Št. 34. V Gorici, v soboto dne 27. aprila 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek in Hoboto ob 10. uri predpoldne. Akopadena ta dneva praznik izido dan proj ob fi. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na doin pošiljan cHlolfttiio 10 K, pollotno 5 K. in detrtletno 2*50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- b a n na Verdijevern tekalisöu po 8 vin. GrORICA Fredništvo in upravništvo ae nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglaae in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se raČunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, ra<5u- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Pravi krivci naših neuspehov. iv. Ker se bavimo z vzroki naäih ne- vspehov, se moramo dotakniti tudi užit- ninskega vprašanja. Deželni zalog innaaeobčine so bileoäkodo- vane za ogromne svote denarja, ker sta Turn a in Gabršček pre- prečila pobiranje ažitnine v d e ž e I n i upravi, in sicer sta te Htorila iz zgolj sebičnih stran- karskih nagibov, kar je Tama na shodu v Vrtojbi izrecno priz- nal. Ogromno äkodo, katero so lmele ˇsled tega naäe občine in naäa dežela, razvidijo naäi čitatelji iz podrobnejäih dat, katere v kratkem priobčimo. Oglejuao si Rrivice to äkode in njih nagibe. Dr. Tama je povedal že v znanem pismu na svojega prijatelja, da se oklene trgovcev in obrtnikov ali pa posestnikov, Če bo snoval svojo stranko. Oklenil ae je trgovcev in obrtnikov in skuäal po njih hrbtih splezati na vrhanec, Zö v izvräevalni odbor svoje stranke je dal voliti večinoma trgovce in krčmarje. Tudi „Soča" se je bavila v prvih letih po razkolu skoro izključno s tema stano- voma. Kmet je bil pozabljen. Za orga- nizacijo kmetskega Btanu se ni nova stranka nič brigala; kmeta so tolažili z obljubo, da bodo wkrbeli za zboljäanje njegovega stanja, „kedar bodo imele moč, dajali sami deželno zakone in podpor- äcine za naše potrebe". Sedanji glavar „narodne-napreilne" A. Gabršček, je pisal 1. 1900 v „Soči", da je postavila njegova stranka vprvo vrsto organizacijo trgov- skega in obrtnega «tanu, v drugo vrato organizacijo veleposeatnikov, v t r e t j o organizacijo delavstva. Kmečkega stana v svojem programa niti ni omenjal, a zdaj pred volitvami straši po deželi isti Gabršček s svojo „kmecko" stranko ! Tnma je na shodu v Bovcu celo trdil, da kmetu sploh ni veČ pomagati. Ta mož je sei v bvoji strankarski pohtiki tako daleč, da je v seji deželnega zbora 1. 1901. predlagal, danaj se deželna do- klada na vino, most in meso zniža, anaj se ista po visa na zemljiäcniinhiäni davek. Tumov predlog se je seveda odklonil, ker naäe kmečko ljadstvo in naäi posestniki so z raznimi davki in dokladami itak že pre- obloženi. Po tem, kar smo povedali, se ne bo nibče čudil, da sta bila Tama in GabrŠček tudi proti pobiranju užitnine v deželni upravi, ker bi bilo to utegnilo škodovati nekaterm priviligiranim n a jup li v nej š i m krčmarjem,ki so imeli od zasebnih zakup- nikor razne ugodnosti. Deželni zbor je bil sklenil enoglasno — torej tudi a Tumovim glasom — da prevzame dežela pobiranje užitnine. Treba je le äe bilo, da se izrece za to tudi večina krč- ttiarjev in mesarjev. A zdaj je začela gonja. Ko je odpoölal 1. 1900 deželni pdbor dva uradnika po deželi, ki sta inoela pridobiti pooblastila od krčmarjev jsi mesarjev, je priäel privatni zakupnik R- Gorup v Gorico. Gabršček se raa je Poklunil ter mu zatrdil, da „narodna- n»predna" stranka je proti deželnema užitninskem uradu. „Soča" je pričela f»zsajati proti deželnozborskemu sklepu, 'ö Tumova stranka je porabila vse sile, da je preslepila krčrnarje in mesarje na *eliko äkodo dežele, a na veliko korist privatnih podjetnikov. Deželna uradnika Dista dobila potrebnih pooblastil, in cela a^cja deželnega odbora se je izjalovila. Ko so se pobirala poobla&tila po deželi, 86 je -äirokoustila „Soča" z ustanovo krcmarskih zadrug, da bi dobiček ne romal iz dežele, temuč ostal vsaj v ž«pih naäih krčmarjev. To se je bom- baatično in bahato bobnalo v „Soči" in »Primorcu" tako dolgo, dokler niso na- brali dovolj podpisov proti iiameri de- želnega odbora. Ko pa so dosegli svoj öamen, bo vrgli puäko v koruzo in se skrili za brbet privatnega podjetnika, a krčmarje pu&tili na cediln. V. Skoda, katero sta s tem napravila Gabrscek in dr. Tuma deželi občinam in državi je ogrcmna in znaša milijone kron. Ko bi ne bila 1. 1900 preprečila ta dva stebra „narodno-napredne" stran- ke akcije dež. odbora in naäih „kleri- kalnih" poslancev, bi se bilo že takrat vpeljalo pobiranje ožitnine v dfžplni re- žiji in dežela in občine bi bile brgdtejše za tiste stotiMoče, ki so so stekale od leta 1901 do 1905 v zasebne žepe znanega reškega mi'ijonarja G )rupa in drugih bogatuäev. Še le I. 1905 so izgiuili pri- vatni znkupniki užitmne in je s tem nehal denar rcmati iz dežele. V tem letu namreč se je posrečilo skupnemu priza- devanju naših in italijanskih poslancev uvefati pobiranje užitnine in davščine na pivo deloma v df želui, deloma v državni režiji. OJ tega leta naprej pobira davščino na pivo dežela, užitnino na vino, meso in most pa država po svojih finančnih orgnnih. . In čujte! Že pr vo leto 19 05 so imele občine, dežela in država pol milijona kron do- bička. Užitnina namreč in davščina na pivo je znašala 1. 1905 pri enatih do- kladah pol milijona kron več kakor prejšnje leto 1904, ko je pobiral vse to privatni zakupnik. Za pol milijona so bile torej občine dežela in država oškodovane le tekom enega lcta. Fribližno enako škodo so irr.ele ohčine, dežela in država tudi v letih 1901, 1902 in 1903. Vso to ogromno škodo sta zakrivila A. Gabršcek iudr. Tumassvojim „ n a ro d n o - na p r e d n i m i" zaslep- Ijencem vred, ker sta 1. 1900 pre- prečila pobiranje nžitnine v deželni re- žiji. Ta škoda se le neznatno zmanjša, če odštejemo deželne stroške za pobi- ranje naklad na pivo. Leta 1905 so zna- šali ti stroški 7000 kron. Taka stranka, taki „voditelji", ki so iz zgolj sebičnih ptrankarskih obzirov toliko škodovali Ijndstvu, bi se bili rnorali drugod kar poskriti pred ljudsko nevoljo in ogor- čenostjo. Pri nas je to nekoliko drogače. Pri nas se drzne Gabršček, glavni pro- vzročitelj to ogromne škode, celo na javnih volilnih shodih nastopati in naše Ijudstvo šuntati proti dr. A. Gregorčiču in njegovim sopo^lancem, ki so se tru- dili popraviti vsaj deloma škodo, kojo je v glavnem on — sedanji glavar „na- rodno-napredne" stranke — napravil našim občinam in dežeh. Tem splošnim opombam dodajemo šo nekoliko podrobnih podatkov. Kakor amo že omenili, je pobiral 1. 1904 užitnino *in davščino na pivo privatni zakupnik I. 1905 pn država in dežela. Kak je bil vspeh I. 1905 in kak 1. 1904? Dežela je dnbila 1. 