Novosti v flori Gorenjske (severozahodna Slovenija) II
Novelties of Flora in the Gorenjska Region (Northwestern Slovenia) II
Brane Anderle1 & Vid Leban2
'Hraše 34, SI-4248 Lesce, Slovenija, brane.anderle@gmail.com 2Kajuhova ulica 12, SI-4240 Radovljica, Slovenija, vidleban@gmail.com
Izvleček
Opisujeva nova nahajališča nekaterih vrst, ki so na Gorenjskem ali v celotni Sloveniji redke, ogrožene ali slabše poznane: Alyssum alyssoides, Aphanes arvensis, Ballota nigra, Bryonia alba, Carex bicolor, Duchesnea indica, Laserpitium prutenicum, Loranthus europaeus, Peplis portula, Plantago argentea subsp. liburnica, Polycnemum majus, Polypodium interjectum, Potentilla rupestris, Rumex thyrsiflorus, Scirpoides holoschoenus subsp. australis, Sisyrinchium bermudiana, Staphylea pinnata, Thladiantha dubia, Tragopogon dubium in Viola rupestris.
Ključne besede
flora, nova nahajališča, severozahodna Slovenija, Gorenjska Abstract
We describe new localities of the species which are rare, endangered, new or unsufficiently known in the flora of Gorenjska or Slovenia: Alyssum alyssoides, Aphanes arvensis, Ballota nigra, Bryonia alba, Carex bicolor, Duchesnea indica, Laserpitium prutenicum, Loranthus europaeus, Peplis portula, Plantago argentea subsp. liburnica, Polycnemum majus, Polypodium interjectum, Potentilla rupestris, Rumex thyrsiflorus, Scirpoides holoschoenus subsp. australis, Sisyrinchium bermudiana, Staphylea pinnata, Thladiantha dubia, Tragopogon dubium and Viola rupestris.
Key words
flora, new localities, north-western Slovenia, Gorenjska 1 Uvod
Pričujoči prispevek je nadaljevanje članka z enakim naslovom, ki sva ga objavila v 27. številki revije Hladnikia (Anderle & Leban 2011). Z njim želiva zapolniti nekatere vrzeli v poznavanju razširjenosti izbranih taksonov. Čeprav Gorenjska spada med floristično dobro raziskana območja Slovenije, sva v zadnjih letih pri florističnem kartiranju našla nekaj novih nahajališč na Gorenjskem redkih, ogroženih ali slabše znanih vrst. Nekatere so za Gorenjsko tudi novost.
2	Metode
Floro kartirava po standardni srednjeevropski metodi florističnega popisovanja (Ehrendorfer & Hamann 1965, Haeupler 1976) oziroma evropski metodi florističnega kartiranja (Jalas & Suominen 1967). Terenske podatke sva vnesla v bazo podatkov FloVegSi (T. Seliskar & al. 2003), ki svajo tudi uporabila pri izdelavi kart razširjenosti. Nomenklaturni vir za imena taksonov je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007), po kateri povzemava tudi kratice za fitogeografska območja. Geoelementno, ekološko in fitocenološko oznako predstavljenih taksonov povzemava po Aeschimann & al. (2004 a, b), Poldini (1991) in Oberdorfer (2001), doslej znano razširjenost pa po Mali flori Slovenije (Martinčič & al. 2007), Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001), podatkih iz baze FloVegSi, herbarija LJU in drugih virih. Obravnavane vrste predstavljava po abecednem vrstnem redu.
3	Rezultati z razpravo
3.1	Alyssum alyssoides (L.) L.
9854/2 (UTM 33TVM81) Slovenija: Gorenjska, Limbarska gora, Globočice, približno 650 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 4. 5. 1995 (avtorjev herbarij). V istem kvadrantu je tudi nahajališče na ovršju Limbarske gore, približno 740 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, Š. Novak & V. Leban, 27. 4. 2012 (popisi avtorjev, fotografije Š. Novak in V. Lebana ter herbarij V. Lebana), ki smo ga potrdili še 20. 5. 2012, leg. & det. B. Anderle (avtorjev popis, herbarij B. Anderleta in V. Lebana).
Navadni grobeljnik je (evri)mediteranska vrsta, ki poseljuje izrazito suha, apnenčasta, s hranili revna, pogosto kamnita termofilna naskalna ali peščena rastišča združb zveze Alysso-Sedion albi ter ruderalna mesta v kolinskem in montanskem pasu (Aeschimann & al. 2004 a: 542, Poldini 1991: 133, Wraber v Martinčič & al. 2007: 442). V Sloveniji je sicer raztreseno razširjen po vsem ozemlju, pogost pa je v južnem delu Primorske (Istra, Kras, Vipavska dolina v SM) in Štajerskem (SP ter vzhodni del PA). Vrsta je pogosta tudi v sosednji Furlaniji-Julijski Krajini (Poldini 2009: 165). Na maloštevilnih nahajališčih je prisoten tudi v AL (Pohorje ter vzhodne Karavanke na Koroškem), kjer se njegov areal povezuje s severneje ležečimi in po celem avstrijskem Koroškem raztresenimi nahajališči (Hartl & al. 1992: 78). Z enim nahajališčem je zastopan tudi v okolici Ljubljane - Vič (9953/1), manjka pa v severozahodni in jugovzhodni Sloveniji (Jogan & al. 2001: 33). Presenetljiva je najdba Valentina Plemla, ki je vrsto leta 1859 odkril na Javorniku pri Jesenicah (9550/4; herbarij Valentina Plemla), kjer pa je kljub natančnim terenskim raziskavam nisva uspela ponovno odkriti. Nahajališče navadnega grobeljnika na Limbarski gori (PA), kjer vrsta množično uspeva na peščenem in suhem pobočju na vrhu vzpetine, je drugo na Gorenjskem in prva recentna potrditev uspevanja na Gorenjskem.
