radi tega v imenu vsega slovenskega trgov- stva nujno zahteva, da se tudi v toni primeru popišejo zalogo sladkorja, nakupljenega pred 1. septembrom t. I. ter da se za te zaloge povrne trošarina v znesku po 0'50 din za kg. Popis zalog naj se izvrši 1. septembra t. I. Nikakor pa se ne more trgovcem naprtiti škode, ki bi jo utrpeli, če bi morali prodajati slad kor, nakupljen pred 1. septembrom t. 1., po nižji ceni. Prosimo, da se takoj izda odlok za popis sladkorja po stanju 1. septembra t. 1. in za povrnitev znižane trošarine. Istočasno je poslala Zveza trg. združenj vlogo na ministrstvo za trg. in industrijo ter brzojavno opozorila na nujno rešitev tega vprašanja še finančnega ministra dr. Š ute ja in trg. ministra dr. Andresa. *« Uubliana v jeseni V soboto otvoritev velesejma »t Na vsem velesejmu se delajo z vso marljivostjo zadnje priprave za letošnji jesenski velesejem, ki bo v znaku velike kmetijske raz stave. Otvoritve velesejma se zato tudi udeleži novi kmetijski minister dr. Cubrilovič. Kmetijska razstava je odlično organizirana in bo dala jasno sliko o stanju našega kmetijstva, pokazala bo pa tudi pota za njegov napredek. Zlasti pa bo pokazala, kako bi se mogla še povečati domača uporaba kmetijskih pridelkov. Še vedno je za naše narodno gospodarstvo kmetijstvo najvažnejša panoga in zato je treba vedno znova opozarjati na njegov pomen, a tudi skrbeti za vedno nove podnete za njegov napredek. Z razstavami se to doseže v najpopolnejši meri in v tem je tudi veliki pomen in privlačnost letošnje kmetijske razstave na velesejmu. A. Šarabon UUBLJANA IIvoz kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kavo Mlini za diiave Glavna zaloga rudninskih voda w Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon St 26-68 Ustanovljeno leta 1886 Novogradnja sejmišča Ljubljanskega velesejma. Poročali smo že, da bo Ljubljanski velesejem gradil novo sejmišče, ker so dosedanji objekti, ki so leseni in so bili pred 20 leti le začasno postavljeni, že doslužili. Sedaj je mestni gradbeni urad določil regularno črto za novogradnjo. Vele-sejmska uprava je povabila pet arhitektov, da predlože idejne projekte do 1. oktobra t. 1. Važno za zunanje posetnike jesenskega ljubljanskega velesejma Če si pri postajni blagajni nabavite za ceno din 2'— rumeno železniško legitimacijo ter celo vozno karto do Ljubljane in potem pri prihodu na velesejem daste rumeno železniško izkaznico potrditi, se s to vozno karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra, za povratek od 2. do 16. septembra. Cene vstopnicam in legitimacijam za obisk ljubljanskega velesejma, ki bo od 2. do 11. septembra t. 1.: 1- za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice po din 2'— izkoristili 50% popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do din 25'—, dobi obiskovalec pri velesejmski bla- gajni vstopnico za din 10'—, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma; b) ako je karta veljala do dinarjev 60'—, dobi obiskovalec vstopnico za din 15'—, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma; c) ako je karta veljala preko din 60'—, dobi obiskovalec vstopnico za din 25'—, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma. 2. Za Ljubljančane, odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo posluževali, stane legitimacija dinarjev 25'— in daje pravico do 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkraten poset velesejma stane din 10'—. Gospodinjska razstava Zveze gospodinj na velesejmu v paviljonu »K« bo baš v času, ko se veselimo obilne sadne letine Zato posvečamo gospodinje kon serviranju sadja največjo