Iz domače in tuje pral<se 
Namen, usmeritev in aktivnosti komisije za razvoj turizma v gozdnem prostoru 1 
l:mez POGAČ.'NIK* 
UVOD 
Turistična zveza Slovenije, Zveza gozdarskih druš-
lev Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so 26. 
oktobra 1995 v Škofji Loki pripravili obsežno posve-
tovanje na temo Turizem v gozdnem prostoru. Priprav-
ljenih je bilo 17 referatov, ki so objavljeni v knjižni 
zbirki TURISTIČNA MISEL, št. 3, Lj. 1995. Obsežna 
obravnava problematike na posvetovanju je med za-
ključke uvrstila tudi zahtevo, da se imenuje komisija 
za razvoj turizma v gozdnem prostoru. Komisija je bila 
konstituirana na prvi seji, 4. marca 1996. Izhodišče in 
osnova za delo komisije so ugotovitve posvetovanja 
in Jetni program Turistične zveze Slovenije, ki sega 
na to področje problematike. V programu dela ko-
misije so navedena izhodišča, namen, cilj, usmeritve, 
neposredne aktivnosti in tudi usmeritve za izvajanje 
programa. Izhodišča, cilj in usmeritve imajo dolgo-
ročni značaj injihje mogoče uveljaviti postopno, zato 
jih bom tukaj informativno navedel ter podal kratek 
pregled dosedanjil1 aktivnosti komisije, da bomo lahko 
skupaj ocenili opravljeno delo in dali nove spodbude 
in usmeritve za skupno delo vseh zainteresiranih v 
gozdnem prostoru. Hkrati smo v zaključku dodali aktu-
alne naloge za skupno delo v prihodnje. 
2 NAMEN, CILJ IN USMERITEV PROGRAMA 
DELA KOMlSIJE 
Namen programa deta komisije za turizem v gozd-
nem prostoru je, da pomaga komisiji pri koordinaciji 
različnih interesov pri razvoju rekreacije in turizma v 
gozdnem prostoru, da prispeva k preprečevanju ali 
omejitvi škodljivih vplivov na naravne potenciale in 
da prispeva k uveljavitvi večnamenskega, sonaravnega 
gozdnega gospodarjenja, ki razširja trajnost gozdov na 
vse funkcije gozdov (kar zahteva tudi razvoj naravi 
prijaznega turizma). Zato je komisija v program aktiv-
nosti vključita neposredne naloge, s katerimi bi ustrez-
no pomagala razreševati vprašanja, kot so: kako vklju-
či ti gozd in njegove posebnosti ter lepote v turistične 
namene, kako ga pri tem varovati in kako sodelovati 
*mag. J. P., univ. dipl. inž. gozd., Kranj, Kebetova 25, SlO 
1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu Možnosti in 
perspektive razvoja turizma v gozdnem prostoru, 16. 6. 1999 
na Mašunu 
GozdV 57 (1999) 5-6 
z ustreznimi strokovnimi službami ter vsemi zainte-
resiranimi. Cilj programa je zagotoviti uveljavitev 
sklepov posvetovanja, ki dajejo dolgoročno usmeritev 
za razvoj turizma v gozdnem prostom, in spremljanje 
uresničevanja teh sklepov. Navajamo pomembnejše 
usmeritve : 
- V strategiji razvoja turizma v gozdnem prostoru je 
treba upoštevati omejitve, varovanja in vzdrževanje 
gozdnega prostora. 
- Turistična dejavnost v gozdnem prostoru mora upo-
števati, da se varujejo, vzdržujejo in usklajeno raz-
vijajo ekološke, socialne in proizvodne funkcije gozda. 
-Turistično funkcijo je treba skrbno načrtovati in jo 
glede na različne cilje in publiko ločiti od rekre-
acijske funkcije. 
- Pri razvoju turizma je treba upoštevati tako evropsko 
ohranjevalno strategijo in podeželje kakor tudi kon-
vencije in druge mednarodne 1 isti ne, kij ih je ali naj 
bi jih podpisala naša država. 