1905 v okroglem štf^vilu 160.000, ohčine pa okroglih 1G2.000 kron vec kakor I. 1904. Dalje je dobila dežela I. 1905 za naklade na pivo 40*643 kron več kakor I. 1904. Isti dobiček, kateri so imele občine in dežela za leto 1905, je imel I. 1904 pri- vatni zakupnik. Približno enak dobiček je romal tudi v prejšnjih letih 1901, 1902 in 1903 v zasebne žepe bogatašev, namesto da bi ga bile dobivale naše uboge oböine in naäa zadolžena dežela. TaVo so izgubile občine tekom štirih let pred vpeljavo pobiranja užitnine v deželni in državni režiii okoli 648.000 kron, dežela pa okoli 720000 kron. Če tudi odätejemo od te izgube stroške za pobiranje užitnine, imajo vendar občine in dežela še vedno škodo, ki presega gotovo 1 milijon kron. Eaj je bila posledica tega škandala na našem narodno-gospodarskem polju? Ker se niso mogli pokrivati obcinski in deželni stroški z dohodki užitnine, so se morale povišati razne občinske in deželne doklade, ki znašajo v treh slo- venskih okrajih najmanj 100%. a Pre' segajo ta in tarn 300 in celo 400%! Te neznosne doklade na posredne in ne- posredne davke so vzrok gospodarskega propada naše dežele. Vkljub veliki mar- Ijivosti lezejo naši posestniki in kmetje vedno bolj v dolgove ter gredo pod zlo. In glejte! Gabršček, ki je sokriv, da Btoka naä kmet pod butaro neznosnih deželnih in občinskih doklad, si je nadel zdaj pred volitvami krinko „kmečkega prijatelja", farba našega kmeta-trpina s svojo „kmečko stranko" ter šunta Ijudstvo po volivnih shodih proti dr. A. Gregor- čiču. Ako se ta človek predrzne s svo- jimi hujskarijama še na kakem shodu nastopiti, naj ga ^prašajo zborovalci, ko- l.'ko je dobil 1. 1900 za svoj trud in delo 8 katerim se je pehal za privatnega za- kupnika milijonarja Gorupa proti inte- resom naäih občin in naše dežele. Vpra- äajo naj ga dalje, kedaj povrne äkodo, katero je pomagal napraviti občinam in deželi. O škodi dežele smo že govorili, naj Blede še podrobni podatki o äkodi, katere so imele naäe slovenske občine, vsled tega ker je preprečil 1. 1900 Gabraček s svojo „narodno-napredno" pobiranje užitnine v deželni režiji. VI. Nekatere občine so pobirala užit- nino pred letom 1905 v lastni režiji. Te so imele 1. 1905 23% več dohodkov ne- go leto prej, kar je umljivo, ker nekaj so pobrhli stroski za režijo, nekaj se je pa tako poizgubilo. Nekatere občine so oddale oobi- ranje občinskih doklad v zakup. Te so dobile I. 1905 34% več nego prejšnje leto. Zopet druge so se pa pogodile za vse obcinske doklade, in te so imele 1. 1905 za 108% večje dohodke nego 1. 1904. Povprek so poskoeili občinski do- hodki vsied nove vpeljave pobiranja ožitnine za 33%. Ta dobiček se razdeli na posamezne okraje tako-Ie: Goriäko mesto je imelo (neoziraje se na rimanence) 30852 K dobička. Občine goriško okolice so pridobile okrcglih 21.5^0 K. Večje dohodke pri jednaki dokladi ho imele sledeče občine: Bilje za 992 K, Orehovlje 141 K. C^povan 302 K, Dornberg 2656 K, St. Ferjan 550 K, Cerovo dol. 156 K, Cerovo gor. 120 K, Grgar 1951 K. Ločnik 731 K, Miren (4140 K)*) 2347 K. Rupa (304) 214 K Opatjeselo 357 K, Novavas 17 K, Vrh 318 K, Dol 213 K, Šempeter (740) 355 K, Podgora 1810 K, Podsabotin 43 K, Prvačina 1124 K, Kojsko 1715 K, R*>nce 1878 K, Gradišče 364 K, Solkan (6775) 2563 K. Kronberg (978) 478 K, Šempas 263 K, St. Mihel 310 K, Ozeljan 426 K; Oaek 360 K, Vitovlje 139 K, Tribuša 71 K, Vrtojba do). 516 K, Vrtojba gor. 525 K in Vogerako 263 K. V ajdovskem nkraju je znaäal do- biček skupao 6195 K, ki se razdeli take-e : Ajdovä^ina je dobila 622 K, Črniče 38 K in Š. Tomaž 31 K manj nego leta 1904, dočim so dobile sledeče občino več in sicer: Kamnje 130 K, Batuje 660 K, Selo 270 K, Sv. Križ 633 K, Dobravlje 44 K, Vel. Žablje 162 K, Gabrije 230 K, Gojače 211 K, Lokavec 415 K, Dol-Otlica (886) 639 K, Rihemberg 2634 K, Šmarje 409 K, Skrilje 152 K in Vrtovin 97 K. Kanalski okraj je dobil 11.400 K ved nego leto prej in sicer je bilo pri j Doblarjih 83 K manj nego 1. 1904. inače pn so imele več «ledeče občine: Ajba 696 K, Anhovo 563 K, Plavo 1169 K, Ukanje 14 K, Avte 50 K, Bat« 212 K, Banjäica 360 K, Kanal 4328 K, Bodrež 107 K, G>renjavas 1610 K, ldrijn 172 K, Vrh 60 K, Kal 541 K in Ročinj (1717) 1602 K. V tem okraju bodejo v oči posebno sledeči podatki : Plave so dobile 1. 1904 potom zakupa 400 K, 1. 1905 pa 156931 K; Anhovo I. 1904 tudi potom zakupa 300 K ; 1. 1905 potom la- risfi pa 86353 K ; Ročinj se je pogodil 1. 1904 za 1650 K, I. 1905 je pa dobil 336772 K; istotako Ajba je dobila I. 1904 300 K, 1. 1905 pa 996 73 K ; Kal 1. 1904 je dobil 204 K, 1. 1905 745 K in občina Kanal je dobila leta 1904 354831 K, leta 1905 pa 762127 K. *) Števila v oklepih pomenijo efektivni dobiček vsled povišanja doklad. V tolminskem sodnem okraju so imele sledeče občine 1. 1905 več dohod- kov nego I. 1904 : Grahovo 596 K, Kneža 13 K, Nem- škirut 70 K, Obloke 1 K, Stržišče 48 K, Sv. Lucija 1186 K) 1436 K, Tolmin 1183 K, Lubinj 12 K, Podmelec 602 K, Polubinj 45 K, Zatomin 16 K, Volarje 27 K, Žabče 19 K, Kozarišče 818 K. Manj so pa dobile občine: Podbrdo 3081 K. Idrija (1139) 962 K, Lom (492) 373 K, Modrejce (110) 96 K, Slap (24) 68 K in Dolje 6 K. Z ozirom na doklade, reducirane na one iz I. 1904, je dobil ta okraj 1© v okroglem Števila 360 K več, nego leto prej. Kobariäki sodni okraj je dobil 1 1905 okroglih 4140 K vec, nego 1. 1904. Ta pr°bitek se razdeli tako-Ie : Več so imele občine: Breginj 475 K, Kobarid (1628) 2001 K, Sužid (84) 22 K, Kred 359 K, Idrako 314 K, Kamno 111 K, Lndri 41 K, Smast 77 K, Livek 440 K, Sedlo (324) 318 K, Trnovo 10 K, dočim sta imeli manj občini: Robedišče 18 K in Drežnica 14 K. V boväkem okraju ni dobila nobena občina I. 1905 manj nego 1. 1904. Več so dobile : Čez-Soča 14 K, Log 291 K, Strmec 179 K, Bovec 458 K, Koritnica 63 K in Žaga 364 K, skupaj torej okro- glih 1370 K veö nego 1. 1904. V cerkljanskem okraju je imelo Gerkno z vsemi pripadajočimi oböinami vred 2374 K več^ dohodka I. 1905 nego prejänje leto in Šebrelje pa 152 K, torej skupaj ves okraj 2526 K dobička. Sežanski okraj je dobil 15.406 K veö nego I. 1905 nego 1. 1904 in sicer Avber 242 K, Lokev 822 K, Dutovlje 2912 K, Naklo (325) 114 K, Barka (60) 57 K, Dane (12) 268 K, Divača (3093) 1382 K, Vatovlje (85) 51 K, Povir 557 K, Morče 189 K, Štjak 190 K, Salež 221 K, Rodik 162 K, Sežana 5980 K, Zgonik 419 K, Gabrovica 1191 K, Štorje 505 K in Kazlje 193 K. Manj pa so dobile občine : Ležeče (189) 46 K, Misleče (22) 20 K. Škoflje (151) 193 K in Vareje (3) 28 K. Komenski okraj ni imel nobenega dobička, ker je pobiral tarn tudi leta 1905 privatni zakupnik užitnino po istih. običajih kakor leta 1904. Tudi v červinjanskem, gradiščan- skem, korminskem in tržiškem okraju izkazujejo občine I. 1905 lepe dobičke od užitnine in drugih davščin v primeri z zadevnimi dohodki leta 1904. Tu na- vajamo pa le nekatere občine z izredno velikimi vspehi in pa že slovenske ob- čine, ki spadajo pod te okraje. Gradiače je dobilo več 2598 K, Zagrnj 1354 K, Zdravščina 125 K, Oglej 1779 K, Čer- vinjan 3899 K, Fmmičel 1954 K, Gradež 13 488 K, Biljana 879 K, Kormin 7319 K, Kožbana 613 K, Dolenje 799 K, Š. Lovrenc 720 K, Medana 610 K, Do- berdob 274 K, Devin 1024 K, Jamlje 90 K in Medjavas 58 K. t Vsi tu navedeni dobički se nana- äajo pa le na dve zadnji leti; toda ako primerjamo sedanje obcinske dohodke z onimi prejänjih let, so razlike äe večje po nekod celo nečuvene. Tako je dobil Dornberg äe leta 1900 le 2200 K za užitnino, a 1. 1905 je dobil 7686 K. St. Ferjan je dobival pred nekolikimi leti le 480 K od te daväöine potom zakupa, a I. 1905 je dobil 2400 K. Čepovan je do- bival potom zakupa pred nekaterimi ieti do 200 K, a I. 1905 je prejel 1327 K. Solkan je dobil pred leti potom zakupa 5000 K, a I. 1905 pri dokladi, ki se je le za 25% zviäala, pa 15.415 K. Rihem- berg je dobival svoj čas potom zakupa okolu 1200 K, 1. 1905 pa je dobil 9564 K itd. Kar so dobile občine 1. 1905 več nego I. 1904, je cist dobiöek, fei jo. pa šel I. 1904 v zakupniku. Za toliko so bile torej naäe občine oäkodovane tekom enega samega leta. Enako, če ne večjo škodo so imele občine tudi 1. 