3.2	Aphanes arvensis L.
9752/3 (UTM 33TVM52) Slovenija: Gorenjska, Kranj, Orehek, približno 370 m n. m. Det. B. Anderle, 28. 6. 2004 (avtorjev popis).
9752/3 (UTM 33TVM51) Slovenija: Gorenjska, Kranj, Prebačevo, 366 m n. m. Det. B. Anderle, 17. 5. 2011 (avtorjev popis). Nahajališče sva potrdila še 26. 6. 2011 (leg. & det. B. Anderle & V. Leban, fotografski posnetki in herbarij V. Lebana) 9752/2 (UTM 33TVM62) Slovela: Gorenjska, Cerklje na Gorenjskem, njiva, približno
400 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 12. 6. 1988 (herbarij avtorja). 9851/2 (UTM 33TVM41) Slovenija: Gorenjska, Crngrob pri Škofji Loki, približno 400 m n. m.
Det. B. Anderle, 18. 5. 2004 (avtorjev popis). 9855/1 (UTM 33TVM81) Slovenija: Štajerska, Borje pri Mlinšah, približno 570 m n. m. Det.
B. Anderle, 11. 5. 2008 (avtorjev popis). 9953/2 (UTM 33TVM60) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljana, Sneberski prod, njiva,
približno 300 m n. m. Det. B. Anderle, 5. 5. 1996 (avtorjev popis). 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Hraše pri Radovljici, v sadovnjaku, približno
510 m n. m. Det. B. Anderle, 20. 5. 2005 (avtorjev popis). 9854/4 (UTM 33TVM80) Slovenija: Gorenjska, Zalog pri Kresnicah, približno 430 m n. m. Det. B. Anderle, 11. 5. 2014 (avtorjev popis).
Navadna njivka j e (sub)kozmopolitska vrsta, rastoča na svežih, s hranili zmerno bogatih, večinoma nekarbonatnih peščenih ali ilovnatih obdelanih tleh v ruderalnih združbah, ob njivah in ledinah ter robovih žitnih polj v kolinskem in montanskem pasu, v segetalnih združbah zveze Aperion spicae-venti (Aeschimann & al. 2004 a: 790, Oberdorfer
Slika 1: Razširjenost vrste Aphanes arvensis v Sloveniji Figure 1: Distribution of Aphanes arvensis in Slovenia
2001: 547, Poldini 1991: 149). V zadnjem času pa je bila opažena tudi na mestnih zelenicah v Ljubljani (Kocjan, in litt.). Martincic (v Martincic & al. 2007: 264) jo navaja za celotno Slovenijo, vendar je njena razširjenost pri nas omejena predvsem na vzhodni del države, kjer se pogosto pojavlja v Prekmurju (Bakan 2006: 71, 2011: 16), na območju Dravskega in Ptujskega polja (Lešnik 1997: 66), v Beli in Suhi Krajini (Kocjan 2014 a: 79-80, Šilc 2005 a: 240, 243, Martincic 2002: 53), na novomeškem območju in Krški ravni, proti zahodu pa je vse redkejša (Jogan & al. 2001: 41). Najbolj zahodno nahajališče leži v Slovenski Istri na Steni (0547/2; Wraber 1975: 49). Gorenjski najbližja so nahajališča v okolici Ljubljane (Gameljne, Medno, Sneberje, Dolsko, Žale in Gunclje; Šilc 2005 b: 164). Tukaj objavljena nahajališča iz nižinskih predelov Gorenjske ležijo doslej najbolj severozahodno v Sloveniji (Slika 1), od koder za zdaj še nismo imeli znanih natančnejših nahajališč, ampak le splošne navedbe (prim. Paulin 1907: 5).
3.3 Ballota nigra L. subsp. nigra
9853/4 (UTM 33TVM70) Slovenija: Gorenjska, Gorjuša, Krumperk, približno 320 m n. m. Det. B. Anderle, 6. 9. 2009 (avtorjev popis). Nahajališče sva potrdila tudi 3. 7. 2011 (leg. & det. V. Leban & B. Anderle (popis avtorjev, fotografski posnetki in herbarij V. Lebana, LJU)
Ballota nigra L. subsp. meridionalis (Beg.) Beg.
