PoStnlna plačana f foto vini Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din, za'/«leta 80 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani TRGOVSKI UST V S.-|J v i.T: « : Časopis za trgovino. industrijo Storilka Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-63, izhaiS* V8ak ponedeljek, sredo in petek Llubliana, ponedeljek 22. mana 1937 rana posamezni fCA ven Cf številki din ■ Nesoglasia V proračunski razpravi se je zlasti, poudarjalo, da se je gospodarstvo lani znatno zboljšalo in da smo višek stiske tudi že premagali. Nesporno je, da to za agrarne kraje v južnih in vzhodnih pokrajinah tudi drži, ker ti kraji niso imeli le izredno dobro letino, temveč so se tudi cene ra vse agrarne proizvode zelo popravile. Na drugi strani pa se je tudi med proračunsko razpravo konstatiralo, da ge narodni dohodek industrije, trgovine in obrta le neznatno narastel, v nekaterih panogah pa celo padel. Logično bi torej bilo, da bi se naložila višja davčna bremena onim pokrajinam, in onim stanovom, za katere je zboljšanje položaja dokazano, ne pa tudi onim, za katere se je položaj poslabšal. Mesto tega pa.se je zemljaripa znova znižala, z novimi trošarinami pa na novo obremenila trgovina, ki je morala v obliki kmetske zaščite že itak ogromno prispevati za sanacijo kmetskih dolgov. Mi sicer popolnoma privoščimo kmetovalcem, da je zemljarina ostala še naprej znižana, ker je bila preje v resnici previsoko odmerjena in ker smo tudi mnenja, da se kljub vsemu zboljšanju naše gospodarstvo le ni zboljšalo v tej meri, da bi že zmoglo tudi nova bremena. Toda če se pokaže za en stan toliko razumevanja, zakaj se ne pokaže tudi za druge stanove, zakaj ne tudi za trgovski stan, ki je ostal še nadalje brez zaščite, čeprav je predvsem njega zadela zaščita denarnih zavodov in kmeta! Med proračunsko razpravo se je mnogo poudarjalo, da so gospodarsko krizo najmanj občutila velika tuja podjetja pri nas. Večina od njih so celo povečala svoj čisti dobiček, nekatera dosegla tudi 100% čistega dobička, mnoga so znatno povečala tudi svoj obseg. Naravno bi zato bilo, da bi baš ta podjetja, ki so kot edina v času krize pro-cvitala, sedaj malo več plačevala davkov. Mesto tega pa smo doživeli, da se nalaga nova trošarina tudi za delavske čevlje, dočim so kavčukaste opanke, ki jih izdeluje tuje podjetje, trošarine proste. In skoraj istočasno, ko se je povečala cela vrsta trošarin, se je izdala uredba, š katero se podeljujejo tujemu velepodjetju ugodnosti, kakor jih ne uživa niti eno domače podjetje niti v skromni primeri. Pred kratkim je bila izdana uredba o minimalnih mezdah, ki ima ta hvalevreden cilj, da obva-delavca pred prevelikim iz-Podjetnika, kar se v J?,* „ v iUŽI>ih pokrajinah. , .,r a naJ hi torej delavcu zboljšala njegov socialni položaj Skoraj istočasno pa se povišujejo 'z novimi in povečanimi trošarinami ter taksami indirektni davki, ki padajo predvsem na delavca: Kar uredba, daje, to povišanje davkov odvzemal - -r1 Pri nas se žal pozablja na osnovno pravilo dobre davčne politike, da rte zadostuje, če pomenijo nova davčna bremena ugoden fiskalni uspeh, temveč morajo pomeniti tudi socialni napredek in ne smejo biti v škodo gospodarskemu razvoju. Ne zadostuje, da se napolnijo državne blagajne, temveč nalagati se smejo le takšna davčna bremena, ki jih gospodarstvo tudi prenese. Takšnih in podobnih nesoglasij je v naši državni gospodarski politiki vse polno in ta nesoglasja so kriva, da se naše gospodarstvo ne more prav orientirati in da tudi ne moremo doseči nobenega pravega zboljšanja, Tako oficialno pospešujemo izvoz, z deviznimi predpisi pa ga ubijamo. Najemamo posojila, da bi z javnimi deli povečali, gradbeno delavnost, hkrati pa s trošarinami na gradbene pred- mete oviramo, gradbeno delavnost. Pravimo, da hočemo zboljšati socialni položaj delavca, istočasno pa ta položaj z večjimi indirektnimi davki poslabšujemo. Sama nesoglasja, ki morejo dati samo slabih rezultatov. Dobra politika mora biti skladna, zlasti pa dobra gospodarska politika. Ne bomo pa prišli do dobre gospodarske politike, dokler ne • dobimo osrednje instance, ki bo vodila vso našo gospodarsko politiko. Znova poudarjamo, da more ta instanca biti samo gospodarski svet, ki ga zato ponovno in odločno zahtevamo, ker brez njega ne more biti. Trgovinsko /e preslabo Iz govora poslanca Ivana Mohoriča proračunu trgovinskega ministrstva V podrobni proračunski razpravi je govoril posl. Ivan Mohorič tudi o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo ter ined drugim dejal: Pred. nami je proračun resora, v katerem je zastopana uprava treh najvažnejših panog gospodarske delavnosti: industrije, trgovine in obrta. Če računamo, da je v naši državi samo obrtnikov okoli četrt milijona, ki predstavljajo skupno s svojimi rodbinskimi člani ter pomožnim osebjem nad 1 milijon ljudi, potem je tudi že s tem podana važnost tega resora za naše gospodarstvo. Kako pa se ta važen resor obravnava v novem proračunu, se vidi najbolj iz tega, da znaša ves njegov proračun samo 0’4 % vsega drž. proračuna. Ker je g. finančni minister dejal, da je povečanje drž. proračuna za 625 milijonov din namenjeno oživljenju gospodarske delavnosti, moram zopet konstatirati, da odpade od te vsote na proračun ministrstva za 'trgovMo in industrijo le 340.000 din ali 0’2 % vsega povišanja. Tako govore torej številke. G. trgovinski minister kot strokovnjak in človek iz poslovnega sveta, ki je imel po svojih funkcijah kot dolgoletni predsednik ene največjih zagrebških gospodarskih ustanov, t. j. trg. ind. zbornice, priliko, da vsak dan opazuje gibanje gospodarskega življenja v dobi največjega procvita ko tudi v prvih letih svetovnega kataklizma, ki ga je doživelo naše gospodarstvo, spremlja zelo pazljivo vse te dogodke ter je bil tudi njegov eks-poze sijajen refleks teh opažanj. Potrudil se je, da bjLnam dal čim bolj natančne podatkej da bi čim bolj spoznali težave, s katerimi se (nora boriti vsak, ki pripada gospodarskim vrstam. Proračun, ki nam je predložen, je nezadosten celo za čiste potrebe samega ministrstva, ker mu manjka cela vrsta referentov ter kreditov tudi za najbolj potrebne stvari zakonodajnega in naredbo-dajnega posla, kar more imeti samo škodljive posledice za naš obrt, našo trgovino in industrijo. Ta proračun pa je nezadosten tudi za strokovni pouk. Tako mi je , včeraj pripovedoval neki kolega, da nima trgovinska akademija v Subotici niti ene knjige, če pa jo ima, je ta gotovo madjarska. S takšno akademijo nam ni mnogo pomagano in denar, ki se za njo troši, more dati le polovico potrebnega efekta. Pa tudi ustanove, ki naj služijo kot instrumenti za izvajanje gospodarske politike in ki spadajo pod ta resor, nimajo zadostnega kredita za razvijanje svoje aktivnosti. Tako nimata zadostnih sredstev Zavod za pospeševanje obrta ip Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in dotacije za oba ta zavoda so tako majhne, da je vsa- ka intenzivnejša aktivnost obeh izključena. Ce