1903, 1902 in 1901. Volilni boj. Za dr. Gregorčiča. lz Bukovega. To vam je bil dirindaj na Bukovem, ko so izvedeli liberalei, da namerava v nedeljo dne 21. aprila na Bakovem skli- cati shod dr. Rnavs, dekan iz Orkna. Kar v vrtincih so se sakali pristaši Ga- bračekovi, da bi na ta ali oni način iz- pridili ta nameravani shod. Kakor sem čul, nameravali so žvižgati, piskati in ne vem kaj še vse med govorom. Namera- vali pa so baje iti celo po grahoväke li- beralčke, da bi jim pomagali pri tern hva- levrednem dela. Naäi so spravili v nede- ljo z malo agitacijo precsj ljudi skapaj na shod, kteri se je irael vräiti takoj po 8V. maäi v prostorih g. Ivana Ob id Ob dveh popoldne pa se je imel vräiti shod „narodno-napredne stranke" v prostorih Antona Čelik. Vsakdo, ki je bil na shoda naäe kračansko-3ocijalne stranke, lahko potrdi. da je bilo navzočih okoli dve sto mož in ne par naiarbanih kmetovr, ka- kor bo gotovo pisala umazaua „Soča". Bili so to zavedni možje, kteri bo z nav- duäenostjo sledili govorom in nazadnje zaklicali v gromovitem soglasju: „Živel naä kandidat dr. A. Gregorčič!*4 Do- letela pa nas je cast, da je naä shod obiskal tadi liberalni dr. Pac, ki je imel nalogo, istega dno imeti shod „narodno- napredne stranke". In ti clove* je pro- sii za besedo, ko je kaplan Sok konöal govor. Proail je za besedo z opomnjo, da hoče nekaj popraviti iz g. Sokovega govora, nakar je besedo tudi dobil. Toda oj — liberalca in njegovih možgan. Ko je dobil besedo, je menil, da je v za- kotni liberalni gostilni, v dražbi pijanih izvržkov človeške dmžbe, in začel je blatiti duhovnike, nazivljati navzoče go- vornike za — lažniko ter blesti še razne nedostojnosti, nakar gajepa g. dr. Knavs opozoril v dostojnih besedah na prvotai namen njegove prošnje za besedo. Toda, ker je on svoje nadaljeval so postali na- ši možje ogorčeni. In konec tega je bil da rnu je g. predsednik vzel besedo, dr. Pac pa je odäel med žvižgom in smehom naäih. Tako je delal ta izobraženi libera- lec na Bakovem, tako bo delal drugje, toda pokažite tema gospodu vrata ! Proti koacu shoda sta delala nemir zunaj na hodnika dva človeka s tem, da sta zakričala : Ž;vol Grantar! — Bilasta baje od Grahovegi. (Gotovo dva izmsd tistih ktere so bili bukovški liberalei na- jeli za žvižganje), in na vpraäanje enega naših mož, kako jima je ime, odgovoril je eden, da jo Martin Krpan, dragi svo- jega imena ni hotel povedati; toda po moji sodbi je bil g3tovo Brdavs. . . Cnli sie v nedeljo velika veöina vo- lilcev Bakovega o naäi kräöanski-socijalni etranki in njenem programa in čali za- slnge dr. Gregorčiča in ga pozdravili z viharnimi: živio-klici. Pozivljam vas da pojdite dne 14. maja vsi na volišče in da oddaate svoj glas krščansko-iocijalnemu po3!ancu dra- štva „Sloge" dr. Antonu Gregor- čiča. Na ta dan moramo zmagati brez- verski liberalizem na celi črti od Tri- glava pa tja doli do hrvatske meje! Živel dr. Anton Gregorčičl Dr. „Gruntar, dr. Franko in politična maškara" pri Sv. Luciji. S liribov. Zudnje dni preteklega tedna letali so razni liberalni inatadori okoli ter va- bili na shod k sv, Laciji. Šel sem na shod tndi jaz ter imel „časta biti navzoč med „odrešitelji naroda". — Vtcljub strastai agitaciji po vseh tolminskih hribih in do- linah priälo je na shod le kakih 350 Iju- di med katerimi pa je bila tretjina na- ših. Predsednik shoda je bil Kovačič, c. kr. poštar, ki jo dal besedo kandidatn Gruntar-ju. Ta se takoj pokaže moža požrtvovalnega, kajti trpel bo äkodo, ker kot poslanec bo moral zdaj večkrat za- pnstiti odvetniško pisarno. zatem je pri- äel na vrsto kmet trpin, fcateremu bo treba pomagati v novi zbornici, a on ne obeta nie, storil bo le vedno svojo dolž- nost. Na to pa pride na vrsto program, katere^a bi bil rad pokazal, pa se ni npal: odločno zanika, da bi bil brezve- rec ozirom* liberalec. V programa „na- rodne napredne" ni niß proti verskega, ta se mož poslaži neke knjige, iz katere čita : Peti član našega programa se glasi: „Stranka se protivi zlorabi vere in cer- kve v politične in posvetne naraene". To je vse, kar nam podtikajo, da srno za „svobodno šolou, razporoko in ločitev cerkve od države. Ta se pokaže Radolf- ček „katoliČHna" in pravi : Ča bi pa kdo kaj takega hotel, bi bili rni liberalci pm ki bi proti tema protestirali (To liberal- no hinavstvo že razkrinkamo. Brez skr- bi). Konečno pa pripozna da je v nje- govi daši vse to tesno zdražeuo, kajti o svobodni soli je čvekal, o nekem prote- stanskem druätva, katero ima to v pro- grama, a mi liberalei ne bomo äli k pro- testanlizma. Razporoka pa, če pride v novi zbornici do tega predloga, prisiel bi naš Grantar z Danaja ter poprnš*! naše liberalce, so se li že naveličali žen in seve potem jo bo zopet odkaril na Da- naj, kjer bo visoka zbornica eaknla — da se vrne veliki „prerok J^remija" s Tolminskega. Kar so tiče ločitve cerkve od drždve misli on, da še ni politika, kateri bi to zahteva), ker pri nas niso še vgodna tla za to ! E gospod le raalo bolj odkrito, da bo vas tudi priprosto Ijadstvo razamelo. Hinavstvo, licomerstvo se še tem bolj gabi vsakema poštenema človeku. Nato nastopi dr. Franko, kateri je igral vlogo političnegd agitatorja naj- nižje vrste. Dr. Gregoreiöa ie slikal kot trinoga, izdajalca goriäkih Slovencev in kot podložnega slugo Italijanov, vsa kriv- da pade na hrbet Gregorcioov, tar v B^ginja 10 K; Smon K q kurrtt v 0 tatjennelu 10 K; S'ovanska Čitalnica v Maribora kot «iisti pr^bitek Greyorciceve sUvnosti 200 K; nabrnlo nn «vatovačini G^rn'goj B «rbu.i na G^sti 23 K; * )- Jasip Fug'tnel v Oi*ku 2 K ; g<^pa Ter. Kanckr prfiplartila vstopai»i<) -•/ Gt>ilnici ntt S Gregardičevein toncirtu 2 K Akacl fer. eiuž€t)h pri Ročinju neki cgljar a Trnovega. Pri cgljarakem deln ga je ueja dreM*a, katero je pose- kal, >rgla v \)ie\»d kakih 30 m globoko. CMa) je na mf-sln mrtev. Star je 39 let in zapnšča 8 moreskrbljenih otrok. — Skriwi« - 'wir'";»?. Poroca se, da so slirje vojaki i ;i /.c'u iz Trsta v Vipavo na cesti bli2u Š.anjela našli mrlvega kmeta. Blizu iam je sial voz sena brez voznika. Stvar so naznanili orožnikom. Drušlva. — „Sloven&ka Čitalnka" v Dorn- hfrgn priredi v nedeljo 5. maja pleani venčfk, pri katercm »vira voješki orke- iter iz Gorice. — Turn bur« ško drnčtvo f St. An- drei" v St. Andreža prične z rednimi vajami 2. n aja. Kemija v kuhinji. Nc-koliko poznauja kemije v kuhinji je tudi polrebno, kajti s pomočjo kemijo sc lahko vsakdo prepriea,, da je »Ceres« jedilna mast najpodobnejša pravcinu maslu in druj_rim naravnini mastom. Kdor bi hotel kemično preskusili irnenovano jedilno mast, bi se takoj prepričal da se ista ne d;i ponarediti, tor po- mešati z drupimi škodljiviini niastmi, ter da je tudi prav lahko probavljiva. To je ravno po- {ilavitna lastnost jedilno inasti »Ceres«, ko je dobila pripoznanje luili od najboljših zdravnikov. 1 I'omladi 80 vse veseli. Marsikateri bolnik se nadtja da bode v poniladi zojict oz- dravil. So pa tudi taki, ki v pomladi zav/ite jedi težko prebavljajo za lake je najbolje, ako vživajo jedi obeljene z jedilno mastjo »Ceres« ki je, kakor izkušnja uči najprebavljiijoča in se ne dfi ponarejati s priniesjo škodljivih jnasLi. Izdelovanje inienovane niasli se nahaja jako strogo pod oblastveno konlrolo. 