9752/3 (UTM 33TVM51) Slovenija: Gorenjska, Prebačevo pri Kranju, približno 370 m n. m. Leg. & det. B. Anderle & V. Leban, 26. 6. 2011 (popis avtorjev in herbarij V. Lebana ter Herbarij LJU).
9650/1 (UTM 33TVM23) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska Bela, Spodnja vas,
približno 500 m n. m. Det. B. Anderle, 2. 8. 2002 (avtorjev popis). 9650/2 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Studenčice pri Radovljici, približno
530 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 25. 6. 1992 (avtorjev herbarij). 9650/2 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Bled, Mlino, pri škarpi ob Savski cesti,
približno 480 m n. m. Leg. & det. V. Leban, 10. 8. 2013 (avtorjev popis in herbarij). 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Hraše pri Radovljici, približno 520 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 6. 7. 1982 (avtorjev herbarij). Nahajališče sva potrdila še 18. 7. 2011, leg. & det. V. Leban & B. Anderle (herbarij V. Lebana) 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, na severnem delu vasi Smokuč, ob poti, ki vodi do pašnika nad vasjo, približno 540 m n. m. Leg. & det. V. Leban & J. M. Kocjan, 21. 9. 2013 (popis avtorjev in herbarij V. Lebana). 9752/3 (UTM 33TVM52) Slovenija: Gorenjska, Kranj, približno 370 m n. m. Leg. & det. B.
Anderle, 3. 7. 1992 (avtorjev herbarij). 9853/1 (UTM 33TVM61) Slovenija: Gorenjska, Topole pri Mengšu, približno 320 m n. m.
Det. B. Anderle, 22. 8. 2004 (avtorjev popis). 9550/4 (UTM 33TVM24) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Blejska Dobrava, pri
pokopališču, približno 600 m n. m. Det. B. Anderle, 29. 8. 2012 (avtorjev popis). 9953/1 (UTM 33TVM60) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljana, Trubarjeva cesta (na križišču z Rozmanovo cesto), močno zaraščeno dvorišče večstanovanjske hiše, približno
300 m n. m. Leg. & det. V. Leban, 7. 6. 2011 (popis, fotografski posnetki in herbarij avtorja, herbarij LJU). Nahajališče v že znanem kvadrantu. 9953/1 (UTM 33TVM60) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljana, na križišču Masarykove in Njegoševe ceste, ob postaji LPP Friškovec, ob živi meji pod gorskim javorjem, približno 300 m n. m. Leg. & det. V. Leban, 20. 5. 2011 in 27. 5. 2011 (popis, fotografski posnetki in herbarij avtorja, herbarij LJU). Nahajališče v že znanem kvadrantu. 9953/1 (UTM 33TVM60) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljana, na križišču Masarykove in Šmartinske ceste, pri cestnem podvozu pod železniško progo, približno 300 m n. m. Det. V. Leban, 25. 6. 2012 (avtorjev popis). Nahajališče v že znanem kvadrantu. 9953/1 (UTM 33TVM60) Slovenija: Ljubljana, mestna zelenica na Zarnikovi ulici, ob pločniku, približno 300 m n. m. Leg. & det. V. Leban, 9. 6. 2014 (avtorjev popis in herbarij). Nahajališče v že znanem kvadrantu. 9852/4 (UTM 33TVM50) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Tacen-Šmartno pod Šmarno goro,
približno 320 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 3. 9. 1993 (avtorjev herbarij). 9651/3 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Radovljica, na prisojnem, z grmovjem obraščenim bregom nad železniško progo, tik pod asfaltirano potjo, ki vodi iz mesta proti železniški postaji, a tudi nižje, ob Cesti svobode, približno 490 m n. m. Leg. & det. V. Leban, 13.6.2014 (avtorjev popis in herbarij). Nahajališče v že znanem kvadrantu. 9953/1 (UTM 33TVM60) Slovenija: Ljubljana, Savlje, ob dovozni poti do Selanove ulice 20, približno 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan & V. Leban, 15. 9. 2014 (popis avtorjev).
To zanimivo ustnatico, ki je v Sloveniji zastopana z dvema podvrstama (mediteransko-atlantsko subsp. meridionalis ter vzhodnoevropsko subsp. nigra) sta pred nedavnim podrobno predstavila Frajman & Bačič (2011: 236-239). Najdemo jo na nitrofilnih ruderalnih rastiščih na toplih, svežih, humoznih tleh v vaških jedrih, na starih zidovih, ruševinah in odlagališčih, pripotjih, plevelnih združbah in ob živih mejah v kolinskem in montanskem pasu (Jogan v Martinčič & al 2007: 599, Oberdorfer 2001: 805). Na ozemlju Gorenjske, ki s svojim vzhodnim delom sega v osrednjo Slovenijo, uspevata obe podvrsti. Do sedaj znana nahajališča pogostejše podvrste subsp. meridionalis ležijo zahodneje (v okolici Radovljice, 9651/3 in na Rašici pri Ljubljani, 9853/3; Frajman & Bačič, ibid.). Nekaj navedb za Gorenjsko ne opredeljuje podvrstne pripadnosti (Radovljica pri Ljubljanski cesti 73, 9651/3; Markovic 2005: 125, Javornik, 9550/2; Frajman & Bačič, ibid., Bobovek pri Kranju, 9752/1; Geister 1976: 76 ter na več mestih v Kranju, 9752/3; Šilc & Košir 2006: 225, 229). Redkejšo in v Sloveniji bolj vzhodno razširjeno subsp. nigra pa sva opazila le pri Krumperku pri Domžalah. Črna lahkotnica ima status nezadostno znane vrste (K; Anon., 2002), ki pa ni ustrezen, saj je dokaj pogosta in jo opažamo tudi v novejšem času (Frajman & Bačič, ibid.), kar potrjujejo tudi številne najdbe na Gorenjskem.