bi se hotelo resno delati za napredek gospodarstva, potem bi se moralo najti tudi nekaj denarja iz poviška proračuna za ta resor, zlasti še, ker ima to ministrstvo mnogo konkretnih načrtov, ki bi jih moglo tudi realizirati in ki bi bili v občno korist, če bi seveda imelo dovolj sredstev. Poziciji tega resora v celotnem proračunu odgovarja tudi pozicija g. ministra v kolegiju svojih kolegov v ministrskem svetu. Tako se n. pr. mirno gre preko tega, če v nekem gradbenem zakonu kakih 50 paragrafov ni v skladu z obrtnim zakonom, ki je eden naših osnovnih zakonov.. Povečanje narodnega dohodka in trg. proračun G. finančni minister je dejal v svojem proračunu, da se je nacionalni dohodek industrije povečal od 3.010 milijonov na 3.173 milijonov, torej za celih 163 milijonov dinarjev. Nacionalni dohodek obrta se je povečal od 2.954 na 3.043 milijonov din, torej za 89 milijonov dinarjev. Nacionalni dohodek trgovine pa se je povečal od 2.676 na 2.748 milijonov din, torej za 72 milijonov dinarjev. V teh številkah se najbolj jasno vidi vsa revščina zboljšanja našega gospodarstva. Nočem pri tem niti navajati številk, ki jih je včeraj povedal g. finančni minister, da se namreč pri devetih najbolj važnih gospodarskih panogah, če se dodajo prejšnjim panogam še domača delavnost in gozdarstvo, rudarstvo in promet, skupni efekt gibanja nacionalnega dohodka ni povečal, temveč celo zmanjšal za 39 milijonov din. Tako pravijo uradne številke, katerim pač moramo verjeti, na katere pa je zidal g. finančni minister svoj optimizem. Gospoda, nič tega optimizma pa ni v ekspozeju trg. ministrstva, kateremu sem zato hvaležen, ker je realen in ker ni tako velik optimist, kakor g. fin. minister, Da omenim sedaj še nekaj besed o naši zunanji gospodarski politiki. Uvedena je bila uvozna kontrola, ki naj bi zajela okoli 30 % vsega uvoza in ki naj bi se nanašala samo na neklirinške države, da bi s tem uravnovesili bilanco s posameznimi državami in da se ne bi več dogajali primeri, ki so bili za naš izvoz in za njegovo financiranje uhijajoči. V preteklem letu smo imeli samo na kontinentu okoli 900 milijonov din terjatev ter okoli 500 milijonov din dolgov, in sicer tako izolirano po posameznih državah, da se ni mogel kompenzirati niti en dinar. Sedaj je uvedena uvozna kontrola. Če napravimo danes bilanco, dobimo naslednjo sliko: Danes znašajo naše klirinške terjatve proti Nemčiji že okoli 35 milijonov mark, poleg tega nam dolguje Grčija okoli 80 do 90 milijonov din, naše za mrzi e terjatve iz predsankcijske dobe proti Italiji pa znašajo okoli 50 milijonov lir. Vidimo torej, da je dala revna Jugoslavija s svojo nepremišljeno gospodarsko politiko brezobrestna posojila na tri strani: balkanskemu zavezniku ift dvema velesilama in da niti najmanj ne vemo, kdaj in koliko bomo mogli tega brezobrestnega posojila realizirati. Vidimo torej, da je kontrola popolnoma neučinkovita, da je imela nasprotno slab efekt. Danes je klirinški saldo z Nemčijo mnogo večji, kakor ye bil, ko» se je uvedla uvozna kontrola. Vprašati se zato moramo, če je bila ta kontrola defektna? Da! Hotela je preprečiti nagromadenje salda; namesto da bi lečila zlo pri korenu, je mislila, da se more popraviti položaj z nekimi bančno-tehnični-mi odredbami. Razvoj dogodkov je dokazal, da je bila to popolnoma napačna koncepcija. Zato so bile tudi delegacije, ki so se v tem času sestajale, popolnoma brez moči, ker bi bilo treba poseči bolj globoko, da bi se doseglo zboljšanje. Z malo dobre volje bi se to zboljšanje tudi moglo doseči, če ne bi vodil vsak resor svoje posebne politike, temveč vsi vedno le v skladu s splošnimi interesi, Tako veste gospodje, da bo naročil g. minister za promet v Nemčiji za okoli 400 milijonov din železniškega materiala in veste tudi, da se mora nabaviti za okoli 200 milijonov din telefonskega kabla, ki bi se tudi mogel dobiti v Nemčiji. Že samo s tema dvema nabavama bi mogli likvidirati ves svoj saldo, ki ga imamo v trgovini z Nemčijo. c Za pravilno rešitev tega in drugih vprašanj pa je potrebna dobra volja, da se pomaga gospodarstvu. Te dobre vbije pa ne vidimo. Ne zahtevamo kreditov. Tudi ne zahtevamo, da se onih 625 milijonov dinarjev investira za ankuražira-nje (vzpodbudo) gospodarstva, pač pa moramo pričakovati, da se vsaj pomaga zunanji trgovini. Ta je namreč ostala brez kreditov, potem ko je potrošila vso svojo gotovino in sedaj gleda z največjim strahom, kaj bo lepega dne od te nemške marke ostalo in če ne bo nazadnje namesto 16 dobila le 6 dinarjev. Gospodje, na to stvar je treba gledati zelo realno. Prosim g. trgovinskega ministra, naj bo tolmač teh naših pripomb v ministrskem svetu in na drugih odločujočih mestih: Ne sme se nadaljevati sedanja smer, po kateri hodimo in ki je fatalna, ker popolnoma izčrpava naša finančna sredstva in možnost našega izvoza. Gospodje! Slišali smo, da je vlada sklenila 16 sporazumov z 11 državami. V resnici je nekatere teh sporazumov sklenila Narodna banka, njih efekt pa je bil minimalen. Večinoma so bili to le popolnoma navadni bančno-tehnični sporazumi, sklenjeni po enem kalupu* ki ni mogel eliminirati destruktivnega defekta teh samih kliringov in zato tudi ni mogel zagrabiti jedra. Z Italijo je bilo dogovorjeno, da imamo upanje, da nastane iz tčga klirinškega provizorija definitivna pogodba. Kakšni so izgledi za to definitivno pogodbo? Gospodje! Leta 1929. smo imeli proti Italiji 1.100 milijonov din aktivnega salda. Danes ni nič več od tega aktivnega salda in od g. trg. ministra smo slišali, da je Italija proti nam aktivna za 24 milijonov. Italiji se je torej posrečilo, da nas popolnoma nokautira na vsej črti. Ko pa je bila pogodba z Italijo sklenjena, se je proslavljalo, kako velika pridobitev je ta pogodba. V resnici pa smo dosegli samo 50 % tega, kar smo izvozili v Italijo 1. 1934. in kar bomo mogli sedaj izvoziti v Italijo le v obliki kontingentov, ki pa veljajo samo za nekatere predmete. Itaiija pa je še naprej nadaljevala s svojimi ubijajočimi uvoznimi ukrepi, da je postal izvoz naše živine popolnoma nerentabilen in tako pasiven, da tudi naš najbolj priprost kmetovalec, ki ne kalkulira, temveč sprejema vsako ceno, da niti ta ne more izvažati, ker mu izkupiček ne zadostuje niti za kritje stroškov za izvoz živine, dočim za njo samo ne bi dobil nič. Takšno je stanje našega izvoza v dve za nas najvažnejši državi. Bojim se, da so izgledi po vsem tem, kar vidimo, slabi, zlasti še, ker vsi dobro vemo, kako se je posrečilo Italiji, da organizira svojo uvozno trgovino, dočim vlada pri nas še vedno desorganizacija v zunanji trgovini. Zato tudi ne moremo imeti proti Italiji uspeha. Zato tudi ne bomo dosegli, da bi imeli z Italijo aktivne bilance, ker je prva zahteva Italije, da ima ona z nami aktivno bilanco in da izvažamo mi v Italijo dve tretjini tega, kar bi ona uvozila. Ali naj na tej podlagi sklenemo pogodbo, ki bo vsekakor bolj podobna kapitulaciji ko pogodbi? (Konec govora prihodnjič.) Trošarina na vse