2 ^^Vr ^^^ ^^ ^^ ^^* ^**r w "W ^w^ >**^ Peter Lukman krojaški mojster v Gorfci — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanja, da ima dobro uiejeno krojacnico, ter so si. občinstvu v mestu in na deželi priporoča za mnogobrijna naročila. raslliBsla East ' „CERES" ni nikak surogat Rastlinsta mast ((\\\K se i»tiskava v UAlW naših laboratorjili iz osušenih orehovih zrn. RastlMa mast (IM nudi najveöje UjU1j0 jamstvo za8nažnost NB. Jtiiapisuii'uio niitočaj za mast Co.es. j>ri katorom lahko vsakagospo- dinjn dobi 0(>() K. I'ojasnila se «lobe i>ri vsukom I>olj6om tr(,'ovcu. Georg Schicht A.-G. Oddelük: Laborat.redilnihbranil Ceres. Izvrstno pecivo priporoCa spoštovanim moščanom iu okoliCanom pokovski n.ojstor ^^ V 3ÜK0B BRUTUS v Gorici Sol ska ulica st. O. V zalo^i ima in prodaja nioko prvc vrste z Majdičevega mlina. Trst M Ral Gorica Corso % 111« UU1 CorsoilBPdiVS Elastični ovitki cmi ali räeci za trtne cepice la vrsta K 2550 | kIloflpam. II.a vrsta „ 2350 j a Posilja se tudi na deželo po postnem povzetju. L „Flox" H je fotojn-afiski B] a parat s kalerim HI lahko vsak brez I) znanstva ibtogra- H lira Aparat. do- H gotavlja podobo ¦ (sliko) v 5 knit 7 H cm in staue z H celo elegantno S! kompletno O]>- ,/;j '.ivo in pojas- ^ niloni siimo 6 K. raj Tošilja po pošt- W nein povzelju !H. Reis, Dnnaj |X1V|3 Scchsstr. Anton Kustnn. trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščiiii in slav- nemu občinstvu v mestu in na c'^zeli svojo trgoviiio jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Saridomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Pctrolcj v zaboju. Sladkor razne vrstc. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/2 kilainod enega funt.n. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina \z Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago Dive vrste. Krojaški inojster , V Goriei, pod Kostanjevieo št. 10, se pripoloßa slavnemu občinstvu in i^č. duhovš^in v mestu in na deželi za obila naroeila. Posebno se priporoča za izdelovanje talarjcv. AltOK čevljar ________s v Semeniški ulici 1 v i*orici priporoča se za raznovrstna naročiia po meri za fiospe in gosj)oilt\ Naročila se izvršuje hiiro. Poznn!* Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, v ulici Vetturini št. 3 ma veliko zalogooptičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, ste- kla iz kristala, v vseh številkah. Vzalogi | ima razne toplomere, daljnoglede, baro- ! metre, mikroskope, vage za vino, za žga- ' nje, za špirite, livele za zidarje, mizarje , po najnižji ceni. Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dorn. •«qfeuzi Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikel rein, žepna urn zznamko System-Roskopf Pat., ki tece 36 ur, z mirmtnini kazalom, bliščeča, lepain natančno idočas3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura ne ugaja, se denar vrnc in je vsak rizik izključen. Pošilja sc le proti povzetju, ali naprej poslanemu denarju: M. J. Holzer'sWwe Marie llolzcr Uhren unil 4i(iliI>viirt)ii-K»liriks-Ni<>(l(>rla^o «.¦it groNK, Krukiiu 0<'Nt. IMotclsg. 73, St. Selinstlniii,'j\ss<> 2o to zgodilo le tedaj, ko se bo šlo zadat' udarec cerkvi in veri. Drugače se z3 naše liberalce ne bo nieiiil nihče. Lib^' ralizem je propadel povsod po Slovesl' skein, ali naj ga podpiramo le na O°'. riškem? Ne in ne! Tudi goriški Sloveucl mu due 14. maja pokažejo vrata! (Konec pride). Svobodna sola. (Govoril g. kaplan Sok na Bukovem.) Svobodna sola je naredila velik korak naprej v sovraštvu do katoliške cerkve. V raznih pokrajinah Avstrije je postala več ali maiij neodvisna politična stranka, ki si stavi nalogo, iztrebiti iz sole verski dull. Ta politična stranka pravi, da se le bojuje proti klerikalstvu. Kaj pa razumejo pod klerikalstvoin, je preveč jasno ter ne pomaga stvari pri- kriti. Dejanja so pokazala, da je bil boj takozvanemu klerikalstvu vedno boj ka- toliški cerkvi. V nasi Avstriji je katoliška . cerkev med postavnimi verskimi druž- bami. Ker pa en paragraf v naših po- stavah propoveduje, v njeiiih uredbah in bogoslužuih vajah zasramovati jo in ker bi državno dravdništvo takih napadov ne smelo prezreti, zato so iznašli niesto be- sede cerkev ali katoliška vera besedo klerikalizem. Ker ta beseda nima zavetja pri državnem pravdništvu, zato se sine po njej udariti brez strahu. Svobodna sola je združena z gibanjern proč od Rima. V njenern programu je navedeno, da se naj ljudstvu v tej soli poda to, kar mu državne sole kratijo, razumeti namreč praktično življenje, dolžnosti kot človek in državljan. V njenem uvodnem članku stoji zapisauo: „Ko je klerikalna stranka na Niže- in Višeavstrijskem pos- kusila šolstvo si popolnoma v svoje roke pridobiti, je ustanovitev društva „svo- bodna šola" bila zelo potrebna. Torej kolikor več moči se razvija za božje kraljestvo, toliko bolj se podvojijo na- padi nasprotnikov." Tu velja glas: Av- strija zbudi se! Stariši odvrnite roparje. .Še je čas! Nasprotniki so 19. decembra 1904 izvolili pripravljalni odbor z uka- zom, naj se celo ljudstvo pozove. V ju- dovskem časniku „Neue Freie Presse" je profesor dunajske univerze Hartman imenoval klerikalizem — mislil je se- veda katoliško cerkev — sovražnika vsa- kega napredka. Poprej navedeni oklic svobodne sole je podpisalo veliko pro- iesorjev — judov: 42 iz Gradca, 26 iz Dunaja, 6 iz Präge. V tem oklicu so se obrnili do vseh, brez razlike, ki niso kterikalci, brez razlike strankarstva, naj stopijo v boj proti klerikalstvu na šol- skem polju, v resnici, da bi popolnoma razkristjanili solo in vpeljalj brezversko šolo naših šolskih otrok. Škof v Lincu je zapisal v pastirskem listu „Zveza ^svobodna sola" hoče v svojih sledujih namenih popolno ločitev cerkve od sole". Sovraštvo do katoliške cerkve vzdr- žuje nasprotnike. Ti so neklerikalci vsak- tere stranke. Celo judje so jim šli na roko, 18000 prostomislečih učiteljev ob- -sega nemško-avstrijska učiteljska zveza. Kckiko jih je pa še pri drugih avstrijskih narodih. To društvo „svobodna sola" si je stavilo cilj, celo Avstrijo preprečiti s svobodnimi šolskimi občinami. Društvo je štelo že v novembru 1905 15 občin. Na vsakem kraju, kjer je vsaj 15 so- niišljeuikov, naj se poslavi ena občina. Posebno jim gredö na roko mokraški delavci, katerim so njihovi voditelji judje izbili iz glave vsako samostojno miš- ljenje in delovauje, ki vedno ploskajo z rokami, kedar se udari po obsovraženem klerikalizmu. Program teh šol je ta: moderna svobodna sola prosta od vsake verske misli mora otroke vzgajati v nravne, proste in samostojne ljudi. Otroci mo- rajo prosti vseh političnih in verskih struj; razvijati svoje nravne zmožiiosti, da bodo možje brez predsodkov. Kaj da mislijo ti možje, ki se skrivajo za tem društvotn „svobodna sola" pod besedo „političue" verske struje, od katerih se mora sola oprostiti, in kaj so „ljudje brez predsodkov'1 je jasno. Iineuiteu An- glež je rekel le pomeuljive besede: ,,Kdor hoče človeštvo vzgojiti, pa mu noče dati vere; je norec, naredi iz člo- veka najnevarnejso stvar, ki je na božji zemlji". To pa hoče „svobodna sola" - Boga ven, hudiča notri. Kakor vsi drugi nasprotniki, tako skušajo zastopniki „svobodne sole" slepariti s tem: Vero, pravijo, zlasti vero Kristusovo imamo v časti, samo nočemo, da zavlada duhov- ščiua na državnem polju, zlasti ua šol- skem. A to je le pesek v oci, izviti se hočejo in prikriti svoje sovraštvo do cerkve. V svojem oklicu so zupisali, da je šolska postava iz leta 1868 in 1869, ki je vedno varovala pravice države nas- proti vplivu cerkvene vlade na solo, od začetka sam zadela na odpor klcrikalne stranke. Pravijo: klerikalci so pridobili postbuo to : da so na vj>eh javnili šolah vpeljane katoliške šolske molitve, da