pažnjo Prikazano bo najmodernejše kon serviranje sadja in zelenjave, ven dar je to konserviranje že prale tično preizkušeno. Vplivnim go spodarskim krogom kličemo: Ne ovirajte zdrave uporabe sadja s pretirano visoko ceno sladkorja ker s tem škodujete tudi kmetu! Doma ig po sveto « barva, plesira ln Ze v 24 urah Itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero, suši, monga Id lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. V ponedeljek so prišli v Beograd novi hrvatski ministri s podpred sednikom vlade dr. Mačkom na čelu. Beograd jim je priredil navdušen sprejem, najlepši dokaz, da je Beograd iskreno za sporazum Malo pred zagrebškim posebnim vlakom se je pripeljal iz Niša mi nistrski predsednik Cvetkovič, ki ga je občinstvo enako navdušeno pozdravljalo. Ko je prišel zagrebški vlak, je kot prvi pozdravil dr. Mačka predsednik vlade Cvetkovič. Skupno sta se oba odpeljala v predsedstvo vlade, kjer jima je ljudstvo zopet priredilo navdušene ovacije. Ministrski predsednik Cvetkovič je bil v Nišu navdušeno sprejet. Nad 10 tisoč ljudi se je zbralo pred bansko palačo v Nišu. Z balkona je imel predsednik vlade govor, katerem je med drugim dejal: V sedanjih težkih trenutkih, ko se zbirajo temni oblaki nad Evropo, je prišel sporazum ravno v pravem času, ker bodo sedaj naše vrste še bolj strnjene in pripravljene, da branijo domovino, če bi nastala potreba. Sporazum Srbov in Hrvatov je od leta 1918. pa do danes eden največjih dogodkov v zgodovini našega naroda in naše države. Sporazum pomeni zlasti duhovno mobilizacijo ljudskih sil in konec oni nesrečni vojni, ki nas je tla čila skozi 20 let. Sporazum je okrepil zaupanje ter bo prinesel vsemu narodu več svobode ter boljše življenje. V razgovorih z dr. Mačkom je igralo glavno vlogo zaupanje ki sta ga vpostavila. To zaupanje se mora ohraniti tudi v bodoče, ker na tem zaupanju moramo zi dati svojo bodočnost. Na koncu svojega govora je dejal predsednik Cvetkovič: Mi ne želimo nič drugega, kakor da se moremo v miru razvijati. Ne želimo nič tujega, na noben način pa tudi ne damo nič svojega. Danes je naš narod duhovno prerojen in duhovno zedinjen ter pripravljen na vse v obrambi svojega kralja in svoje domovine. Navdušene ovacije so sledile tem besedam. Dr. Maček je po svojem prihodu v Beograd izjavil naslednje: »Pustite besede! Prišli smo, da nekaj storimo. Vidim, da je ves Beograd za sporazum Srbov In Hrvatov. Razen tega vidim, da pričakuje srbski narod od sporazuma demokratsko svobodo za vso Srbijo. Bodite prepričani, da bom vse svoje sile uporabil v to, da ne bo srbski narod v svojem pričakovanju razočaran. Novi pravosodni minister dr. Lazar Markovič je izjavil novinarjem, ki so ga prosili za izjavo o sporazumu, naslednje: »Veliko je bilo doseženo. Glavna stvar je, da so Hrvati zadovoljni.« Seja Hrvatskega narodnega zastopstva je bila v torek dopoldne v Zagrebu. Sejo je otvoril in vodil dr. Maček, ki je burno pozdravljen imel tudi otvoritveni govor. V njem je poudaril naslednje misli: Smatral je za pametno, da Se sklene vsaj delen sporazum v onih zadevah, za katere je bilo doseženo soglasje, a da se druga vprašanja rešijo kasneje. Za najvažnejše je smatral, da zagotovi Hrvatski narodno ozemlje in zato se imenuje banovina Hrvatska. Vprašanje ozemlja pa še ni definitivno rešeno, ker se bo to zgodilo šele takrat, ko se preuredi vsa državna zajednica, kajti drugačna je stvar, če je Vojvodina avtonomna ali ne. Tudi kompetence banovine še niso vse definitivno urejene, vendar pa je finančna samostojnost Hrvatske zajamčena. Hr-vatsko državno pravo je označeno s tem, da