boljše čevlje 12 din Kakor poroča »Jugoslovanski Kurir*, tolmačijo že sedaj v finančnem ministrstvu, da se bo nova trošarina na fino obutev pobirala tudi od šdvro in boks čevljev. Trošarina v višini 5 din od para čevljev bi se pobirala le od čevljev iz telečje kože. V finančnem zakonu se sicer pravi, da se pobira trošarina 12 din le od čevljev iz finega usnja, kakor od bronciranih, posrebrenih, pozlačenih, lakastih, čevljev iz kačje, krokodilove kože ter od podobnih luksuznih čevljev, toda v finančnem ministrstvu so že sedaj čisto drugega mnenja in nevarnost je, da bo to mnenje tudi zmagalo, pa čeprav je v nasprotju s fin. zakonom. Za Slovenijo pomeni tolmačenje finančnega ministrstva novo obremenitev, ker se pri nas čevlji iz ševroa in boksa splošno nosijo in ne pomenijo prav nikak luksus. Pa je že tako, da mora Slovenija vedno plačati nekaj več. Kako dolgo še! Uublian’ta dolga vas... Trgovcem in novinarjem rO v I' odbiti , ZVezo fndi Vsako mesto, ki je narodna pre-1 »Merkur«, ZVez-o fndustrijcev in stolnica, ima tudi svoje reprezen- Društvo industrijcev ter veletrgov-tativne dolžnosti, in, sicer ne le tcev sodelovanje. jfae te organi-' kulturne, temveč tudi družabne, rzkcije so š'e vabilu odzvale in dele-* V Ljubljani, kjer je zaradi stran- gati vseh teh organizacij so tudi že karstva padla družabnost, skoraj imeli skupno sejo, dn se začno-pri-, pričati, je več fco jasno. Kajti zdru- nn v, i X 1 , i/, /a tf n n I i\i«nirlin mn /1 /\1 n m 1 a ^ M a«.« m n m! • 4 f -_ -__J £ * na ničlo, je že prav potrebno, da Ipravljalna dela. Prvo vprašanje, ki ae z družabnostjo sedanja pretirano] ga je morala ta seja rešiti, je bilo velika nasprotja omilijo. Med prve . fr rnSu r.-Hnovoik. «vo jem bi silno dvignila zaslužek vsemu prebivalstvu. Sloveniji so na vsak način javna dela potreb-' na v večji meri, ker bo sicer‘vse njeno gospodarstvo uničeno. Nato je govorili o uredbi o minimalnih mezdah,, s katero stav-binski delavci v Sloveniji niso nič pridobili ker dobivajo že sedaj višjo mezdo, kakor pa jo določa uredba, ki pa ima vendarle to dobro , stran, da sel bodo' z njo tudi v drugih pbkrajihrih’' ustvarila znosnejša razmerja med podjetniki,in delavci. hoi'7 ' l':' » ' Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe v gradbeni'stroki i ko se že pričela lani in se sedaj na-daljujejor v najboljšem razpoloženju obeh prizadetihl strank, 'da smo že tik pred ugodno rešitvijo: Ugotavlja, da so graditelji!-Uvidevni in pripravljeni pomagati delavstvu v okviru, ki ga danes gospodarstvo prenese. Nič ne bi koristilo delavstvu; če bi» šli čez ta okvir, ker bi se potem samo povečala brezposelnost, b' »• ,ri Najbolj pa ovira razvoj gradbene stroke šušmarstvo; Združenje dela na to, da se izda zakon o pobijanju šušmarstva ter apelira na Zbornico za TGI, da zastavi ves svoj vpliv, da se tak zakon kmalu izda. Razvoj gradbene stroke ovirajo nadalje previsoki davki: Ti previsoki davki'so tem bolj napačni, ker. je od intenzivnosti gradbene delavnosti odvisen tudi napredek vsega drugega gospodarstva. Nujno potreben je nadalje gradbeni stroki cenen kredit, s kate-,rim bi se omogočila čim širša gradbena delavnost, <.,'•».■ S tem so tudi povedane naloge združenja, za katere naj delajo vsi Slani s čim večjo- požrtvoVaU nostjb. d .n f'' 0 delu združenja je podal nato tajnik Kramaršič1 zelo vestno, iz-r n p .,fjn «z :;'i -'orrt irjojn1^ » črpno in lepo sestavljeno poročilo. Zaradi pomanjkanja proetpra moramo omeniti le nekaj najbolj markantnih mest iz njegovega poročila. ► , Glavna ovira za razvoj gradbene delavnosti je šušmarstvo. Na okroglo 20.000 obrtnikov v Sloveniji odpade Okoli 10.000 šušm&r-jev, kakor je ugotovila anketa Zbornice za TOL' Kosmati lbtni zaslužek šušmarjev se ceni na 40 milijonov din, kosmati zaslužek malih obrtnikov pa na 46 milijonov din. Kljub strogim navodilom banske uprave za zatiranje šušmar-stva, oblastva dejansko šnšmač-stvo tolerirajo. Zato tudi ovadbe proti šušmarjem ne zaležejo nič. Tako je združenje odposlalo V letih 1933. do 1936. 80 ovadb, od katerih sta Se samo 2 končali s kazensko razsodbo, negativno je bilo rešenih 34 ovadb, za 44 ovadb pa kljub urgencam nismo mogli dobiti o njih izidu hobčnega obvestila. Nekateri'uradi mislijo, da se mora zaradi omiljenja brezposelnosti šušmarstvd tOlerii-atl, dejansko pa se baš zatd brezpdseli nost povečuje. Mnogo so krith’, da Šušmarstvo raste, tudi nbkritrira županstva, ki se 'tfedho'1 izjavljajo v prilog šušrtiarja-dortthčina. Pd-leg tega pa so kazni tako nizke, od 25 do 260 din, da paČ ne morejo v gradbeni stroki preplašiti niti enega šušmarja. Da se ni posivila gradbena delavnost,'Se'vidi tudi iz 'tega,'da je ostalo števila člarisfva nelzpre-menjeho. Kakor v 1. 1935.,'tako šteje kdružerijč' 'tudi šedaj 79 čla-noV.|!' 0 ‘‘ -l'***' ' MnOgo je imelb združenje dela, da sd bile pravite starih gradlte-ljeV'priznane. Novi žakoii o obr-tih' sicer’ižtečno določi^ da ostanejo vse pred uveljavljenjem fe'i ga žrikona pridobljene pravice v o '-r: >1 f©?'om rn 08 i;‘> .f:.:vav'0 :! veljavi, kljub temu pa je izšel dne 1. marca 1936 pravilnijk, ki je kratkomalo to dfilt^bo' obrtnega zakona razveljavili' Kasneje se1 je le doseglo, dš je bila izdana nova uredba, s kater$/so bilb pravice starih graditeljev priznane. Proti nepravilnemu razpisu trg. ministrstva, da se združenje ne srna imenovati združenje »poobla-Ščdnfhiv graditeljev, teiriv^' le’1 združenje graditeljev, se je pritožilo združenje »na upravno sodišče in s svoio pritožbo tudi prodrlo. Tajnik Kramaršič je nato navedel še celo vrsto vlog združenja na razne oblasti v kotisf’ gradbene strdke. Tako tudi glede nameravanega zakona O cestnem fondu, < ki ga je združenje v celoti odklonilo. ' •» ' > » Mnogo dela je povzročalo združenju davčno vprašanje. Združenje je doseglo, da se je pfidobHi-na povprečno znižala za'člane’zri približno 30 odstotkov, a je še vedno previsoka. Veliko previsok je tudi davek nji posjbvni promet. Koncem SvojOg^' potočila je navedel tajnik, da je združenje do-seglo SVOJe uspehe predvsem po zašltigi predsednika Zupana in vseh članov uprave, ki so bili vedno'pripravljeni nastopiti v korist združenja In ^gradbene’Stroke. Tajnik Kramaršič je nato podal tudi poročilo o računskem zaključku. ' Čislo' premoženje; drg^k Je narastlo na nekaj čez lio.OOO din. Proračun izkazuje din 52.500’-— dohodkom iri' ravrio toliko1 izdatkov. Pbbirrilri Se bo ista člriharina ko dosedaj, t. j. za I. kategorijo mesečrio pd din 120’—, za IT. po 75’—, za III. po 30’— in’ zh' IV. po 10’— diri. Na' predlog nekaterih Članov so sd pri Uvrstitvi nekaterih Članov V pošamezne kategorije storile nekatere 1 izpre-mentbe. ' Soglasno je bilo nato sprejetih več predlogov za zritiranjie šušmarstva ter za uStririovifev posebnega pOdporriega fonda za brezposelne graditeljd. '' Ves občni zb6r je dokazal, da vlada med graditelji mOČtia' stanovska zavest in lepa tovariška solidarnost, zato tudi dosega njih združenje lepe in zaslužene