na Niže- in Vise Avstrijskem, ako kateri otrok izostane od verske vaje, smatrajo kot šolsko zainudo. Dalje zahtevajo kle- rikalci udeležbo ob procesijali na Sv. Rešnje Telo in na križev teden. „Svo- bodna sola" je tedaj odprla boj verskim vajam, a ne le tem, toliko bolj šolskim molitvam. V mestu Lincu naj bi začel boj, ker tarn je sestavljena ena občina „svobodne sole". Neki protestantovski pastor, ki je stanoval prav bllzu pro- testantovske sole, je poslal svojo hčerko v četrt ure oddaljeno javno solo, da bi odpravil „oče naš ' in „češčeno marijo". Ker je bilo na neki osemrazredni soli samo pet protestantskih otrok, je vložil neki drugi pastor prosnjo, da bi se na tisti šoli odpravila katoliška molitev, in vpeljala medverska. Zaradi pet otrok naj bi se uzelo ravno tolikokrat sto ka- toliškim olrokom katoliška molitev, mo- litev sploli, pobožne vaje in veronauk, tega sovražnika, ki je zanesel duhovne vaje v šolo. Žc 1867 je neko učiteljsko zborovanje to predlagalo. Od takrat vedno poudarjajo to učiteljski sestanki in zborovanja. Paragraf 139 državljan- skega zakoiiika pravi dobesedno: „Sta- riši imajo sploli obveznost, svoje za- konske otroke vzgojiti, to je za njihovo življenje in zdravje skrbeti, jim priskr- beti dostojen poduk, razviti jim telesne in duševne moči in s poukom v veri in z koristnimi znanostmi dati podlago njihovi prihodni sreči. Stariši so dolžni svoje orroke v svoji veri vzgojiti, ker ima vsak otrok pravico do dobrot vere. Država, cerkev in človeška družba imajo korist od tega, da se otrok versko vzgoji. Postava tedaj prepoveduje, otroka pus- titi brez vere. Paragraf 178. iste postave pravi, da se oče sodnjisko kaznuje, če se ne drži tega. K pouku v veri spada tudi bogoslužje. Vera namreč iii samo teoretično znanje, ni samo notranje ču- tenje. pred vsem praktično vedenje (ob- našanje). Če človek misli, čuti in živi kot katoličan, potem je katoličan vrlega mišljenja, ali kakor pravijo: klerikalec. Katoličane vrlega mišljenja bi tedaj mo- rale matere vzgajati svoje otroke, kar se ob sebi razume. Tudi državni ljudski šolski zakon zahteva versko nravno od- gojo otrok. Otroka verski odgojiti se more pa le v okviru določene koufesije ali veroizpovedi. Tega mnenja je bil tudi minister Hastier, oče sedanje šolske postave, ki je v imenu vlade pri debati te šolske postave 31. maja 1868 rekel: „Učitelja se ne more smatrati zmožnega, če je njegova vera drugačna od postavno nameščeuega veroučitelja. Naučni mi- nister baron Konrad je rekel v poslanski zbornici 21. aprila 1880: „Nravno-verska vzgoja je glavna temeljna postava v naši šolski postavi. Imenujem jo raje versko-uravno, ker mislim, da pride v srea otrok le na verski pöti poštenost". Prijatelji svobodne šole pa prečrtajo versko in vzamejo samo drugo polovico, nravno, katero po svoje razlagajo. Dr- žava zahteva v korist državi nravno- versko vzgojo otrok. § 1 državljauske ljudske šolske postave se glasi: „Sola ima nalogo,v otroke nravno-versko vzgo- jiti". § 3: Šolski predmeti ljudskih šol so veronauk. Po avstrijskej državno- ljudskej šolski postavi ne morejo ob- stojati Sole brez obveznega veronauka. Bodisi stari (§ 50) ali novi šolski red (§ 5) državnega ljudskega zakona za- trjujejo, da se morajo naredbe cerkvenih oblastij glede veronauka in duhovnih vaj naznaniti voditelju sole. Duhovske vaje spadajo tedaj v solo in šolsko vodstvo mora z isto obveznostjo cuvati jih kakor vse druge šolske predpise. Svobodna sola pa hujska proti vsemu temu. Ona sicer trdi svoje namene, češ, saj se ne borimo proti veri, ali verskemu prepričanju, temveč proti nadvladju du- hovščine v šoli; a nihče naj se ne da premotiti. Naj povedö ven: Naš nameii je, da zgine vera iz sole! Oglejmo si bolj natanko, kaj za- hteva svobodna sola. Svobodna sola po- recejo, je braniteljica obstoječih solskih pravic, katera zatoži vsako nadvladje du- novščiue pred sodbo javnosti. To bodo lepe stvari. Kot tako nadvladje zazna- mujejo odlok nekega okrajnega šolskega sveta, cegar besedilo je jezuitsko in dun rimski — zato ker se v tem odlokii do- voljuje, da smejo iti otroci poslušat postno pridigo za otroke, ako gre ž njimi kak učitelj, ki se prostovoljno pouudi za to. Da se pa otroci po nekod brez spremstva pusrijo h' gledališčnim pred- stavam, — to jih ni nikakor zbodlo. „Svobodna sola41 ne trpi duhovnih vaj na srednjih solah in učiteljiščih, ker so klerikalne, ne da bi bil župuik v krajnem šolskem svetu dotičnega okraja. V šol- skih knjigah se ne sme Boga omeniti, ako bi bil omenjen, potem je knjiga že verska, klerikalna. Ker je v neki naravo- slovni knjigi bilo tole natisujeno: „Ker se je zemlja po volji Stvaruikovi pre- maknila, se je zasuknila po zakonu tež- nosti proti solncu in se suče okoli njega in naredi pot, katera se sama v sebe vrača", so se pritoževali; „Ni res, kar je v postavi, da je naša sola medverska, farji lažejo celo brezverska — ne, naše sole so strogo verske, strogo katoliške." Äli je po njihovem mnenju medversko in brezversko eno in isto? Celo sv. krsta in njegove veljave se ne sme omeniti, da bi judje ne bili razžaljeni, čeravno je 9/i» katoliških otrok v soli 1 Možje, kateri imajo zasluge za domovino. se ne smejo imeuovati, ker so katoliški svetniki. Pedagog učitelj Zillig v Würz- burgu, katerega liberalci spoštujejo, je rekel: „Vzgoje si ni mogoče ni misliti brez zakladov materinega jezika in njene vere!" Kje pa je tisto nadvladje duhov- ščiue, s katerim toliko ropotajo. Pridige, velikonočne duhovne vaje, da je župnik ud krajnega šolskega sveta, da se v kaki knjigi Bog imenuje Stvarnik, da se upošteva veljavo sv. krsta. Ali naj bo samo to zapisano, kar žali kristjana, kar pa judom in gospodom „svobodne sole"' ne ugaja, da naj se erta, da se ne sme omenjati večni iiamen človekov? Da se omenja večni namen človekov, da mo- rajo vmladi učitelji, ki so prisegli, po vseh močeli gojiti in širiti smisel za vero, nravnost in postavni red, obljubiti, da se ne vpišejo v nobeno društvo, katero je domovini ali veri sovražno, to je tisto nadvladje duhovščine, tista priboritev klerikalizma? „Na delo" je zadnja beseda v oklicu za „svoboono solo". Temu nasproti kli- čemo mi: Na delo v smislu krščanstva! Svobodno solo so tudi naši liberalci za- pisali na svoj prapor, tudi oni izpodko- pujejo veljavo cerkvi. V januarju so se na zaupnem shodu v Gorici izrekli za svobodno solo, z drugim se niso še ho- teli pokazati na dan! — V maju bodo volitve v državni zbor in tedaj se bo pokazalp, kdo je za in kdo je proti. Če zmagajo povsod li- beralci, bodo tudi pri nas uvedli svo- bodno solo, razporoko in začeli prega- njati cerkev. Dajmo svoje glasove za poslance, kateri bodo zastopali krščan- sko solo, branili svetost zakramenta sv. zakona. Lani ste se večinoma, kar Vas je tukaj, podpisali proti razporoki, in če bi veljalo letos proti svobodni Soli, brez- verski šoli, v kateri se ne bo smelo ka- toliško moliti, ne pozdravljati s: „Hva- ljen bodi Jezus Kristus", s tem lepim krščanskim pozdravom, bi se gotovo ravno tako vsi podpisali proti njej 1 Že iz sedanjih šol, ki vendar še dajejo verstvu nekaj malo duška, izhaja rod brez vere! Jeuski profesor dr. Rein piše: „Izobraženi in neizobraženi zapu- ščajo versko zastavo, odtujenje narašča bolj in bolj ter prevzema cele množice ne morda toliko v katoliški, kakor v ( evangeljski cerkvi. Resnica je, da mili- joui nočejo vsč živeti v okrilju cerkve, da so namreč s sovraštvom do nje