Čujte glas Marijinega zvončka!
7. Hvaležnost.
Predstavi se našim otrokom v Marijinih vrtcih tudi ti, tako redka, a tako lepa in vzvišena in čislana čednost! Predstavi se jim, da te spoznajo in da si pri-zadevajo, da te pridobe in presade v svoja mala srca.
Otroci moji, hvaležnost je jako lepa in potrebna čednost. Brez hvaležnosti si ne morein misliti dobrega in pobožnega otroka; no, in ga tudi ni. Kajti ravno hva-ležnost narekuje pobožnost.
106
Hvaležnost je ona čednost, ki nam ohrani h v a -ležno srce vsem, ki so n a m kaj dobrega storili, v prvi vrsti Bogu, s t a r š e m in u č i t e 1 j e m.
Hvaležnost do Boga! 0, otroci moji — kaj imamo vse od Boga! Življenje, zdravje, obleko. hrano, vse, vse — dar najboljših Očetovih rok. Skrbni in dobri nebeški Oče skrbi za našo dušo in za naše telo. Ali se mu ne bomo izkazovali hvaležne! Hvaležnost do Boga bomo kazali z molitvijo zjutraj in zvečer in pred jedjo in po jedi. — Jutranja molitev naj bo jutranja zahvala Očetu nebeškemu, da nas je ohranil ponoči zdrave, da nam je dal učakati novo jutro. Koliko Ijudi gre zvečer dobre volje k počitku, pa jih drugo jutro, ko posije mlado solnčece skozi okno, ne dobe solačkovi žarki več živih — večni Sodnik jih je poklical predse. Nikdar ne pozabi torej jutranje molitve!
Večerna molitev! Ta naj bo pa hvaležen slavospev božji dobrotljivosti, da si srečno prestal dan, da si toliko dobrega videl, da si se toliko koristnega naučil, toliko dobrega in veselega doživel.
Molitve pred jedjo in po jedi hvaležen in pobožen otrok ne bo nikdar opustil. Kako hvaležni moramo biti Bogu za vse darovc, ki jih On daje. Posebno zdaj lahko vidimo, kako moramo biti hvaležni Bogu. — Španski kralj Alfonz je večkrat videl, kako se vsedajo velikaši in plemenitaši brez molitve k mizi in brez mo-litve zapuste obednico. Poklical je nekega berača in se z njim nekaj zmenil. Drugi dan je pa vso dvorno gospodo povabil k sebi na kosilo. — Gospoda je prišla vsa na-liipana — glej, glej, med njimi pa tudi raztrgan berač, ves umazan. Tebi nič meni nič sede k mizi in začne prav pridno zajemati. Gospoda pogleduje zdaj kralja, zdaj berača. Berač se slednjič naje, vstane in gre iz dvorane, ne da bi koga pozdravil ali zahvalil. To je bilo plemeniti gospodi preveč: »Veličanstvo, ali ne boste kaznovali tega predrzneža!« Kralj se nasmehne in pouči gospodo: »Dragi moji, berača sem sam nagovoril, naj tako stori, zato da boste vi spoznali, kako grda je nehvaležnost. Kar je ta berač storil enkrat, delate vi vsak dan: vsak dan za-uživate   božje   darove   brez   zahvale nebeškemu Očetu.«
107
h    Odslej so zvesto   opravljali   tudi   plemiči   molitev   pred 1    jedjo in po jedi.
I           Navadite  se,  dragi moji,  da  se boste  za  vsako  reč
I    Bogu zahvalili vsaj s kratko molitvijo. Če te zadene kakšna
'     posebna sreča, spomni se na Onega, ki ti jo je podelil; če
'     ti pride žalostna novica, tudi to sprejmi hvaležnega srca
— Bog že ve, zakaj ti je to poslal. Bog te ljubi, nikdar ne
bo poslal nad te kaj takega, kar bi ti bilo v škodo.
Hvaležnosti do staršev bi vas skoro ne smel učiti, ker upam, da ste vsi hvaležni za Bogom svojim največjim dobrotnikom. Ker pa ste v Marijinih vrtcih in morate biti vsem ostalim v lep zgled, zato naj vas opo-zorim tudi na to čednost. — Dobri otroci se vedno za-vedajo, kaj so jim ljubi starši, vedno se zavedajo, kaj so jim dolžni. Hvaležnost vam bo narekala ubogljivost in molitev za starše. Hvaležni otroci čitajo iz oči svojim staršem njih želje in vsak dan molijo za starše. Pokojni sv. oče papež Pij X. so jako lep zgled hvaležnosti do staršev. Ko so bili kardinal v Benetkah, jih je obiskala nekoč njih siva mamica, preprosto oblečena kot kmetiške ženice. Visoki cerkveni knez se niso sramovali svoje ma-mice, posadili so jo na častno mesto in predstavili visoki družbi, ki se ie zbrala v njih palači. — Neki bogataš je pa prosil Pija X., naj mu dajo svojo uro in on jim je v zameno ponujal zlato, z biseri okrašeno. Sveti oče so pogledali svojo preprosto uro in odvrnili: »Rad bi vam izpolnil željo, a čut hvaležnosti mi ne pripusti, da bi oddal v druge roke to uro, ki mi jo je s svojimi žulji kupila moja mati.« — Hva-ležnost do staršev, otroci, naj vas spremlja celo življenje. Pa tudi svojim učiteljem ste dolžni hvaležnosti. Koliko se oni trudijo z vami! Koliko bridkih ur jim pro-vzroče leni in poredni učenci! Kako se trudijo, da bi vsem kazali pravo pot učenosti in čednosti. — Če tu pa tam pokažejo resno lice ali kaznujejo, store to vedno iz do-brega namena, da bi pripravili učence k pridnosti. — Neki gospod v visoki službi mi je nedavno rekel: »Da sem jaz to, kar sem, se moram zahvaliti učitelju L, ki me je z milo in resno besedo odvrnil od lahkomišljenosti k pridnemu delu.« — Seveda tega zdaj še ne morete tako spoznati; ko pa dorastete, boste za vsak opomin svojim učiteljem gotovo hvaležni.
108
Še večjo hvaležnost kot svetnim udteljem smo dolžni duhovnikom. Mašniki niso samo naši učitelji, marveč nam delijo tudi božje milosti, da se moremo zveličati. Delijo torej dobrote, kakršnih nam ne more dati noben drug dobrotnik, saj še angel ne, celo Marija ne. Oblast grehe odpuščati je dal Jezus le samo škofom in mašnikom svete Cerkve. In koliko dobrot naklonijo svetu pri daritvi svete maše! Nikar torej, dragi otrok, ne pozabi moliti za svojega kateheta, za mašnika, ki te je krstil, ki je tvoj spovednik itd., ter bodi vedno spoštljivo hvaležen duhov-nikom sploh.
Tudi hvaležnost naj v Marijinem vrtcu dobi primeren prostor; naj bo cvetka, ki bo med vami skrbno gojena in varovana. Hvaležno srce bo Materi Mariji jako všeč, in njen. blagoslov bo vedno spremljal mladino.