uspd- Bolgars^o-jugos,lQv^i8ka trgovinska zbornica ■ v Sofiji^ Dne 18. marca je bil v Sofiji iustanovni občni zbor. Bolgarško-jugo9lovanske trgovinske zbornice. Glavna naloga zbornice je, da pospešuje trgovinske stike med Jugoslavijo iri Bolgarsko. Novo zW-picb pozdravljamo kar najbolj iskreno’ter se nadejamo, da se bodo enake zbornice v kratkem usta-noViie tildi 'v Jugoslaviji. • 7 J £*? ^X,f rv’ ‘ •' »Tl 1 ‘ ' i Na konferenci v Atenah trg. ministrstvo ni zastopano £)'/ 'O 9f1 1 ' V četrtek je bila slovesna otvoritev zasedanja Gospodarskega sveta Balkanske zvezp. Bilo je ,to 5. -zasedanje sveta, ki ga je otvoril s pozdravnim govorom ministrski predsednik Metaks^s, Za predsednika zasedanja je bil izvoljen grški delegat1, ki Je med drugim sporočil, da so bili blejski sklepi sveta ratificirali i- ato sij ,se izvolile naslednje komisije: 1. za zamenjavo blaga, 2. prdnietha komisija (ki je razdeUferia ^ 1 pbclkpnusij, in si- cer za promet na železnicah in cestah ter 'za pomorski promet), 3. za pošte, telegraf in telefon, 4. za tufistiko in 5. za zrakoplov-stvo, Trgoylnsko ministrstvo na konferenci ni zastopano, pa čeprav se bo ha konferenci razpravljalo tud( b tujskem prometu, ki spada pod kompetenco tega ministrstva. Zakaj ni ministrstvo Zastopano, ne vemo, tem bolj jih. io obžalujemo, ker bi baš iz Orčije mogli znatno povečati tujski dotok. Posebno Slovenija bi mogla imeti od tega velike koristi. Pa ne, da je ravno v tem vzrok, da se vsemu^vprašanju he posveča zadostna pažnja. Politične vesti — Francoski listi pišejo, da sta Ita-niJa sedaj glavni lija in‘Vel.’ Britanij teknao,valki v Bredozetnskrih morju. Mussolini namerava tudi po event. zmagi Franca zadržati v Španiji ^^ske cete Sl^bo pa^ppzpa Muasoiml Iberske narode, če misli, da bi Španci kdaj pristali na to, da so vazali. Španija more zato postati za! Italijo to, kar je luk Mehika za Napoleona m. Nad 50.000 britanskih vojakov sodeluje pri velikih manevrih, ki naj dokažejo, če je mogoče obvarovati Kairo pred napadom sovražnika/ki z zračnimi silamiin motoriziranimi oddelki prodira z zapa-da. To so prvi manevri >P0 podpisu anigleškb eglptske pogodbe. Tudi V tem je njih pomen. ' Moskovska »Pravda« piše, da pomeni sklep velikega fašističnega AuaŠ Janško nahaja V vojnem htririju. Ni sicer znano. v kako velikem, obsegu bodo fašisti povečali Italijan- že itak visoki ltalljbnskt vojni proračun je bil z novim proračunom povišan šc za 727 na 5689 milijonov lir. Kje pa so še izredni izdatki za vojskd; ki iz proračuna niso rkz? Vidni! v 1 n v Jz šušnikove vlade je izstopil minister za notranjo varnost, Neu-t staedter-Sturmer. Resor bo vodil sarn dr. SUšnik, za drž. podtajnika miriistrsbva pa’ je imenovan policijski predsednik Skubel ter bo s tem^ ministrstvo depoliti-zirrinb. Dr. Skubel je bil med voj-rtb' policijski' direktor v Ljubljani. Neustaedter-Sturmer Je veljal kot prikriti pristaš narodnih aociali-sto.v. O šušnikovem obisku V Budape- šti je ibil izdan poSHberi komlhike, ki poudarja, da so posvetovanja: dr. Sušnika z madjarskimi državniki pokažala pdpblnd enakost v političnih nazirarijih. občh vlad.' Se nadalje ostanem podlaga politike Avstrije in Madjarske rijpskj, protokoli. Gospodarsko šodeldva-nje Avstrije in Madjarske še'bo še poglobilo. Postopoma pa bo tudi treba doseči boljše odnošaje z dru-glrnl podonavskimi državam). Preobrat v avstrijski politiki glede bodočih odnošajev z Malo antanto torej zaradi »odpora Budapešte še ni mogel nastati. • : . V, Berlinu so zaradi šušnikovega potovanja v Budapcšto sijno ne-, jevoljni, ker vidijo v Šušnikovem potovanju poskus, da se zlomi os Rim—Berlin. Zlasti naglašajo berlinski listi, da odpotuje avstrijski zunanji minister Schmitz v kratkem v Pariz, dočim je Sušnikovo potovanje v Rim zopet odloženo. Z orientalskim razkošjem je bil, sprejet Mussolini v Tripolisu, kjer’ je slovesno otvoril tamošnjo razstavo. V svojem govoru je med; drugim dejal, da je odločen nasprotnik antisemitizma in da je Italija zaščitnica Židov. V Berlinu menda nad temi besedami niso bili’ preveč navdušeni. NaJbrže. pa tudlt! ne Arabci v Palestini, pa čeprav , se je dal Mussolini v Libiji častiti, kot veliki zaščitnik islama. Skoraj istočasno so namreč pokale v Jeruzalemu bombe, kakor da bi hilj Jeruzalem v Španiji Poraz italijanskih čet pred Guadalajaro postaja vedno težji in jasnejši. Vladne čete so prodrle že 38 kilometrov nad Guadalajaro in za-n vzele položaje, ki so jih, imele pred , ofenzivo'italijanskih čet. Te pa se še nadalje umikajo. Italijanske Čete so doživele tako težak poraz predvsem zaradi nastopa italijanske protifašistične brigade »Garibaldi«/ r ki je z naskokom zavzela mdsto Brihuega. 'Vojni plen vladnih Čet Je zelo velik. Anglija, in Francija sta zahtevale od italijanske vlad© pojasnil zaradi prihoda novih italijanskih pro'-stovoljcev v Španijo po 20. febru-arju. V Rimu so izjavil), da so ve,i’/. sti o . prihodu novih italijanskih čet neresnične. Istočasno pa ®e poroča, da so začeli Italijani pošiljati ■ v Španijo AS kare in Duhate. Ker je francoska socialna stranka, bivši ognjeni križarji polkovnika De Ta Rocouea, hotela prirediti v pariškem predmestju Clichy, znani trdnjavi komunistov, neko predstavo, so smatrali tamošnji socialisti tri'komunisti to kot izilva nje ter Je zato prišlo do hrupnih 't deipopstrarij proti križarjem. De- , monstracij© so se hitro razvile v konflikt med policijo in demonstranti,1 delavci so postavili barikade ter je pirišlo do bojev, pri kal-' ; terih[je bilo 6 oseb ubitih, nad 30 težko .in par sto lahko, ranjenih. Policija pa je na vse zridnje le vpostavlla red. V protest proti nastopu križarjev so proglasili delav- > ci poldnevno stavko. Po vsej verjetnosti pa klišijski dogodki kljub raznim intrigam z leve in desne strani ne bodo imeli nobenih po-sebnjh polltičpih posledic. ^'0’S 'e'b rsi o dende se bo uporabilo 16,4 milijona dinarjev. Skujmo je bilo do konca leta 1936. vplačanih delnic Priv. agr. banke v nominalni vrednosti 689 milijonov dta. Blagajniških bonov je dosedaj ,< t', juui podpisanih.'že za 420 mlliJeinOT Silen dvig državnih dinarjev. Računajo, da bo do kon- •'■■■> papirjev ' ; „ Beograd. \ Najbolj značilno dejstvo na borzi j© bil v preteklem tednu velik ..skok vseh državnih papirjev.. Na Ipiivem ninestu je treba tu omeniti 1 vojno škod«, ki je zadela z din 410'—, se pato dvigala ter dosegla dne 17. marca s tečajem din 427 svojo kulminacijo. Od -k 1931^ še ni bil zabeležen tako visok tečaj. Naslednji dan.je sicer nastala he-znatna reakcija, toda koncem tedna je vojna škoda zopet napredovala in zaključila teden s tečajem -dšn 421'—. Večina borzijancev pa je, prepričana, da bo tečaj vojne, čkode ponovno .1 napredovat in, Jugoslovanski Kurir« piše, da so borzijanci prepričani, da more doseči tečaj tudi din 500*—. niMnenje, da je tako velik dvig vojne škode povzročila špekulacija, večina listov odklanja, ker so vojno škodo kupovali večinoma zasebniki za svoj račun. Druga pomembna značilnost preteklega tedna je bila, • da so ^ 7%i Seligmanovi papirji dosegli l Berlin dne lg. marca že- tečaj 100, torej Bruselj al pari. Dne 19! marea' so fo viši-1 Curih no oHranili in zaključili teden s | tečajem 100 do 101. Nobenega F Moutreal dvoma ni, da bodo tudi Blairove [ New Yoifc-obveznice v kratkem dosegle ena-| Pariz ki tečaj, ker je rentabilnost obeh I viza papirjev enaka. 