na- polnjeui. A katero večje zlo more za- ' deti kak narod, kakor če izgubi vero?" Vprašam Vas samo to: Ali ne bi bilo krivično, da bi moralo katoliško ljud- stvo plačevati težke davke za sole, ki bi se po njih rod kvaril in vzgajal za brez- | verstvo? Ali ni v interesu (korist) dru- • žine iu konečno države same, da za- ! vlada zopet med narodi strah božji, ki ! je začetek modrosti in pravienosti in najtrdnejša brau zoper nepokorščino in j splošno revolueijo? Kdor je>katoliški, mora moje izva- janje odobriti in podpisati. Kdor ga pa ne bi odobril, — tega mi ne moremo siliti, da misli z nami katoliki, a to pra- vico imamo, da mu v imenu vseh naših avstrijskih škofov, v imenu vseh škofov celega sveta, v imenu svetega Očeta pa- peža, torej v imenu cele katoliške cer- kve kheemo: nTi nisi več katolik! Ko bi veroval v Krista Boga — bi ti bila sveta zapoved Krista Boga: „Pustite male k meni! Kristus vzgojitelj narodov, začetek in kouec krščanske vzgoje — naj torej živi !" veliko pečjo in omaro nabasana z ljudmi kar ni zagradila vsa ta oprava. koliko števila bi jih bilo? Kakih petnajst jih je bilo v veži... Z lahko vestjo trdim, da jih je bilo na našem shodu polovico več in še več... Naj si potem že upije „Soča" tako ali tako, naj me pride Ga- Uršček osebno obdelavat, uredništvo mu pove moj naslov. In na tem shodu je začel govoriti dr. Puczvso izkušenostjo pravegaliberalnega mladeniča. Bil sem navzoč pri njegovem govoru od prve pa do zadnje besede in večkrat je ta člo- vek kaj taeega zinil, da sem se moral z gnjusom iianj zasmejati. Menim, da mi ne bo zameril g. dr. Puc, če mu tukaj nekaj povem, kakor tudi ne g, Brelih iz Cerknega in tista petorica ali šestorica liberalnih učiteljev. Prvo, kar je dr. Puc na tem shodu govoril, je bilo sramotenje dr. Gregorčiča. Navajal je ta mož neke številke in neke grožnje ter graje, da s tem lahko vidi vsak Slovenec, vsak za- vedui kmet, da je Gregorčič res nekaj naredil za deželo in za kniete in zato ta mož najbolj jezi nasprotnike, da ga hočejo uničiti. Da je dr. Gregorčič res delal za deželo spričuje nam najbolj liberalni dr. Treo, ki je klobasal na Krasu češ : Gregorčič za Kras ni naredil j nič, on je skrbel le za hribe. Ko pa ta 1 Treo pridrvi k nam pa pravi ravno na- sprotno. Slišal sem pa nekega izmed 's glavnih liberalcev v Cerknem, ko je rekel z možko besedo: „Gabršček in njegova stranka nista dala v Cerkno niti groša, Gregorčič pa že — tisočake". Tisti liberalec pa mi je zažugal, da se ne sme nikomur povedati, da je to on priznal. Zaletavajo se razni škricivGie- gorčiča češ : „Če res kaj dela, naj pa pokaže, kaj je napravil", „to je naj se pobaha, kakor znajo liberalci, a tu je zopet priskočil neki „odlični" liberalec iz Kobariškega okraja z tajnimi bese- dami: „Kar smo Slovenci na Primorskem dosegli, dosegli smo po Gregorčiču". In tak človek kakoršen je Puc se upa na- padati velevrednega moža, in mu očitati stvari, o kterih on niti sanjal ni. Ne bom našteval danes, posamezne laži Pucove na Gregorčiča, le euo mu hočem po- vedati. Dejal je namreč da je Gregorčič sokriv da niso dobili Koroški Slovenci n b e n e g a poslanca. Tukaj sti kar dve laži skupaj, najbolj pa sem se čudil ko je rekel, da ni d obi la Koroška n o b e n e g a poslanca, in šele ko je to večkrat ponovil sem bil uverjen da je res prišlo to iz ust Gabrščekovega odposlanca. O liberalni nevedueži in sle- parji ljudstva! — Dalje je g. Puc pov- darjal da narodno-napredna stranka ni brezverska. ampak katoliška. Toda prosim g. Puc ! Kar so goriški liberalci (hinavci), to so kranjski liberalci, (očitni brez- božniki), kar so kraujski liberalci, to so francozki liberalci, ki zapirajo katoliške sole, cerkve in mečejo duhovnike po noči na cesto. Pri nas kaj tacega se- veda ne morejo, ker še nimajo moči, zato pa hodijo med ljudstvom s hinav- skim obrazom „katoliških liberalcev", (lepa karikatura), da slepijo uezavedneže, da bi dobili večiuo. Le naj reče Puc še desetkrat, da je liberalna stranka kato- liška, in rekel bom tudi jazše desetkrat, kar so goriški liberalci, to kranjski in francoski, namreč vse skupaj je brez- versko. Za vas g. dr. Puc za danes do- volj. — Drugemu govorniku g. Brelihu visokošolcu iz Cerkna bi pa povedal, da naj natančneje posluša pridigo g. de- kana dr. Knavsa, da ne bo še kedaj citiral tako neumno ali pa zlobno besed iz pridige dr. Knavsa na liberalnih sho- dih. Mogoče se v tem še morebiti kedaj srečava. Gospodom učiteljem (seveda liberaluim) pa povem to-le: Le malo se smukajte okoli ljudstva s svojim nosom, zakaj ravno vi najbolj razodevate brez- božje, sejete med ljudstvom prepire, v soli pa dremljete. Ljudstvo vas bo kli- calo na račun. Liberalni lažniki. (Iz Hukovega). Ko se je končal shod naše krščan- sko-socijaliie stranke in so se ljudje I usuli iz prostorov shoda, tedaj so pla- j nili liberalni učitelji na »te ljudi, kakor ¦ n. pr. vrabci na njivo pšenice iu začeli i obirati kmete, da je bilo joj. Klicano je f bilo, da se liberalni shod prične ob 2. pop., toda pričel se je prej da bi jim ljudje ne ušli domov. Kljub vsej strasni agitaciji liberalnih učiteljev se jih spra- vili skupaj kakih osemdeset, a mej temi je bila dobra polovica liaših. Pa mi bo očital kdo, čež - lažem. Toda prosim vas. Srednja gostilniška soba s tremi mizami, Volilue v 6orah. Zadnjič sem torej zapisal nekako predzgodovino kandidature našega tol- minskega odvetnika dr. Gruntar.a, kakor ! se med našim ljudatvora pripofeduje. Ne 1 vem> kaj naj bi|k tamu rekel ? Dobrega i in častnega nič. Le enkrat je dr. Gr. za- ' čatil potrebo pobrigati se za to, kar spada j vsaj deloma v javnost, le slepilai in var- ljivi krik „liberalizma" ga jo vzdramil, ! da je v par letih kakošen hip pozabil na svojo osebo ter za^lutil ::ajbrže I nekaj takega, kar naca izrek našega S. • Gregorčiča taka lepo pove: Nd le, kar ' veleva mu stan, kar more, to mož je ato- riti dolžan. In to abogo malo, kar je bilo, je bila Ie pena, je bil le krik, ki ni občni blaginji nič koristil, pač pa škodoval, ker je služil le bratomornema prepiru. In glejte ! Tudi to ni še najhujše. Najhujše je, da je hotel dr. Gr. celo za to imeti kar precej plačilo nič manj kot v tiso- čakih, s katerimi se redi in pase advo- kat liberalnih denarnih zavodov v Gorici. Kaj rečete h tema Vi volilci v naših Go- rah !? Koliko dobrega je že marsikdo iz- med nas naredil za občni blagor Ijadstva, a kotna je padlo v glavo, da bi bil na kako odškodnino le mislil, kamo li jo zahteval ! Tn pa pride mlado pečeni dok- torček in zahteva za par glasnih „Živio liberalci!" kar tisočake ! I Ali ne čndite se ! Ni Bam tak 1 So pač skoro vsi! To je namreč najznačilnejša stran goriških sloT. liberalcev. Pod izrek dr. Lavriča : „Vse za narod, omiko in svobodo" skri- vajo svoje koristolovne ideale. Denar jim je narod, v denarju iščejo omike, denar Daj jim daje svobodo. Aii hočete doka- zov, dragi sovolilci ? L© poglejte njih pre- roka Kramarjevega Dreica iz Kobarida ! Kot reven šumoštarček je sei od vas v Gonco, in zdaj ? zdaj prebiva v gosposki nlici v palači, katero si je sezidal z de- narjem slovenske posojilnice, bodi oble- čen v najdragccenejäe obleke, poäilja svojo dražino v najdražja in najbolj go- sposka letovišča ! se vozi po železnici v prvem reda ter dela na človeka vtis kot bi bil kak minister. In vpraäajte ga: od- kod ti grofovski dohodki? OJgovor: Le od Slovencev ! Plemenita požrtvovalnobt, ki je dičila nekdaj vse slovenske rodo- Ijube, [\e