3.4 Bryonia alba L.
9651/3 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Radovljica, Jeloviška ulica (na križišču s Kajuhovo ulico), z grmovjem in nizkimi robinijami poraslo prisojno pobočje pod mestom, ter ob asfaltirani pešpoti nad istim pobočjem, ki vodi do železniške postaje, približno 500 m n. m. Det. V. Leban, 5. 7. 2011 (avtorjev popis).
9754/3 (UTM 33TVM72) Slovenija: Gorenjska, Tuhinjska dolina, Snovik, približno
500 m n. m. Det. B. Anderle, 13. 7. 2008 (avtorjev popis). 9854/3 (UTM 33TVM70) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Klopce pri Dolu pri Ljubljani, približno 450 m n. m. Det. B. Anderle, 4. 6. 2006 (avtorjev popis).
Ta vzhodnoevropska vrsta, ki poseljuje žive meje ter ograje, bregove rek, loke, termofilne ruderalne robove grmišč in gozdov na svežih, s hranili bogatih tleh na toplih legah v kolinskem in montanskem pasu, izhaja iz Sredozemlja, v srednji Evropi pa je neofit (Aeschimann & al. 2004 a: 454, Červenka & al. 1988: 236, Martinčič v Martinčič & al. 2007: 469, Oberdorfer 2001: 678). V Sloveniji je bil črnojagodasti bljuščec doslej znan z raztresenih nahajališč v vzhodnem delu države, posebej iz nižin ob spodnjem toku Drave (Jogan & al. 2001: 69). Doslej edini znani nahajališči na Gorenjskem sta »po grmovju« blizu Kamnika (9753/4; Dolšak 1936: 119, LJU 10007847, LJU 10007840) in pri Krumperku blizu Domžal (9853/4; LJU 10007845). Poznavanje razširjenosti dopolnjujeva s tremi novimi, doslej najbolj zahodno ležečimi nahajališči v Sloveniji. Na Gorenjskem (v kvadrantu 9852/1; Jogan & al., ibid.) naj bi uspeval tudi rdečejagodasti bluščec (Bryonia dioica), ki je nekoliko pogostejši od črnojagodastega, saj ga najdemo tudi bolj zahodno v SM (kjer črnojagodasti manjka), vendar ga pri terenskem delu za zdaj še nisva opazila.
3.5	Carex bicolor All.
9648/2 (UTM 33TVM03) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, dolina Triglavskih jezer, Zeleno jezero, vlažna, deloma kamnita tla na severnem obrežju jezera poleg sestoja ozkolistnega munca (Eriophoretum angustifoliae), približno 2000 m n m. Leg. V. Leban, 2. 8. 2012, det. B. Anderle, 2. 8. 2012 (popis in herbarij V. Lebana).
Dvobarvni šaš je arktično-alpinska vrsta, ki uspeva na vlažnih tratah in ob izvirih na karbonatni podlagi v subalpinskem pasu (Aeschimann & al. 2004 b: 830, Fischer & al. 2008). Prvo zanesljivo nahajališče vrste Carex bicolor v Sloveniji je odkrila Špela Novak (2010: 5961) blizu Jezera pod Vršacem v Dolini Triglavskih jezer (9648/2) - po katastru to ozemlje pripada občini Bovec in Primorski - ter izčrpno opisala njeno ekologijo in kronologijo njenega odkrivanja v Sloveniji. Dve leti kasneje ga je drugi avtor tega prispevka našel ob Zelenem jezeru, ki leži v istem kvadrantu, a pokrajinsko že na Gorenjskem, v občini Bohinj.
3.6	Duchesnea indica (Andrews) Focke
9752/3 (UTM 33TVM52) Slovenija: Gorenjska, Kranj, soteska Kokre, Huje, približno
360 m n. m. Det. B. Anderle & V. Leban, 26. 6. 2011 (popis avtorjev). 9852/2 (UTM 33TVM51) Slovenija: Gorenjska, Dragočajna pri Smledniku, približno
350 m n. m. Det. B. Anderle, 11. 9. 2011 (avtorjev popis). 9752/1 (UTM 33TVM52) Slovenija: Gorenjska, Bobovek pri Kranju, približno, 410 m n. m.