1% Blair je de- Solun jansko tudi že dosegel tečaj 88 do Trst 87 din, 8 % pa že 9750 do 95 din. Madrid Skoraj bo torej tudi 8% Blair Ho- Znaten porast beleži predvsem tiral al pari. Sktadno so nttpredo- Amsterdam., (za nad 430 tisoč di-vali tudi tečaji drugih papirjev:'inarjev), dalije din-deviaa in Dunaj! 1% investicijsko posojilo je na- (skupno za skoro pol milijona, dlr predovalo na 89-^90 din, 7% sta- nfcrjev) ter; Berlin (za 350 tisoč bilizacijsko posojilo na 88*5 do 89 din). Nazadoval pa jje promet v din, 6% btegluške obveznice bo Londonu in New Yorfcu ca tega meseca podpisanih ,še za 80 milijonov din bonov ter bi bila s tem podpisana, vsa druga transa blagajniških bonov. Midland Bank, ena h&j,Večjih angleških bank se zanima za ustanovitev angleške banke v Jugoslaviji. Koncem lanskega leta je bila se takšna ban že posebna, komisija .vrijakov, ki-je po nalogu diskretno proučevala gospodarske razmera v- JugosBcviji. Tuf! kapital t naši državi je proti nameri Midland banke, dociin žele velika angleška. podjetja v naši državi, da .................čim prej ustanovi 120- 130- P O R O C I J_ O _____ TLR e O V S K £ «3 A T A* Devizno tržišče 'j /tl j * -»h1* ** j Tendenca čvrsta; promet din 4,945.78(^44 V primeri a predzadnjim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 413 milij. din, znaša porast prometa, v preteklem tadhu nad 0'81 milij. 816 inšd. pr. Ml 497 296 81 57 226 t)22 avstr, pr; M. 5 4 19 — boni 4 40 priv. ki ir. iU.' 34 7% inv. pas.. 8% Blair i% Blair 1% Seligmi &% agr. obv. iž leta 1921. 1937 15. lil. 18. III. 15. II|. 18. IU. 15. JlL 18. III. 15. III. din 92'50 96*7^' 80'50 šr- 97- din 89'— «r— 9350 97- 83-50 88'- 99— Ovea: zdrav, suh, rešelan, ioo.: l vagon slavonska j postaja; plačljivo proti duplikatu Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . ti4— nsr— 125— 139'- 18. III. 98'- 102- 15. 18, :1 52-54— 50'50 53— 75'— 76- 53'- 56'- 51'50 54-76'— 79'—f dosegle tečaj 74'50 do 75'50 din. Zelo močno so napredovale tu Narodrra banka je še dalje posredovala in na- vsakem borznem di delnice Narodne banke, ki so l sestanku dala izmenoma po nekaj dosegle tečaj din 7350'—, obenem Curiha, Pariza ter Londona. Skup- z izplačanim kuponom pa celo | no- znašajjo tok rte in t er venm jsk i dirt 7700'—, tdrej samo din 300' ■ > •- - Hranilnici in posojilni« ▼ Lukovici za dobo 6 let za dolgove, nastale .pred 7. decembrom 1936. : Obfestna_ mera za stare vloge po 2 odstotka. I Pariz zaključki le 120 tisoč dinarjev. V privatnem kliriHgu solbili te-efektni| kom prejšnjega borznega tedna doseženi tile tečaji: Za angleški funt: 15. marca din 237'20-230'80 16. marca din 238'— — 17. marca din 237;20-238'80 18. marca din 238'— — Za avstrijski šiling: 15. marca din 7‘98—898 16. marca din 7'90—8 — 17. marca din 7'88— 7'98 18. marca dih 7'92t—8D2 Za nemško tnarkor 15. marca din 12T5—12'35 16. marca din 11'9$—12'18 17. marca din 11‘97—12 17 18. marca din ll-96—12-16 Od 15. do 18. t. m. se je tečaj msterdama dvignil ta -f-1‘49 po-na, Berlina za -f0'50 poena, ruslja za -j-0'26 poena, Londona za -fOKlfi1- poenfcj Ne\v Y0rka ta -j-2'51 poena, Prage za -fO'11 poena in Trsta za -f-0'50 poena. Nasprotno pa je padel tečaj Pariza za — 0'12 poena, dočim je bil Cu-rih na vseh borznih sestankih tr-ovan na bazi dosedanjih tečajev. 4% drž. garant agr. obv. iz 1. 1934L 15. III. 18. ur.: 6% begi. obv. 45. Dr. , ... „i,L e 18. III. 2'5% voj. škoda 15. III. 408 — 410 — 18. TIT. 423'— 428'— Žitno tržišče Tendenca za koruzo stalna, za pšenico še mirna Tildi’ v tdm tednu iii bilo večjega prometa v žitu. Cene'ko se zopet nekoliko okrepile. Tako se je podražila koruza za 1 do 2 dinarja pri 100 kg, izvzemŠi činkVantin, ki je popustil za 1 — dinar, dalje je poskočila cena bački plenici za 2, banatski pa za 3 dinarje pri 100 kg, dočim je prekmurska pšenica nalik slavonski popustila za 1 dinar pri lOOkg. Ječmen, spomladanski je zopet dražji za din 1'—, moka v^eh vrst pa za Idin 5'— pri 100 kg. Na zadnjem borznem sestanku se bile dosežene te cene: Kok Stito: din din uza: času primerno suha, 6 valitetno ga franko nakl. postaja kvalitetno garancijo, 84 — 85'— L: času pririierno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja,_ dobava v aprilu, 1937 času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v maju 1937 prekomerno suh 8in-kvantin, letine 1996, zdrav, reSetan, Iranko naklad, postaja • Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi,: zdrava, suha, rešetana, Dlačlji- 86'- 114' 87'- 91'- 115'- Devize msterdam erlin 1 !ew York T^rst Podružnica Priv. agrarne banke 11 raga v Zagrebu je dosedaj prevzela od denarnih zavddov in kreditnih Ssa-drhg 136,220 kmptakih dolžnikoV s skupnim dolgom 518,044.486 din. Od te vsote odpada 319,6 patlUbna na banke in hranilnice^ 198,7 milijo- i rp na dih pa na kreditne zadtuge.1 Okbli 20.000 kmetskih dolžnikov še ni prijavljehili. Priv. agr. batiM." Cisti dobiček Priv; agr." banke . „ znaša za leto 1936. 19 milijonov 1P 1937 15. Ilir 18. III; 15, IlL 18. III.' 15. III. 18. III. 15. III. 18. III. 15. III. 18. III. 15. Iii. 18« tIIk 11 15. llL 18.' Ilf. Povpr. din 2391 '66 239315 175803 Pon. din 2406'26. 240775 177191 175853 177241 736r94 742191' 73720: 99645 99645 213’46 213'54 434225 4344-76 200*76 15^ 1» 229'i 742’26 100352 100£|'52 21552 215-59 437857 4381'07 202'2( 2021 15354 153' vo proti duplikatu, frankp nakladalna baC,d78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, foo na-kladalna postaja . . prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna poktaja . • Rž: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja Ječmen: spomladanski, 67 kg, 2%, suh, zdrav, re-šetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . 157-— 158'- 157'- 158'- 173'— 174"— 138'- 141'- 136'- Mlevski izdelki: Moka: "• . din din pšenična Og, banatska [>08 ta ja, ekskL' prometni davek, plačlji- *■" >> ’ vo proti duplikatu- .. 250*-— 255'— pšenična Og, bačka po-staja, ekskl. prometni l davek, plačljivo proti duplikatu .. .. 250'— 255*— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo mprotj duplikatu . .. 230'— 235’— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . .. 210*— 215 — Otrobi: pšenični, debeli, v egah 50 kg vrečah, bruto, za neto, ekskl. prom: davek, franko vagon-bačka postaja . v. . 100'— 102'— pšenični, drobni, vogal. 