pri naäih liberal-cih predmet, katerema se le posmehujejo. Koinu bi se bilo nekdaj sanjalo, da pride kedaj slo- venski glavi na misel, da je ndeleževanje odborovih sej slovenskih draälev že tako straäanska žrtva, da ho mora zahtevati zanjo odäkodnina v denarja? No, vidite, to je iznsjdba naäih liberalčkov v Gjrici. Vaak odbornik slovenskih liberalnih de- narnih zavodov prej&ma za vsako odbo- rovo sejo 5 kronic. Seje so pa redno vsak teden — seveda da več nese rodo- ljubnim gospodom odbornikom — torej dobi vsak odbornik na leto 260 kronic, in če jih jo pet, 1300 kronic. Seveda so odborniki jako pridni adeležniki sej. Po- glejmo pa v naäe Gore ! Koliko časa se ne potrosi pri nas v raznih druätvih, a kdaj je zaslužil kedo le vinar !? Potem pa sklicujejo ti goriški narodni troti na deželi volilne shode, zavijajo hinavsfco oči, se cedijo same velike požrtvovalnosti za „sveto narodno stvar", lažejo o naših pravih rodoljnbih, posebno o dahovnikih, se resnično žrtvujejo za blagor Jjudatva. Gorjani! ali se bobte res da;ali od teh narodnih trotov za nos voditi? Na sho- dih Vam kažejo skrbne obraze, ko se vračajo s shodov se Vam pa polni jedi in pijače posmehujejo: Ha, ha, neumni kmetje! Za danes Vain avetujein le to: Ko Vas ti narodni troti skličejo zopet na kak thod, vpraäajte jih, koliko tiso- čakov jim je že prineslo slovensko „ro- ljubje"? Krasen shod na Bu- kovem. Priprave. Nekateri Bokovci so se parkrat vdeležili jjoučnih predavanj v Cerknem. Zaželeli so takih govorov tudi doma. Za to bo naprosili cerkljanskega dekana, da bi priše) enkrat gori na Bukovo. Dekan je obljubil in obljuba delt; dolg. Določen je bil pruznik varstva sv. Jožtfa za na- prošeni ehod, ki je imel biti javen pod okriljem volivne svobode. Gosp. žapnik Klopčie je bil tako dober, da je oskrbel prostor pri Ivaneta. Ko se je to zgodilo je šla ta vest od uät do ost. Zvedeli so za ta shod ne samo vsi Bukovci, ampak celo Grahovci, Ponikovci in oni iz Stop- nika; zvedel je zanj še posebej cerkljanski liberalni stab z gosp. Rakoväcekom, uči- teljem na ver*ko - nravni podlagi, na čela 1 Obveščeni so bili po vljodnosti in izredni postrežljivosti nekega gospoda vsi gg. nčitelji v bližnji in daljni okoliei Bu- kovega. Je pač šlo naprednjakom za to, da se svelu pokaže da Bakovo je in ostane napredna trdnjava ! Zdaj so pa romali brzojavi v Tomin k dr. Grantarju; iž Tomina v Gorico k generalnema Staba, naj za vsak slučaj pošljejo kakega inte- ligenta na Bakovo, da bi preprečil kle- rikalni napad na liberalni Port Artar, Mi smo za vse te priprave liberalcev vedeli in smo zato za vsak slačaj raz- poslali vabila ! Usodni dan. Dekan je šel v ncdeljo na vse zgodaj v Orehek, da bi tamkajšnim do- brim duhovnjanom osebno čestital, da so ob takem pomanjkanja duhovnikov vendarle vdobili svojega, vikarja v osebi vse časti vrednegd in izglednega g. Hiiäa. Po cerkvenem govoru je ob konca omenil, da njih gospod je Stajerc, sosed je Kranjc in dekan, da je tadi doma iz Kranjskega, Da je tako malo domačih gospodov je zadnji čas kriva lzredna casnikarska aarovost, ki blati zlasti na Goriäkem ves duhovski stan, kakor stan. Pozval je Orehčane, naj tako protidu- hovsko surovost, Če bi se hotela naseliti morda tudi v njih sredi, potisnejo doli v grapo in jej tam izkopljejo grob. Zakaj če obveljajo namere protidahovskih su- rovežev, bodo v doglednem času ne Ie oni, ampak še marsifcatera velika žapnija brez dahovna. Govor je silno včinkoval. Dasi dekan niti črhnil ni, da bo imel na Bakovem shod, in tadi nobenega vabil ni tja razun nosača so bili na Bakovem prisctni iz Orthka. j Pred shodom. Takoj za dekanom je pihal gori proti Bukovem gosp. učitelj na versko- nravm podlagi Rikoväcek iz C)rkna v dražbi mladega Lovrinovega Petra, sina znanega rnoža, ki se je na petek ocvir- kovce najedel, potem pa v velikih bo- lečinah klical duhovnika sevedü le zaradi žene in otrok, kakor ae je pozneje izjavil! Iz Gerkna sta prišla še g. Vinko Rojic, napredni zaapnik, in pa Brelihov student. Po kondaui alažbi božji je bil naä shod prijavljen ludi pred cerkvijo in možje z vabili — 200 — ter nekateri iz Orehka pa 8 iz Gerkna brez vabil so ali k Iva- ns tu, kjer so napolnili precej velike goruje prostore, dasi so sredi vasi gosp. Rakovšeek in dragi naše može rotili naj gredo na njth shod, ki se bo tudi danes vrsil. Kmata po Y212 otvori dekan shod. Na shodn. Dekan je rekel, da ni prišel na Bukovo kot dekan, tadi ne kot duhovnik, in tadi n» kot Gorkljan, ampak le kot katoliški Avstrijej. Napredna stranka je v svojem programa rniloatno dovolila du- hovnikom, „da se morejo udeloževati političnega gibanja, kakor vsak drag državljan; morejo sklicevati shode agi- tovati itd." Te napredne milost» se dekan noče v polni men poslažiti, ker ma ni na umu, da bi agitiral, ampak hoče la pojanrut!, kako je katoliäko stalisöe v sedajnem načelnem volivnem boja ! 0 prvi točki v naprednem pro- gramu, ki naa katoličane od naprednjakov nepremotljivo loči tako, kakor stA ločena nebo in pekel, polnoč pa poldan. Niito je govnnl gospod kaplan S o k o „svobodni šuli !u Gjvoril je izredno dobro. Takoj za njim se prijavi k besedi mlad gOHpod, ki smo ga iineli za kakega vaškega ačitelja, Dekan praäa: Prosim, kdo hte Vi ! Neznanrc : Dr. Pac iz Gorice. Dekan: Dr. Pac iz Gorice ima besedo. Dr. Pac nato nekaj govori o km čkih niasah, ki v ogromni rnnožini tvorijo napredno btranko. Ker te kmeeke mase vendar niso brezvereike tudi stranka ni brezverdka. Tadi on earn ima krstni list podpiaan od duhovnika ! Dekan opozori g. Paca, naj govori k stvHri t. j. k temi „svobodni Soli". Dr. Pac: G. kaplan je ravnokar očitaf, da svobodna sola je brezver^ka in to je laž. Dekan : G. dr.! Dajte mi programno knjižico narodno-napredne stranke, kojo držto v roci im Vam dokažem, örno na belem, da je g. kaplan govoril čisto in golo resnico ! Dr. Tue izroči knjižico. Maj tern ko dekan isčo dotičnega od^tavka, Be za- čajejo glasovi : Kdo je pa vabil na shod tega gr>spoda! Dekan izjavi, da on kot sklicatelj shoda ne; „mi ki smo delili vabila, tudi ne", odgovore zaupniki. Dekan: G. dr. ! Vi st« se Bhoda neupravičeno vdeležil ! V imena § 16 volivne svobode Vas pozivam, da osta- vite ta prostor ! Dr. Pac vzame povränik in klobak ter izjavi, da se vda in pozove aomiš- Ijpsnike, da gredo za njim. la čado I Oi 200 in še veö navzoeih so šli za dr. Pacom le: g. Močnik, ačitelj v Oreheka in Gorjah, njegov priboenik in pa še dfa drag*, kojih domačini niti poznali niso Ljud8tvo je govorilo. Dekan govori. Nato g. dekan jasno in točno do- kaže, kaj prav za prav nameravajo naäi naprednjaki s „svobodno solo" ? Svo- bodne äole končni eilj — je popolno brezver8tvo! To je dokazal g. kaplan s svojim govorom. Naši naprednjaki pa vpo- števajo versko miäljenje ljudstva in zato Še ne zahtevajo povsem brezverske sole, a to je 1g grda in podla zvijača. Je pa gotovo in čisto jasno, da tadi naši na- prednjaki že sedaj zahtevajo ljudsko solo popolnoma neodvisno od konfesije. (Pro- gram, knjižnice str. 32) Kaj je pa konfesija? Konfesija je katoliška ali kaka druga veroizpoved, kakor jo uči dotična cerkev. V naših krajih in mej goriškimi Slovenci äe po • sebej imamo le eno in sicer katoliško veroizpoved. Ja torej očitno, da naäi naprednjaki zahtevajo nekatoliško Ijadsko solo ! Glede katoliške veroizpovedi pa morajo veljati besede Kristusove, ki je rekel: „Kdor ni z menoj, to je proti meni". Nekatoliška sola je naravnost