- Reševanje vprašanj turizma v gozdnem prostoru 
mora biti interdisciplinarno in mora vključiti vsa 
ministrstva, raziskovalne, gospodarske in vzgojno-
izobraževalne organizacije. 
- Pri razvojnih programih turizma in varovanja narave 
je treba upoštevati možnosti in interese lokalnega 
prebivalstva. 
- Obiskovalce v gozdu in gozdnem prostoru je treba 
usmerjati in voditi, kar je bolje kot vse prepovedovati 
in preprečevati. 
- Turizem v gozdnem prostoru je treba povezati z oza-
veščanjem in izobraževanjem javnosti, kar je obvez-
nost vseh, ki vodijo ali usmerjajo turiste v gozd. 
- Različne oblike turizma je mogoče in tudi treba raz-
vijati s sodelovanjem turizma in gozdarstva s sredst-
vi, ki jih je mogoče zagotoviti s trženjem ali s po-
močjo države brez škode za naravne vire. 
- Za razvoj turizma v gozdnem prostoru in s tem za 
razvoj podeželja je treba posvetiti pozornost načrto­
vanju in vzdrževanju cest v gozdnem prostoru ter 
režimom njihove uporabe. 
- Vse vrste turizma so pomemben vir sredstev in jih je 
treba namensko vlagati v ohranjanje in razvijanje tu-
ristične ali rekreacijske funkcije v gozdnem prostoru. 
26 9 
clo11.1ače in_ tt1je })rakse 
3 DOSEDANJE IZVAJANJE PROGRAMA DELA 
KOMISIJE 
V obdobju svojega delovanja je komisija sprejela 
program dela in obravnavala problematiko s sledečih 
področij: 
L Zaključke posvetovanja na temo Turizem v 
gozdnem prostoru ki jih je posredovala vsem institu-
cijam, ki lahko prispevajo k razreševanju nakazane 
problematike. Komisija je tudi pripravila vsebino za-
ključkov posvetovanja za objavo v glasilih Lipov list 
in Gozdarski vestnik. 
2. Obsežno problematiko o gozdnih učnih poteh v 
turistični ponudbi je komisija obravnavala na dveh 
sejah. Iz razprave je zaključila, da je treba ločiti več 
kategorij, pri do sedaj izdelanih gozdnih učnih poteh 
in o tem izdelati ustrezen prospekt za turistično po-
nudbo, predvsem pa v prvi vrsti razgrniti široko paleto 
problematike z vsemi zainteresiranimi za to področje 
turistične aktivnosti. V ta namen sta Turistična zveza 
Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije junija 1998 
v Korovcih organizirala posvetovanje na temo Gozdne 
učne poti v turistični ponudbi. Na posvetovanju so bili 
sprejeti zaključki, ki naj bi jih poskušali uveljavljati, 
vsako leto pa bi preverjali dosežene rezultate na skup-
nih srečanjih vseh vzdrževalcev teh poti v Sloveniji. 
3. Urejanje okolja v gozdnem prostoru v turist~ čni 
ponudbi se je obravnavalo na vseh sejah komisije. Cia-
nica komisije je na seji komisije predstavila celovit 
projekt urejanja gozdnega okolja za območje Snežnik. 
Pripravljeni projekt je že v izvajanju. Komisija je oce-
nila, da bi načrtno urejanje gozdnega prostora pospešili 
tako, da bi s projektom seznanili čim več zainteresiranih, 
ki se vključujejo v razreševanje te problematike, zato je 
bilo organizirano posvetovanju na Mašunu. 
4. Vsako leto program Turistične zveze Slovenije 
vključuje področja, ki so vezana na delovanje komisije 
za gozdni prostor. Posamezni člani komisije so se po 
programu dela udeležili različnih oblik aktivnosti 
Zveze gozdarskih društev Slovenije in so posredovali 
mnenje ali stališča komisije. 