50 kg vrečah, bruto, za neto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 90'— 92'— Lesno tržišče n r-■*)<-. n pvt«; n'-mo nv Ninn Tendenca neizprememjeno stalna V zadnjem tednu, je bil na tukajšnji borzi izvršen, pokrita i nakup inadrierov ter. letev, in sicer: 00 m3 inadrierov smreka-jelka (di menzije v angleških colah določi kupec); tombante ekspertno blago, dobava v šestih tednih, plačljivo ob prevzemu in odpremi btaga. — Cena din 385'— za 1 m* franko vagon pariteta Škofja Loka. 24.200 m3 letev smreka-jelka-, suhe, zdrave, bele, vezano v snope po 25 komadov, in sicer: 11-5 m3 24/24, 4 m 77 m1 24/24, 3 m 5 ni3 24/24, 2.m . , Cena din 430'— za 1 m3 Iranko va-gon, pariteta Ribnica, dobava proinpt-na, takojšnje- plačilo. Pretekli tbde* ni bilo v izvozu lesa nobenih posebnih izpre-memb. Pri: izvozu v Nemčijo se pojavljajo čimdalje večje težkoče in se le redkctokdaj faktično izvozi to, kar je- bilo zaključeno. Omenjene težkoče pa izvirajo odtod, ker so predpisi s strani Nemčije zelo natančni ter komplicirani. Na diragi strani pa tudi naša Narodna banka ne forsira našega izvozav Za Grčijo je bilo perfek-tuirano nekaj Večjih kupčij. Glede Italije pa je položaj še vedno nespremenjen; pričakuje se pač že težko- pogodba, ki bo dalj časa v Veljavi. Obetajo se nam marsikatere ugodnosti, toda oficialno doslej ni Še nič objavljenega. Zaloge blaga so že dokaj izčrpane; suhega blaga ni, dočim se nedavno pripravljeno blago — zbog slabih vremenskih razmej; — zelo počasi suši. Bukovina še vedno zaostaja, do-čjm se mehak les in hrastovina že bolj iščeta ter so se tudi cene še bolj okrepile. Nove cene lesa: jelka: Hlodi I,, II.j monte .-Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 576' ... Trami ostalih dimenzij ftkorete, konične, od 16 cm naprej . . . Skorete. paralelne, od 16 «11 naprej . . Skorete, podmerae, do 15 cm . . ! . Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od 16 cm naprej 7 . . Kratice, za 100 -kg . Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrdbljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrprobi, L, i II- • Deeke-plohi, parjeni, heobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, oetrorobi, I., II. Hrast: din din 85t_ ; 115'— 130'— 140'— 125'— . 135'- 130- 140'— 295'- 315'-330'- 360'— 215'— 255 — 240 — uri 270 — 25-— iiCi . v’i 230- >i -325- 260"— 300-— 30'— 286;— 345 — 260'- 290'-470'- 520'— Hlodi L, II 200'— 230-— Bordonali ..... 810'- 900-- Dpske-pMhi, neobrob- ljeni boules . ‘. . 890 — 920'— Deske-plohi, neobrob- »T* «-3?)*»^" >•* Ijeni, 1^ II. . . . 710'— 810'- Deske-plohi, ostrorobi (podnice) . .J . . 800'- 900'- Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm .". ■. . 740'- 790'- Frizi I., širine od 8om naprej Oi-eh: (610— 90Q— Plohi, rteparj., I., II. 810*- 890- Plohi, parjeni, I., II. 860— 950'— Parketi: ■ ,V hrastovi, za m3 . , . ■bukovi, za m* . . . 45— 56'— 32'- 40'- Želein. pragi 2*60 m 14X24 ;;l " •It.'" hrastovi, za 1 komad 31- 34— bukovi, za 1 komad . 21- 24- Drva: l>ukova, za 100 kg . 12'- 13'- hrastova, za 100 kg . 11— 12'- Oglje: bukovo, za 100 kg . 31'- 37'— >canellac, za 100 kg , 37— 41'— mr ■11 1. y , Povpraševanja. .t Večie količine smreke in jelke v angleških dimenzijah. I., II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, iO cm, v dolžinah od 25 do 95 om in od 1 m dalje. I. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrene) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoča. Zaključi se lahko blago, .ki bi ee izdelovalo v prihodnjih meeecih. * Parjena, ostro robo -paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Jantarjeve neobrobljfene dedke I. in II. -kakovosti, 18 mm defee-line. Neobrobljeai lipovi plohi I. in II, Hrastovi bouhri. - ' !- ' 229-69 23277 Efektno tržišče. cndenca za državne papirje še nadalje čvrsta Izmed privatnih efektov je to Jt Rotirala"Trboveljska prebij znaša za leto 1936. 1» mmjonov 1 f" , dinarjev. Za Izplačilo 3»/0ne divi- f gokopna družba le ha ponedeij Izvoz v Nemčijo ne bo iq omejen Pred dnevi smo poročali, da je Narodna banka izdala posebne predpise glede zavarovanja vabite, s katerimi bi se omejil izvpz: v Nemčijo, da bi se s teni izraV-nal naš že mnogo previsoki aktivni saldo z Nemčijo. Ui l!‘' - ' Ti predpisi pa so sedaj tenak- 1 bjeni, ker so Nemci proti njim protestirali. Izvoz v Nemčijo bo torej še nadalje proat in Narodna banka ni mogla doseči niti to, da bi se. vsaj 10 odstotkov, novih vplačil uporabilo za plačilo starih ter- c jatev. Tudi 5000 vagonov pšenicb‘: bo Jugoslavija odstopila Nemčiji pd pogojjh, kakor je zahtevala emčija. Sedaj, je odpotoval v erlin podguvemer Narodne ban-e dr. Belin, ker se je baje ven-arle našla neka možnost za li-f. vidacijo jugoslovanskili terjatev.' . Starostno zavarovanje delavcev se uvede Minister za soc. politiko Cvet-1 kjovič je izjavil novinarjem, da je , i:.dal uredbo, s katero.se š.l. septembrom uvede starostno zavaro- 1 v-mje delavcev.-Po tej uredbi bo- 1 d > dobili onemogli delavci po 200 t< Anih (4 letih) plačevanja rento v gišini ene tretjine. 1 njih doseda-:a 1 n ega zaslužka, starostno rento pa ddavci po 15 letih vplačevanja, k so dosegli starost 70 let. V do-v i.in sirote do 16 leta dobe poleg pogrebnine po eno četrtino moževi rento. Organizacijo zavarovanja izvede SUZOR. Stran 4. V8«.t e-nnm .SS ,T«1J iae.yOPflT TRGOVSKI LIST, 22. marca 1937. Štev. 33. mrnmmmmmmm Naše organizacije V četrtek, dne 25. t. m., na praznik Mar. Oznanenja smejo biti trgovine odprte. — Združenje trgovcev. La Neuville-Hez (Otse), — Amblard et Flis, trgovina z lesom, Vincen-nes (Selne), —5 Approvisionnement genčral des bois pour l’industrie et la construction A. G. B. I. C., Pariz. Ameriški trgovinski minister Rope je izjavil, da je po statističnih podatkih, ki so mu na razpolago, v nevarnosti gospodarsko ravnovesje Združenih držav Sev. Amerike. Proizvodnja industrije se je povečala za 50°/o, poslovni promet pa samo za 15°/o, kar nikakor ni zdravo razmerje. Kolkovanje računov, izdanih v tujini Odlok finančnega ministra določa, da morajo biti blagu, ki prihaja iz tujine, priložene originalne fakture. Pravilnik k tar. štev. 34 pa določa, da morajo biti fakture kolkovane še pred uradno uporabo. Po prvi določbi pa dobi uvoznik fakture šele potem, ko so bile že v rokah carinarnic. Uvoznik torej sploh nima možnosti, da bi fakture kolkoval. Ker pa ni računa pred uradno uporabo kolkoval, bi moral biti kaznovan. To pa zopet ne gre, ker je sploh brez vsake krivde in se zato tudi ne more kaznovati. Sedaj je izdalo finančno ministrstvo nov odlok, ki naj ta nasprotja v predpisih odpravi. Po tem odloku se čisto pravilno pravi, da se ne more smatrati, da so računi v rokah uvoznika, dokler ni blago ocarinjeno in ne pride faktura obenem z blagom v roke uvoznika. Zato se mora faktura pri carinjenju najprej kolkovati kot priloga po tar. št. 2. taksne tarife, potem pa, ko dobi uvoznik fakturo v roke, še po tar. post. 34. taksne tarife. Tako plača uvoznik dejansko z navedenim tolmačenjem nelogičnega predpisa še novo takso, da mora biti faktura dvakrat kol-kovana, in sicer enkrat kot priloga, drugič pa kot originalna listina. Mnenja smo, da je takšno tolmačenje absolutno napačno in tudi skrajno