Det. B. Anderle, 24. 5. 2012 (avtorjev popis). 9651/3 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Radovljica, zelenica za hišo Kajuhova ulica 12 ter na Štrukljevi ulici, ob živi meji, približno 500 m n. m. Det. V. Leban, 12. 6. 2011 (avtorjev popis).
9851/2 (UTM 33TVM41) Slovenija: Gorenjska, Škofja Loka, zelenica ob sprehajalni poti
proti Vincarjam, približno 350 m n. m. Det. V. Leban, 23. 6. 2011 (avtorjev popis). 9755/4 (UTM 33TVM91) Slovenija: Gorenjska, Motnik, Lokar, približno 410 m n. m. Det. B. Anderle, 18. 6. 2014 (avtorjev popis).
Indijski jagodnjak je adventivna (Poldini 1991: 320) oz. vzhodnoazijska (subkozmopolit-ska; Aeschimann & al. 2004 a: 784) potencialno invazivna vrsta iz južne injugovzhodne Azije (od Afganistana do Indije in Japonske). Kot okrasno vrsto so ga prinesli v Evropo in Ameriko, kjer je podivjal in je marsikje že naturaliziran (Praprotnik 2001: 63). Poseljuje nevtralna, nitrofilna in pretežno termofilna rastišča ob pločnikih, cestah in mestnih ulicah, pod živimi mejami, parkovne površine in mestne zelenice, ruderalna obpotja, robove travnikov, gozdne omejke in gozdove v nižinah in montanskem pasu (Dakskobler & al. 2009: 82-83, Oberdorfer 2001: 544, Praprotnik, ibid.). Arealni karti (Jogan & al. 2001: 137, Dakskobler & al., ibid.) prikazujeta strnjena nahajališča v Posočju, nekatera v okolici Ljubljane in zelo raztresena v vzhodni Sloveniji. Vrsto so konec 19. stoletja našli v Panovcu pri Novi Gorici, o njegovem pojavljanju v Ljubljani je poročal Turk (1990: 20), več nahajališč v Posočju, kjer je vrsta že naturalizirana, so objavili Dakskobler & al. (ibid.), nahajališče na obali v okolici Ankarana Glasnovič & Jogan (2009: 19), na Pohorju pa Frajman & Turjak (2007: 19). V Prekmurju se lokalno pojavlja podivjano v senčnih, nekoliko vlažnih gozdovih in logih ob Muri ter ob hišah (Bakan 2006: 71, 2011: 38). Na Gorenjskem je indijski jagodnjak prav tako že podivjal (prim. Praprotnik, ibid.) in naselil nekatera rastišča predvsem v bližini večjih mest. Do zdaj smo ga poznali le iz vasi Bobovek pri Kranju (9752/1; LJU 10019878) in Šmarne gore (9852/4, S. Strgulc Krajšek, podatkovna zbirka CKFF). V bodoče lahko pričakujemo še več novih najdb, predvsem v mestnih središčih.
3.7 Laserpitium prutenicum L.
9448/3 (UTM 33TVM05) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Rateče, približno 930 m n. m.
Det. B. Anderle, 9. 8. 2003 (avtorjev popis). 9548/1 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Rateče, približno 870 m n. m.
Det. B. Anderle, 4. 7. 2004 (avtorjev popis). 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Begunje na Gorenjskem, Poljče, Hlebce,
približno 530 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 9. 7. 1990 (avtorjev popis in herbarij). 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Begunje na Gorenjskem, Poljče, približno
530 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 3. 7. 1983 (avtorjev popis in herbarij). 9651/4 (UTM 33TVM43) Slovenija: Gorenjska, Golnik- Senično, približno 500 m n. m. Leg.
& det. B. Anderle, 20. 7. 1988 (avtorjev popis in herbarij). 9752/3 (UTM 33TVM42) Slovenija: Gorenjska, Kranj, Šmarjetna gora, približno 400 m n. m.
Det. B. Anderle, 24. 9. 2006 (avtorjev popis). 9853/4 (UTM 33TVM70) Slovenija: Gorenjska, Gorjuša pri Krumperku, približno
320 m n. m. Det. B. Anderle, 6. 9. 2009 (avtorjev popis). 9854/4 (UTM 33TVM80) Slovenija: Gorenjska, Drtija pri Moravčah, približno 400 m n. m.
Det. B. Anderle, 19. 8. 2005 (avtorjev popis). 9651/2 (UTM 33TVM43) Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Čadovlje pri Tržiču, približno 550 m n. m. Det. B. Anderle, 18. 9. 2011 (avtorjev popis).
9749/2 (UTM 33TVM22) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Nemški Rovt, fragment zamočvirjenega travnika na gozdnatem pobočju med vasjo in glavno cesto - obvoznico, 615 m n. m. Leg. & det. V. Leban, 18. in 24. 8. 2012 (avtorjev popis, herbarij in fotografski posnetki).
9548/2 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Kranjska Gora, ob žičnicah,
približno 900 m n. m. Det. B. Anderle, 20. 7. 2013 (avtorjev popis). 9753/3 (UTM 33TVM61) Slovenija: Gorenjska, Lahovče pri Zalogu pri Cerkljah, Žerjavka, približno 370 m n. m. Det. B. Anderle, 15. 6. 2014 (avtorjev popis).