5. Obravnava in neposredni dogovori z Zavodom 
za gozdove Slovenije nakazujejo potrebo, interes, 
možnosti, vsebino in oblike delovanja pri organizira-
nem skupnem delu na področju turizma v gozdnem 
prostoru, hkrati pa tudi postavljajo zahtevo, daje treba 
v ta namen sistemsko zagotoviti sredstva, da bi se 
lahko preko te ali podobne koordinacije na državni 
ravni realizirali določeni projekti, ki so vezani na vzdr-
ževanje in razvoj turizma v gozdnem prostoru. 
270 
6. Spremljanje ostalih nalog iz programa dela na-
vajamo le s tematiko problemov, ki jih je komisija 
obravnavala, in sicer: 
- o sanaciji in vzdrževanju gozdnega prostora z jav-
nimi deli na turističnih območjih gozdov, 
- o raznih oblikah popularizacije gozdov, povezanih z 
rekreacijskimi aktivnostmi, 
- o problematiki popotništva in kolesarjenja v gozd-
nem prostoru, 
- o problematiki divjih odlagališč v gozdovih s poseb-
nim poudarkom na primestnih gozdovih. 
Poleg tega komisija podpira regijska gozdarska 
tekmovanja, povezana s turističnimi programi, in zato 
je prevzela pobudo, da se tako tekmovanje organizira 
tudi na državni ravni. 
4 USMERITVE V PRIHODNJE 
V programu pa je ostala še vrsta nalog, ki bi jih 
zlasti s sodelovanjem turističnih društev, terenske goz-
darske službe Zavoda za gozdove Slovenije, gozdars-
kih in planinskih društev morali usklajeno izvajati in 
nadaljevati začeto delo na prej navedenih področjih. 
To sodelovanje je zlasti aktualno na sledečih področjih: 
· pri planiranju in urejanju gozdnega prostora za razvoj 
turizma ter pri določanju in urejanju rekreacijskih 
območij; 
· v sodelovanju z MOP - Uradom RS za naravno in 
kulturno dediščino in regionalnimi zavodi RS za na-
ravno in kulturno dediščino naj bi komisija organi-
zirala pripravo predloga o izboru in ovrednotenju 
tiste naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozd-
nem prostoru (na osnovi inventarja naravne in kul-
turne dediščine RS), ki je lahko turistična ponudba 
v najbolj obiskanih turističnih območjih; 
· komisija za turizem v gozdnem prostoru naj sodeluje 
s komisijo za pešpoti in pripravi pobudo za izdelavo 
pregleda vseh vrst poti v gozdnem prostoru, ki se ali 
se lahko neposredno ali posredno vključijo v razvoj 
turizma v gozdnem prostoru; 
· komisija naj organizira pripravo idejnega projekta za 
izdelavo projekta o gozdnih učnih poteh, ki se lahko 
vključijo v različne oblike turistične ponudbe. V ta 
namen je potrebno: 
- evidentirati, animirati in anketirati vse interesente, 
- pripraviti vsebinsko zasnovo in finančno konstruk-
cijo, 
-poiskati finančno podporo; 
· komisija naj organizira razgovor: 
-o problematiki kolesarjenja v gozdnem prostoru z 
vsemi zainteresiranimi, 
GozdV 57 (1999) 5·6 
- o problematiki divjih odlagališč v gozdnem pro-
stom z vsemi odgovornimi inšpekcijskimi službami 
za gozd in gozdni prostor (s poudarkom na primest-
nih gozdovih, mestnem zelenju in na najbolj obis-
kanih gozdovih v bližini turističnih in relaeacijskih 
centrov; 
· komisija naj pripravi pobudo za osnutek zasnove 
usmerjenega raziskovalnega projekta o nosilni ka-
paciteti gozda in gozdnega prostora za razvoj raz-
ličnih aktivnosti, za razvoj turizma in o tem animira 
ustrezna ministrstva in raziskovalne institucije~ 
· na osnovi dosedanjih ugotovitev in sklepov posve-
tovanj ter na osnovi spremljanja izvajanja teh skle-
Iz domače iTl tuje prakse 
pov, naj komisija pripravi predlog za vlado RS, da 
imenuje koordinacijsko telo, ki bo zagotovilo pogoje 
za učinkovito realizacijo usmeritev za razvoj gozdu 
prijazne ga turizma po načelih trajnostnega gospodar-
jenja z naravnimi viri; 
· naloga komisije je tudi stalna skrb za obveščanje in 
osveščanje javnosti o vlogi in pomenu turizma in 
rekreacije v gozdnem prostoru. 