krivično, ker je uvoznik zaradi nejasnih predpisov vendarle kaznovan, mesto da bi bil kaznovan oni, ki je zagrešil te nelogične predpise. Sporazum z Nizozemsko je dosežen V kabinetu ministrstva za trgovino in industrijo je bil podpisan protokol jugoslovansko-nizozem-ske mešane komisije. Za Jugoslavijo je podpisal protokol trgovinski minister dr. Vrbanič, za Nizozemsko pa nizozemski poslanik v Beogradu dr. Hubrecht. , Konkorzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju trgovca Josipa Lorbeka v Gotovljah pri Žalcu. Konkurzni komisar sodnik Detiček, upravnik mase odvetnik dr. Dobovišek v Celju. Prvi zbor upnikov dne 31. marca ob devetih. Oglasitveni rok do 10. maja. Ugotovitveni narok dne 26. maja ob devetih. Zonanja trgovina Kako naise decentralizacija Predlog senatoria dr. Frangeša V proračunski debati senata je podal senator dr. Frangeš, član delovnega kluba, v svojem imenu, kakor je izrečno poudaril, podroben načrt, kako se naj bi izvedla pri nas decentralizacija. Ta bi tudi znatno pripomogla k rešitvi hrvat-skega vprašanja. Ne sme se pozabiti, da so bile prečanske dežele pred vojno avtonomne in da je zato samo naravno, če je danes zahteva po decentralizaciji občna zahteva. Decentralizacija zato tudi ne bi bila nič novega in je po sedanji ustavi tudi dejansko predvidena. Dr. Frangeš je mnenja, da bi morali pripadati avtonomnim samoupravam vsi posli razen onih vrhovne državne uprave, zunanjega ministrstva, vojske in mornarice, železnic, pošt, državnih dolgov, državnih financ z državnimi dolgovi, pokojnin in invalidnin. Funkcije vseh drugih ministrstev kot upravnih oblasti bi morale prenehati. Osrednja vlada bi le predlagala narodni skupščini za konske načrte (seveda le okvirne), odločala bi v nekaterih posebno važnih vprašanjih ter imela bi vpliv glede nastavitve najvišjih uradnikov. Tako bi pripadala organizacija orožništva notranjemu sedanjih državnih dohodkih v višimi 10.323,5 mil. 1.800,8 mil. din. Ti dohodki bi se razdelili na vse banovine po številu njih prebivalstva. Ce bi vse banovine ohranile svoje proračune v sedanji višini, potem bi bila slika banovinskih financ naslednja: 6edanji nova dotacija banovina proračun države skupaj vse v milijonih din dravska 132,8 186 318,8 savska 199,2 441 640,2 vrbaska 31,6 184 214,6 primorska 40,1 159 199,1 drinska 72,1 263 335,1 zetska 46,4 163 209,4 moravska 40,8 236 276,8 donavska 120,2 387 507,2 vardarska 47,2 259 306,2 Po predlogu dr. Frangeša bi se razdelitev dohodkov izvedla na podlagi sedanje davčne prakse in ker je ta najbolj stroga v Sloveniji, bi Slovenija po tem predlogu tudi najslabše odrezala. Načrt dr. Frangeša se torej naslanja absolutno samo na sedanje pravno stanje in zato je zelo dvomljivo, če bi se z njegovim načrtom moglo rešiti tudi hrvatsko vprašanje. Seveda pa je tudi po minimalnem dr. Frangeševem načrtu sklicanje izvoljenih banovinskih eve- Zetska plovidba bo na zahtevo albanske vlade prevzela redno vodno zvezo med Skadrom in Dračem, ker ima družba posebne ladje s plitvim dnom, ki morejo pluti tako po rekah ko po jezeru in morju. Naš aktivni saldo z Nemčijo je narastel za približno dva milijona mark že na 36 milijonov mark. Prodajo svežih češpelj v okolici Brčka bo letos prevzela Gospodarska sloga. V Ankari so se začela nemško-turška trgovinska pogajanja. Na Dunaju se je ustanovila italijansko-avstrijska družba za izkoriščanje Etiopije. Osnovna glavnica družbe znaša 50.000 šilingov. Delnice nemških delniških družb so v naslednjih rokah: 30"/o je v lastništvu drugih delniških družb, 150/0 je last države, 10%> je v tujini, 25 do 30°/o je v rokah družb z omejenim jamstvom, da je samo 15 do 20°/o delnic v prehodni lastnini in samo te slednje so na razpolago špekulaciji. Pri 1832 družbah s kapitalom 7,4 milijarde mark je večina delnic v trdnih rokah in v 643 primerih v rokah posameznikov. Insolventne so postale naslednje francoske lesne tvrdke: Adet & Comp., trgovina z lesom in žaga, Doma in po svetu ministrstvu, z orožništvom pa bi tov prvi pogoj. A celo ta pogoj se razpolagali bani. Ker bi bil delo- danes ne more izvesti, krog ministrstev omejen, bi se [ moglo znižati njih število. Odpadla pa bi tudi vsa tretja instanca, s tem pa tudi razne komisije, draga potovanja referentov in drugo. Decentralizacija pa bi imela smisel le, če bi bile banovine tudi finančno avtonomne. Ta finančna samostojnost banovin pa bi morala biti popolnoma jasna in ne bi smela dajati povoda za razna sumničenja. Razni »ključi«, »kvote« in »participacije«, kakor je bilo to med Madjarsko in Hrvatsko, bi morale odpasti. Državne in banovinske dohodke bi bilo zato treba jasno razdeliti, in to bi se doseglo na ta način, da bi država zadržala samo dohodke, ki so splošne fiskalne narave, dočim bi vse druge dohodke prepustila banovinam. Državni dohodki bi torej bili dohodki od monopolov, carin, državnih trošarin, taks, državnih podjetij ter državnih železnic in sedanji dohodki poštnega ministrstva. Tudi dohodki od davka na poslovni promet bi pripadali državi. Vsi drugi dohodki pa bi pripadali banovinam. Če bi se to načelo sprejelo, potem bi se državni dohodki na podlagi zadnjih računskih zaključkov znižali na 8.522,7 milijona din, državni izdatki pa na 8.417,9 milijona din. Za banovinske samouprave pa bi ostalo pri Senat je po daljši debati, v kateri so sodelovali zlasti opozicio-nalni poslanci, sprejel proračun v načelu s 47 proti 29 glasovom. Od Slovencev so glasovali za proračun dr. Gregorin, Ivan Hribar, dr. Korošec, dr. Ploj in Smodej, ki je bil tudi poročevalec večine, proti pa senatorji dr. Kramer, dr. Marušič in Ivan Pucelj. Narodna skupščina je skoraj soglasno sprejela zakonski načrt o pooblaščenih Inženirjih. Pred skupščino je par tisoč prošenj iz vse države za podporo. Finančni minister je pristal na to, da se ugodno reši 400 prošenj. Nekateri poslanci pa so hoteli, da bi se ugodno rešilo še več prošenj in zato ni prišlo do soglasja glede prošenj, ki naj se ugodno rešijo. Posledica tega je, da so vse prošnje zopet odložene in da ni poma-gano niti onim 400, za katere je pristal fnančnl minister, da dobe podporo od države.