protikatoliška. Koma na ljabo pa tirjajo naprednjaki Ijadsko šolo brez katoliskega poaka in brez ka- toliškega bogoslužja? Ali imamo v naših krajih kaj slo- venskih starišev, ki se bi bili postavno pro- glasili za brez konfesije — brez vero- izpovedi? Niu enega para ne ! Tako pa tudi ni otrok, ki bi stariši dosledno mogli hoteti, da se vzgoje brez katoliške veroizp ivedi! Koma na ljubo je torej sprejela napredna stranka v svoj poiitični pro- gram točko o „sobodni šoli" ? N^ mo- remo drugačc odgovoriti kakor da je storila to le na ljabo radikalnema krila naprednega učiteljstval Je res mučno položenje nekaterih naših učiteljev ! Za- sebno nikdar ne molijo, a v šoli morajo moliti pred poakom in po panka, pa se po praviei čutijo hinavce ! Znsebno ne hodijo več v cerkev, razun kadar samijo, da bi mogli dahovna vjeti v besedi, a k šolarski maäi morajo — pa se čatijo hinavce! Kadar zvoni opoldne itd., se morajo odkriti zavo^jo otrok, a nič ne molijo, pa se cutijo hinavce! Zakleti sovražniki dahovstva in cerkve bo, pa morajo ž njim v šoli, pri konferencah in celo v okrajnem äolskem Hveta obzirno občevati — pa se čatijo hinavce! D^rvinitti so — a morajo v vsem Hvojtm äolskem nastopu vpoštevati veroizpoved katoliško, ki uči, da človek ni od živali, ampak od Boga, in se ča- tijo hinavce ! Da se taki gg. trudijo in pehajo za svobodno t. j. za sedaj : protikatoliäko, pozneje pa brezversko solo, je umevno in vse hvale vredno ! Mi vsigdar spoštu- jemo moža, ki hoče proč vreči krinko hinaväcine in licemerstva; a da isti gg. venomer zatrjujejo, da ne namerjajo brezverske sole; da jih mi napak ume- jemo; da celo lažerno, ta je naravnosl satansko-zlobna in ostudno podla zvi- jača ! Proti takernu brezverstvu pa ino- rarao mi s svoje strani storiti vse, da verno-katoliškemu ljudstva odpremo oči in pokažemo naprednjake v pravi luči. Nikdnr ne bomo mi katoliäki dahovniki koga, ki morda že iz davna pred Bogom ni več katolik, silili naj glasuje za kato- liäke äole, ki bodo versko-nravno vzga- jale. Kaj še! Naravnost pozivamo vse one, ki niso več katoliški, da glasujejo moško in brez straha za dr. Grontarja, ki kandidira na programu svobodne sole. G^lo opozurjamo vse take, da so bili že z izpolnjenim 14 letom postavno versko polnoletni in se morejo, kedar hočejo izbrati novo vero. Cö pa tega javno ne store; <5e bodo volili naprednega kandi- data, ki bo pomagal odstraniti iz nažih šol vse, kar je konfesijonalnega, t. j. kar diäi po kaki veroizpo/edi, pri nas torej po katoliäki, naj bodo dosledni. Kdor bo glasoval za-to, da se odstrani iz sole pv. Razpelo — in to je eminen- tno konfosijonalno —, naj ga še isti dan sname raz atene v svoji nisi, pa na ogenj ž njim ! Kdor bo glasoval za to, da vlihnejo v šoli katoliäko-veroizpovedne molitve očenaš — češčena marija, itd., naj äe isti večer poskrbi, da potihnejo take mo- litve tudi v niegovi domači hiši, mol<.)ke in druge konfjsijonalne nabožne pred- met« dosledno iz takih hiä v ogeuj ali na gnoj ! Kdor je pa katoliäki mož, ki res vero izpoveduje, ki hoče, da njegova hiša ostane katoliška, njegova družina — ostnne katoliäka — ta mora kot mož glasovati za moža, ki bo zahteval kato- liäko šolsko vzgojo, koja bo nadaljevala to, kar je začela in tako skrbno gojila domača sola. Ali nisem — kot duhovnik — resnično svobodomiseljn? Zdttj veste, Bakovci, zakaj gre. Je pa v programu „narodno-na- predne stranke" prav v točki „Svobodna Sola neka draga najgrša zvijača 1 Pravijo naprednjaki, da hočejo šolo neodvisno od države 1 (ätr. 32 in knj. 9.) Birokracjia in hierarhija (uradniätvo — država in Cerkev) nimata izvrševati naj- manjäe nadzorovalne oblasti nad solo in učiteljstvom ! Kdo so pa tisti, ki jim je elemen- tarni Ijudski šolski zastop, namreč krajni šolski svet trn v očesa? To so naprednji učiteiji, Bteber naprednje stranke. Kdo so tisti, ki bi radi zlezli ne-Ie pod jarem birokracije t. j. političnost uradnikov, ampak bi vse ljudako-solstvo radi pobirokratili ? Kateri so za podržav- ljenje ljudske Sole? To so napreni uči- telji! Zdaj pa pride ta hinavska in ko- medijantska stranka, izigrava za Ijadsko, za kmeöko stranko ! 14 maj bo pokazal,, da je goriška napredna stranka v resnici le stranka advokatov, — učiteljev, kr- čmarjev in kramarjev ! Ljudstva za to stranko ni! Dekanove odkrite besede so globoko presanile vse navzoče. Na-to je dekan v poljudnih besedah razložil go- spodarski program goriäke ljudske stranke, kakor ga je razvil v Gerknem g. kandi- dat Dr. Ant. Gregoröic. Po iy2 uraem shoda — dekan zaključi zborovanje po tern, ko je domači g. župnik Fr. Klopčič ki je šele mej zborovanjem došel, — priporočil moža, ki bode delal za Ijudstvo in obenem ne proti veri. la ta mož je dostavil dekan, je naš Dr. Ant. Gre- gorčič. Živijo Dr. Ant. Gregorčič so gro- meli po dvorani. Ljudstvo je bilo elektri- zirano ! Napredna beračija. Spodaj pred hišo Iranetovo so Htali nekateri naprednjatti vsi plahi in popar- jeni in so tako milo prosili nase somi- šljenike; naj se vdeleže tudi napred- nega shoda. G. Rakovščeka, ki je posebno beračil, jo je sino zabruail nek ugleden Gerkljan rekoč : „Kaj lako silite naše Ijadi, saj ste vendar svobodomisleč" Ra- kovšeek: „Saj ne silim, le svetujem !" C^rkljan: „S?eluje se eafcrat, vi pa naravnost beračite.*1 Nekaj naših je tudi res šlo na napredni shodek iz rado- vednosti. Največ naprednjakov je bilo iz Grahovega. Gelo iz Ponikev in Stop- niki so jih prignali, a Bakovcev le pe- ščica. ČastBakovcem ! Ti so na G^rkljan- skem prvi priäli do prepričanja, da enaje domača krajevna politika, ki je dostikrat res osebna; druga pa je načelna politika in za to gre sedaj, ki ima odločiti kr- äcansko vzgojo avstrijskih narodov za rodove, ki ima odločiti äö posebej usodo avstrijskega kmeta morda za vselej I Književnosl ¦ umefnosL >: Velika koucerta „Glasbenc Matice". — V „Glasbeni Matici'1 se pri- pravlja zopet nekaj izvanredao velikega. Due 7. in 8. maja (v torek in sredo) se bo namreč izvajal v veliki dvorani hotela „Union" v L,ubljani svetovnosUvni Ver- dijev „Requiem" (erna maša). Zložil je Verdi to delo, ko je bil na vrhanca svoje slave, leta 1874. Izvajal s^ jb do sedaj že v vseh velikih mestih z največjim. uspehorn na Dunaja, v Berlina, Fr«nk- lartu, Himbarga, Londonu, Pariza, Riina, Tarinu, Kioreiici in drugih laäkih mestih, v Braselju, Monakovem, Zigrebu itd. Na- Htopilo bo pod vodstvoin koncertnega vodje gospoda Habada 210 zborovih pev- cev in pevk, 74 .odeev dveh vojaäkih. godb 27. peäpolka iz Ljabljane in 97. peäp. iz Trata ter nekaj članov „Glasbene Matice", dalje ätirje solisti, izmed kate- rih bodo trije domačini vzgojeni v „Glas- beni Matici". Vseh sodelajočih bode torej 289. Solo pojo: sopran gospa Jaanetta pl. dr. Föiranspergova, alt gispa Ivica dr. W^gnerjeva, tenor gospoi Ernesto vitez C*mmarota iz Zagreba in bm gosp. Julij Bitetto. „Glasbena Mitica" vabi vse Slovence, da se udeleže redse prilike in izrednega glaabenega dogodka, ki bo zopet pokazal, na kako visoki kulturni stopinji smo na glasbenem polja. Ker se bo koncert izvajal dva dai po vrsti, in je prieakovati obakrat najmnogobrojnej • šega obiaka, zato naj bi alavno obeinatvo oaobito z dežele piamenim potom pravo- časno si omgaralo vstopnice, ki se dobi-- vajo v trafisi gospe Češarkove v Šelen- bargovih alicih. Sedeži v parterja, na balkona in galeriü 2, 3, 4, 5 in 6 krön, stojiäca po 1 K 20 h, za dijake po 60 h. Rojahi! hupujte narodni holelt M&W Oama". ii