Vse navedeno naj služi boljši medsebojni obveš-
čenosti, naj vzpodbudi aktivno sodelovanje vseh za-
interesiranih in prispeva k usklajenemu razvoju 
turizma v gozdnem prostoru. 
Gozdarstvo v času in prostoru 
Projekt COST E4 "Forest Reserves Research Network" (Evropska mreža 
gozdnih rezervatov in raziskav) 
Jurij DIACI* 
Slovenija že od leta 1996 aktivno sodeluje v med-
narodnem raziskovalnem projektu COST E4, ki se 
zaključuje z letošnjim letom. V projektu sodeluje de-
vetnajst evropskih držav. Slovenijo zastopata Oddelek 
za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške 
fakultete in Zavod za gozdove Slovenije. Predsednik 
projekta je dr. Jari Parviainen s Finske. 
COST je kratica za "European Cooperation in the 
Field ofScientific and Technical Research" (evropsko 
sodelovanje na področju znanstvenih in tehniških ra-
ziskav) in pomeni eno najstarejših oblik sodelovanja 
v Evropi. Začelo se je že leta 1971, ko se je za so-
delovanje odločilo devetnajst držav. Znanstveno-teh-
nično sodelovanje v okviru COST temelji na prosto-
voljni osnovi in je odvisno od financiranja sodelujočih 
držav. Evropska unija zagotavlja le sredstva za poslov-
nega tajnika različnih akcij in sredstva za potovanja, 
krije stroške vabljenih predavateljev ter nudi štipendije 
za krajša študijska izpopolnjevanja. 
V okviru administracije COST v Bruslju je tudi 
Tehniški komite za gozdove in gozdne proizvode. Goz-
darstvo postaja vse pomembnejše v raziskovalnih pro-
gramih Evropske unije in posredno tudi v akcijah 
COST (okoljska problematika, trajnostni razvoj, po-
men gozdov za rekreacijo, razvoj podeželja itd.). Sem 
*doc. dr. J. D., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo 
in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 
GozdV 57 (1999) 5-6 
sodi tudi projekt COST E4 z naslovom Mreža gozdnih 
rezervatov in raziskav. 
Ozadje in cilji projekta: 
Prvotni gozdni sestoji v Evropi postajajo vedno red-
kejši. Le v njih lahko proučuj emo nemoten potek na-
ravnih procesov in naravno stopnjo biotske pestrosti. 
Oboje je pomembno tako z vidika naravo varstva kot 
tudi z vidika gospodarjenja z gozdovi. Gozdni rezer-
vati so namreč referenčni (primerjalni) objekti za pre-
verjanje uspešnosti sonaravnega gospodarjenja z goz-
dovi. Mednarodne aktivnosti in politični forumi- npr. 
The Earth Summit v Riu de Janeiru leta 1992, Minis-
trska konferenca o varovanju gozdov v Evropi v 
Strassbourgu leta 1990 in v Helsinkih leta 1993 ter 
proces, kJ je sledil v Helsinkih med letoma 1994 in 
1997, namenjen razvoju kazalcev trajnostnega gospo-
darjenja z gozdom -poudarjajo ta dejstva. 
Cilj projekta je ustvariti evropsko mrežo gozdnih 
rezervatov z namenom: L) povezovanja raziskovalnih 
skupin in tekočih raziskav, 2) omogočanja dostopnosti 
rezultatov preteklih raziskav, 3) poenotenja razisko-
valne metodologije in 4) organiziranja skupne banke 
podatkov o gozdnih rezervatih in raziskavah. 
Najpomembnejše naloge projekta so: 
- zbirati in analizirati vse dostopne podatke o gozdnih 
rezervatih in tekočih raziskavah, 
27 1