imenuje bana samo kralj po zaslišanju hrvatskega sabora. Ukaz o imenovanju bana sopodpiše samo ban. Nato je predstavil dr. Maček novega bana dr. šuba-šiča, ki je imenovan za bana na način, kakor niso bili bani imenovani vseh zadnjih 20 let in morda tudi ne vseh zadnjih 200 let. Poslanci so odšli nato po bana dr. šubašiča, nakar je imel ta na seji narodnega zastopstva govor, v katerem je naglasil, da se zaveda velike odgovornosti, ki j0 je prevzel. Najprej se je spominjal žrtev boja za pravice hrvatskega naroda, zlasti Stjepana Radiča, nato pa je naglasil, da smatra v tem zgodovinskem trenutku kot dolžnost etike in dokaz zrelosti hrvatskega naroda, da izrazi svojo zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. (živio klici). Nato je izrekel še svoj pozdrav kne.zu - namestniku Pavlu. (Ponovni živio klici.) Poslanci so nato odšli na grob Stjepana Radiča, nakar se je seja nadaljevala ter je bila soglasno in z velikim navdušenjem izrečena dr. Mačku zaupnica. Za namestnika dr. Mačka v vodstvu HSS v Zagrebu je določen inž. Košutič, ker bo moral biti dr. Maček kot podpredsednik vlade večinoma v Beogradu. Novi ban banovine Hrvatske dr. šubašič je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone I. stopnje. Za podbana banovine Ilrvatskc je imenovan univ. prof. dr. Ivan Krbek, bivši zagrebški župan. Dr. Jura j Krnjevič, ki živi že več let v tujini, se vrne te dni v Zagreb, kjer bo prevzel važno mesto v hrvatski notranji politiki. Za kabinetnega šefa podpredsednika vlade dr. Mačka je imenovan Ihja Jukič, zunanje politični urednik »Hrvatskega dnevnika«. Banovina Hrvatska, ne pa hrvatska banovina, se imenuje nova banovina, kakor izrečno poudarja »Hrvatski dnevnik«. Banovina Hrvatska meri 66.393 kvadr. kilometrov ter šteje 4 milijone 432.000 prebivalcev, od katerih je približno 75% katolikov, 20% pravoslavnih (Srbov), 4% muslimanov, 0'5% evangelikov in 0'5% Zidov. Naše poslaništvo v Tirani je odpravljeno. Namesto poslaništva se je ustanovil generalni konzulat. Za generalnega konzula je imenovan Milivoje Miličič. Novi veliki plavž je začel obratovati v Capragu. Novi plavž je eden največjih v državi in more dnevno proizvesti 60 do 70 ton surovega zeleza. Zagrebški »Jugoslovenski LIoyd« je izdal posebno številko, posvečeno Nemčiji ter poglobitvi nemško-jugoslovanskih gospodarskih odnosa je v. številka je zelo reprezentativna ter objavlja celo vrsto odličnih člankov, ki so jih napisali naši in nemški gospodarski strokovnjaki. Del člankov je objavljen tudi v nemščini. javijcu Člani nemške kolonije v Kairi SO S ,mesto- Nemci v Tunisu c j i v Tripolitanijo. švedska vlada je izjavila, da bo ostala v primeru vojne strogo nevtralna. Hkrati je poklicala nekatere kategorije mornarjev pod orožje. Radio Ljubljana Četrtek 31. avg. 12.00: Plošče ______ 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester _ 14 00■ Napovedi — 19.00: Napovedi, poro-an- m set minut zabave — onUra sPoinini Save Tešče) on 1 00' Po domače (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 20.30: Dvospevi: ga: Pina Kobau (sopran in ga. Marija Tutta (alt) — 21.15: Reproduciran sinfonični koncert — 22.00; Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Petek 1. sept. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester —14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Kotiček SPD (dr. Svetozar Ilešič). — 19.40: Nac. ura — 20.00: Puccini: Dva speva iz op. Madame Buitterfly (Zlata Gjun-gjenac) — 20.10: Zena v služb! državne obrambe (ga. Pavla Hočevar) — 20.30: Kvartet mandolin — 21.15: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.