Pruski jelenovec je svetlo- do polsencoljubna evropska vrsta, ki jo najdemo na zmerno do spremenljivo vlažnih, zamočvirjenih traviščih, svetlih grmiščih in gozdovih, na ulekninah prodnatih teras in cestnih brežinah, po katerih občasno mezi voda. Poseljuje pretežno karbonatna, nevtralna, humozna do ilovnata, s hranili revna rastišča združb iz zveze Molinion od kolinskega do montanskega pasu (Aeschimann & al. 2004 a: 1146, Čušin 2006: 113, Marunčič v Marunčič & al. 2007: 410, Oberdorfer 2001: 724, Poldini 1991: 467). V Sloveniji ima vrsta raztresena nahajališča po vsem ozemlju, a je pogostejša v zahodnem delu države (Jogan & al. 2001: 217). Manjka le v Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah ter SP (Marunčič, ibid.). Gorenjskim nahajališčem najbližja so nahajališča v okolici Ljubljane (prim. Zor 1968: 107), kjer je vrsto »na polvlažnih travnikih« odkril že Paulin (1905: 318), v Posočju (Dakskobler 2005: 49, Dakskobler & al. 2011: 61, Čušin, ibid.) ter v okolici Cerknega (9849/2,4 in 9850/1,3, Jogan & al. 2001: 217). Justin ga je 1910 odkril ob gozdnih robovih ob cesti, ki vodi iz Bodešč v Radovljico (9650/4; LJU 10032581), Polenec pa 1953 v Kranju (9752/3; LJU 10032589). Nahajališče pri Nemškem Rovtu je drugo v Bohinju (na levem bregu Mostnice, severno od pl. Trstje, 1385 m, 9649/3, sta ga popisala Dakskobler & Zupan, 21. 6. 2012), pri Ratečah prva navedba za Karavanke, pri Čadovljah pa za Kamniško-Savinjske Alpe.
3.8 Loranthus europaeus Jacq.
9650/2 (UTM 33TVM23) Slovenija: Gorenjska, Podhom, Gmajna, približno 550 m n. m. Leg.
& det. B. Anderle, 15. 5. 1988 (avtorjev popis in herbarij). 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Hraše, na hrastih v mejicah ob pašnikih okoli vasi, približno 520 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 22. 5. 1987 (avtorjev popis in herbarij). Nahajališče sva potrdila še 24. 2. 2008 ter 7. 6. 2008 (leg. & det. V. Leban, avtorjev popis, herbarij in fotografski posnetki). 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Rodine, na hrastih na severni strani ceste, ki
pelje skozi vas, približno 560 m n. m. Det. V. Leban, 12. 2008 (avtorjev popis). 9652/3 (UTM 33TVM53) Slovenija: Gorenjska, Povlje pri Trsteniku, približno 600 m n. m.
Det. B. Anderle, 26. 8. 2003 (avtorjev popis). 9652/4 (UTM 33TVM53) Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Potoče pri
Preddvoru, približno 500 m n. m. Det. B. Anderle, 2. 7. 2003 (avtorjev popis). 9751/2 (UTM 33TVM42): Slovenija: Gorenjska, Podbrezje, na hrastu na pobočju jugovzhodno od vasi, tik nad avtocesto, severno od viadukta Tržiška Bistrica, približno 420 m n. m. Det. P. Kozjek, 1950-1960. Hrasta sedaj tam ni več (J. Kozjek, in litt.). 9753/2 (UTM 33TVM72) Slovenija: Gorenjska, Brezje nad Kamnikom, približno 500 m n. m. Det. B. Anderle, 3. 5. 2005 (avtorjev popis).
9754/4 (UTM 33TVM81) Slovenija: Gorenjska, Menina planina, Zg. Tuhinj, Golice, 550580 m n. m. Det. B. Anderle, 6. 8. 2006 (avtorjev popis). 9951/3 (UTM 33TVL39) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Smrečje / Žiri, približno 700 m n. m.
Det. B. Anderle, 17. 4. 2006 (avtorjev popis). 9651/2 (UTM 33TVM43) Slovenija: Gorenjska, Leše pri Tržiču, Hudi Graben, približno
600 m n. m. Det. B. Anderle, 25. 4. 2011 (avtorjev popis). 9652/3 (UTM 33TVM53) Slovenija: Gorenjska, Bašelj pri Preddvoru, približno 490 m n. m.
Det. B. Anderle & V. Leban, 9. 4. 2012 (popis avtorjev). 9652/3 (UTM 33TVM53) Slovenija: Gorenjska, Trstenik pri Kranju, približno 460 m n. m.
Det. B. Anderle & V. Leban, 9. 4. 2012 (popis avtorjev). 9652/4 (UTM 33TVM52) Slovenija: Gorenjska, Potoče pri Preddvoru, približno 500 m n. m.
Det. B. Anderle, 18. 4. 2012 (avtorjev popis). 9852/3 (UTM 33TVM40) Slovenija: Gorenjska, Osolnik pri Medvodah, približno 450 m n. m. Det. B. Anderle, 22. 4. 2012 (avtorjev popis).