^ V Zagrebu je začel izhajati nov tednik, ki se imenuje »Zagrebačka pošta«. V svoji prvi številki zahteva list, da se Zagreb izloči iz savske banovne ter da tvori kakor Beograd svojo posebno upravno enoto. S tem bi se davčno breme znatno znižalo in Zagreb bi v veliko večji meri pritegnil industrijo. Ne bo drugače, kakor da začne tudi Ljubljana temu vprašanju posvečati največjo pažnjo. Finančno ministrstvo je izdalo tolmačenje, da so občinske tehtnice javne naprave in da se zato ne smejo obdačevati. V zadnjih dveh mesecih so bile v poštnem ministrstvu licitacije za postavitev avtomatičnih telefonskih central v Splitu, Dubrovniku, Pančevu in Zemunu ter št. Vidu ter za postavitev pomožne centrale v Beogradu. Na vseh licitacijah je prodrla nemška tvrdka Siemens. Beograjski župan je odpotoval v Hamburg, kjer bo krstil novi nemški parnik, ki se bo imenoval »Bel-grad«. Posebna komisija bo določila cene v zagrebških hotelih. Stavka parketnih delavcev v Zagrebu traja še vedno in se je bati, da se še ne bo kmalu nehala. V Celju je umrl v starosti 79 let računski svetnik Franjo Kalan, ki je po preobratu prevzel knjigovodstvo celjske mestne občine in ga vzorno uredil ter vodil do svoje upokojitve. Bodi mu ohranjen blag spomin! Lesna ind. družba Gutmann d. d. v Beogradu je imela lani pri glavnici 40 milijonov din in rezervah v višini 45'7 milijona din 1,2 milijona din čistega dobička. V letu 1935 ga je izkazala celo samo 0'18 milijona. Pet tvomic za vegctabilno olje se bo letos ustanovilo v Jugoslaviji. štiri tvornice bodo v Vojvodini, peta v Jagodini. V vseh pet tvomic bo investirano 30 milijonov dinarjev kapitala. Častne pokojnine je zagrebška mestna občina podelila dirigentu Fallerju, opernemu pevcu Lešiču in gledališkemu igralcu Gerašiču. Sir Austin Chamberlain, bivši dolgoletni angleški zunanji minister, je umrl. Ves angleški narod je brez ozira na strankarsko pripadnost velikemu državniku ob njegovi smrti izkazal svoje globoko spoštovanje. Romunski zunanji minister An-tonescu je bil sprejet od Kemala v poldrugournl avdienci. Nemški veleposlanik v Washing-tonu je znova protestiral pri drž. podtajniku Hullu, ker je njujorški župan La Guardia zopet napadel nemške narodne socialiste in Hitlerja. Zaradi dogodkov v Clichyju so delavci pri gradnji italijanskega paviljona na pariški razstavi demonstrativno zapustili delo. Na fronti okoli Cordove se bore sedaj samo italijanski vojakj, ker so bili karlisti in falangisti kot malo zanesljivi poslani v zaledje. Računovodja beograjskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bil aretiran, ker je poneveril 70.000 din. Saharski prah je padal v soboto nad Slovenijo in napravil ljudem na oblekah rumene madeže. Neka francoska novinarka je težko ranila bivšega francoskega rimskega veleposlanika Chambruna. Gre za ljubezensko afero. V šoli v Taylorju v državi Teksas v Zdr. državah Sev. Amerike je eksplodiral parni kotel centralne kurjave. Učinek eksplozije je bil strahovit, zlasti še, ker je eksplozija povzročila požar. 455 otrok je bilo ubitih, 94 pa ranjenih, 2 pa še pogrešajo. V Saracechi v Italiji so se vdrla tla v hiši, v kateri je bilo polno pogrebcev. 60 ljudi je padlo v klet, kjer je bila pred davnimi leti grobnica. Več ljudi se je ubilo, mnogo pa jih je iz strahu, ker so padli med mrliče, zblaznelo. Dobave - licitacije vizijske oblasti in dne 24. marca v štabu Osiješke divizijske oblasti. Dn* 24. marca bo pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu licitacija za dobavo raznih olj ter pisarniških potrebščin; dne 25. marca za dobavo kontrolnega stroja; dne 30. marca za dobavo orodnega jekla; dne 31. marca za dobavo brusnih kamnov ter aluminija; dne 5. in 6. aprila za dobavo raznega jekla in dne 8. aprila za dobavo grafitnih loncev ter jekla. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 26. marca ponudbe za dobavo kap, usnja za kape, 100 belih srajc, belega sukanca, belih in črnih trakov, vrvce ter jeklene žice in spojk. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) ___________ O potrebi novih železniških postajališč v okolici Ljubljane ter pomnožit- vi lokalnih vlakov bo predaval v torek dne 23. marca ob 20. uri v bančnih prostorih direkcije drž. železnic višji kontrolor drž. železnic Rudolf Špindler. Udeležite se predavanja v čim večjem številu! »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 20. marca objavlja: Uredbo o proizvajanju umetnih in naravnih korigiranih rudninskih voda — Uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji — Pravilnik o zaščiti delavcev pri ličenju in barvanju z brizganjem — Pravilnik stalne komisije za izdelavo in dopolnjevanje jugoslovanske farmakopeje — Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s fakultetno naobrazbo — Odločbo o odkupu bombaža letine. 1937 — Odredbo, da morajo glavne bratovske sklad-nice odslej nalagati denar pri Drž. hipotekarni banki — Odločbo glede dovoljevanja odsotstva osebju državnih pravobranilstev in vrhovnega državnega pravobranilstva — Uvedbo dopisnic s slikama bazilike na Duvanjskem polju in sliko sv. bratov Cirila in Metoda — Po-daljšavo roka za opremo vozil živalske vprege z reflektornim steklom. > Že v 24 urah barva, plesira in kemično snnži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetiolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. LETOŠNJE NOVO BOK mo Delniške družbe pivovarne UNION je že v prometu Radio Liiibliana Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 24. marca ponudbe za dobavo 2.000 kg jekla. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. marca ponudbe za dobavo 20.000 kg riža ter do 12. aprila za dobavo frezalnega stroja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 25. marca ponudbe za dobavo 200 kg belih bombažnih krp za čiščenje, lanenega platna in usnja; do 1. aprila za dobavo vodomernih stekel in do 8. aprila za dobavo kompletne naprave za izdelovanje ledu. Direkcija drž. rudnika v Kreki sprejema do 29. marca ponudbe za dobavo tinol-paste in kavčukastih obročkov, do 12. aprila pa za dobavo cevi iz medi. LICITACIJE V intendanturi štaba Vrbaske divizijske oblasti v Banjiluki bo dne 23. marca ofertna licitacija za dobavo drv in dne 27. marca za dobavo 2 motornih žag za drva. V intendanturi Kosovske divizijske oblasti v Prištini bo 25. marca ofertna licitacija za dobavo treh motornih žag za drva. Razpisane so ofertne licitacije za nabavo petroleja za potrebe vojaštva in sicer: dne 22. marca v štabu ’ Savske divizijske oblasti; Je izbornega okusa in pravi užitek za vsakega1 dne 23. marca v štabu Dravske di- Torek, dne 23. marca. 11.00: Na Holandskem, v deželi vrtov in mlinov na veter — vtisi s potovanja (Milena Vrčon) — 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Glasbene suite (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Preporod grške omike po Arabcih (Fr. Terseglav) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Umettil obrt v Jugoslaviji (V. Tkalčič) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20J0Q: IV. skladateljska ura: dr. Gojmlr Krek. Sodelujejo: Pavla Lovšetova, prof. M. Lipovšek, zbor »Sloge« in predavatelj dr. A. Dolinar — 21.15: Narodne pesmi (plošče) — 21.3ff: Koncert radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Sreda, dne 24. marca. 12.00: Odlomki Wagnerjevih oper (plošče) _ 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Griegova ura (radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Velikonočni običaji v Dalmaciji (prof. Mirko Avsenak) — 18.20: Kako si napravim terarij, II. del (Miroslav Zor) — 18.40: Koncentracija gospodarstva (Milan Valant) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Prosvetno delo Andrije Jovanoviča — 19.50: šahovski kotiček — 20.00: Rezervirano za prenos — 21.30: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.