Navadno ohmelje je polzajedavska evropska (Poldini 1991: 493) oziroma jugovzhodnoevropska vrsta (Aeschimann & al. 2004 a: 988), ki v obliki grmičkov raste v krošnjah številnih listavcev (Quercus spp., redkeje tudi Castanea sativa, Fagus sylvatica, Tilia spp., Olea europaea, Acer campestre, Carpinus betulus in Crataegus monogyna; Brus 2008: 286, Zebec & Idžojtic 2006: 41-42). Uspeva v kolinskem in montanskem pasu v srednji
46 47 40 49 50 51 52 53 54 55 55 57 5S 59 6Q 61 62 63 64 65
Slika 2: Razširjenost vrste Loranthus europaeus v Sloveniji Figure 2: Distribution of Loranthus europaeus in Slovenia
in jugovzhodni Evropi, na vzhodu pa sega njegov areal do zahodne Azije (Aeschimann, ibid., Brus 2008 a, ibid.). V Sloveniji je pogostejši v vzhodnem delu države, kjer je podnebje toplejše (Prekmurje, Štajerska, Dolenjska, Bela Krajina) ter v srednjem in južnem delu SM, drugod pa se pojavlja redkeje, na primer v okolici Ljubljane. Na območjih s hladnim podnebjem in večjo količino padavin (AL, PA, DN) naj ohmelje ne bi uspevalo, saj ni možnosti za ugoden razvoj semen (Kogelnik 2002: 47-48).
Navedb o uspevanju ohmelja v Sloveniji je v domači literaturi razmeroma veliko, podatkov za območje Gorenjske pa zelo malo. Znana nama je le ena navedba o pojavljanju te vrste v Polhograjskem hribovju, ob poti z Osolnika proti vasi Sora (9852/3; Jogan 1994: 4344). Tu objavljene najdbe ohmelja na Gorenjskem so najbolj severozahodno ležeča nahajališča v Sloveniji in prva v AL ter pomembno prispevajo k poznavanju razširjenosti te vrste v severozahodni Sloveniji, kjer podnebje očitno ni omejujoč dejavnik (Slika 2).
3.9 Peplis portula L.
9851/1 (UTM 33TVM31) Slovenija: Gorenjska, Jarčje Brdo, približno 600 m n. m. Det. B.
Anderle, 12. 8. 2007 (avtorjev popis). Nahajališče sva potrdila še 25. 9. 2011, leg. & det. B.
Anderle & V. Leban (popis avtorjev, herbarij in fotografski posnetki V. Lebana).
Navadni skutnik je evrosibirska (Poldini 1991: 566) oziroma evropska vrsta vlažnih do prehodno poplavljenih močvirnih, s hranili revnih, zmerno kislih, humoznih, glinenih ali ilovnatih nekarbonatnih tal. Prehodno uspeva na robovih obrežij, polj in odprtih blatnih površin ribnikov, mlak in jezer; kot pionirska vrsta hitro poseljuje tudi kolesnice, zamuljene ali delno poplavljene odseke njiv, vlažne jarke in kotanje na gozdnih poteh ter obpotjih v kolinskem in montanskem pasu. Je značilna vrsta pionirskih prehodnih nizkorastočih združb pritlikavih enoletnih ostričevk (Cyperus spp., Carex bohemica, Eleocharis ovata, E. carniolica), ločkov (Juncus spp.) ter drugih vrst (Filaginella uliginosa, Limosella aquatica, Peplis portula, Lindernia procumbens), ki so prilagojene na izmenjavo suhih in poplavljenih faz (Isoeto-Nanojuncetea). Navadni skutnik se razvije na vlažnem blatnem ali peščenem dnu suhe faze ali nižjega vodostaja jezer in ribnikov (Aeschimann & al. 2004 a: 960, Bakan 2011: 120, Fischer & al. 2008: 423, Oberdorfer 2001: 680, Ravnik v Martinčič & al. 2007: 336, Vreš v Jogan & al. 1997: 93). Ogroženost teh habitatov je čedalje večja, zato skutnik Rdeči seznam uvršča med ranljive (V) vrste (Anon., 2002).
V Sloveniji je vrsta redka do zelo raztreseno razširjena (Jogan & al. 2001: 274, Ravnik, ibid.). O njenem pojavljanju v Sloveniji poročajo v novejšem času številni viri (Wraber & Čarni 1990, Seliškar & al. 1994, 1995, Trpin & al. 1995, Vreš & al. 1995, Vreš v Jogan & al. 1997, Bakan 2006, 2011). Najdemo jo predvsem v Prekmurju (SP), kjer je najpogostejša, na Štajerskem v porečju Dravinje ter spodnjega toka Drave (SP), redkeje pa na Dolenjskem (PD in SP) na Krški ravni ter južnem Primorskem v porečju Reke ter severneje na Goriškem (SM; 0047/2). V Ljubljanski kotlini je vrsta znana v štirih kvadrantih: z Rakovnika v Ljubljani (9953/3; Wraber & Čarni 1990: 10), Babne gorice pri Škofljici (0053/1; Paulin 1915) ter iz okolice Črnuč (9853/2,3; Jogan & al., ibid.). Novoodkrito nahajališče pri Jarčjem Brdu (PA), kjer navadni skutnik uspeva v vlažni ilovnati kolesnici na močvirnatem travniku skupaj z vrsto Eleocharis acicularis, je prvo v severozahodni Sloveniji in Škofjeloškem hribovju, ki pripada prigorju Julijskih Alp.
3.10	Plantago argentea Chaix. subsp. liburnica V. Ravnik
9550/4 (UTM 33TVM34) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Potoki pri Jesenicah, približno 570 m n. m. Det. B. Anderle, 8. 5. 2012 (avtorjev popis). Nahajališče sva obiskala in popisala še 9. 5. 2012, leg. & det. B. Anderle & V. Leban (herbarij in fotografski posnetki V. Lebana).
9950/2 (UTM 33TVM30) Slovenija: Gorenjska, Lajše pri Gorenji vasi, približno 450 m n. m. Det. B. Anderle, 22. 5. 2005 (avtorjev popis). Glej tudi Dakskobler & al. 2009: 92!
9952/2 (UTM 33TVM50) Slovenija: Gorenjska, Golo Brdo pri Medvodah, Babnik, približno 390 m n. m. Det. B. Anderle & V. Leban, 1. 5. 2014 (popis avtorjev).
Srebrni trpotec je pontska (Poldini 1991: 583) oziroma južnoevropska montanska vrsta (Aeschimann & al. 2004 b: 176), njegova, v Sloveniji edina podvrsta liburnica (po kateri ta takson imenujemo liburnijski trpotec) pa ima ilirsko razširjenost (Ravnik 1988 a: 60). Uspeva na bazičnih (večinoma karbonatnih) podlagah na s hranili revnih, suhih, prisojnih traviščih in kamnitih pobočjih v kolinskem in montanskem pasu (Jogan v Martinčič & al. 2007: 581, Aeschimann & al., ibid.). Razširjen je le v zahodni Sloveniji; strnjeno uspeva na južnem Primorskem in v srednji Soški dolini v SM, redkejši je v DN in jugozahodnem obrobju PA. Pojavljanje v Julijskih Alpah v AL so podrobno obdelali Dakskobler & al. (2009: 92, 2012: 63), ki so objavili tudi karto razširjenosti v Sloveniji. Na Gorenjskem je liburnijski trpotec redek. Znan je le iz Ukanca v Bohinju (9749/1; Dakskobler & al. 2012: 63) ter Lajš pri Gorenji vasi v Poljanski dolini (9950/2; Dakskobler & al. 2009: 92). Nahajališče pri Potokih je četrto na Gorenjskem in prvo, ki fitogeografsko spada v Karavanke.
3.11	Polycnemum majus A. Braun
9752/3 (UTM 33TVM42) Slovenija: Gorenjska, Kranj, železniška postaja, približno
360 m n. m. Leg. & det. B. Anderle & V. Leban, 2. 10. 2011 (popis avtorjev, herbarij in
fotografski posnetki V. Lebana).
Navadni hrustec je evrazijska (Poldini 1991: 593) oziroma južnoevropsko-zahodnoazijska vrsta, ki uspeva na suhih, občasno vlažnih, golih humoznih tleh v kolinskem in montanskem pasu (Aeschimann & al. 2004a: 236, Jogan v Martinčič & al. 2007: 202). Vezana je na sekundarna rastišča, ki jih je ustvaril človek (Jogan 1993: 50). Njegovo uspevanje v Sloveniji je močno raztreseno, bolj ali manj prehodno; številčnejša so le nahajališča na južnem Primorskem v SM, pojavlja pa se tudi na Štajerskem v okolici Maribora v SP, vendar podatki o teh nahajališčih temeljijo na starejših virih (Jogan, ibid, Jogan & al. 2001: 288, Jogan v Martinčič, ibid.). V osrednji Sloveniji je bilo doslej znano le eno nahajališče v AL (K) na Gorenjskem na železniški postaji Žirovnica (9550/4; Jogan 2004: 19). Najdba navadnega hrustca na zelo skromnem rastišču v razpoki ob betonskem robniku perona na železniški postaji v Kranju je tako drugo nahajališče na Gorenjskem in prvo v PA. Vrsta je v Sloveniji verjetno vse redkejša zaradi odvisnosti od primernih antropogenih rastišč (Jogan 1993: 50), kar potrjuje tudi redkost novejših najdb v Sloveniji.
3.12	Polypodium interjectum Shivas
9650/2 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Bled, vzpetina Blejskega gradu, gozdna pobočja ob poti nad jezerom, na plitvih skeletnih gozdnih tleh, približno 570 m n. m. Leg & det. V. Leban, 3. 12. 2011 in 26. 12. 2011 (avtorjev popis in herbarij). 9650/4 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Lancovo, Vošče, približno
500 m n. m. Det. B. Anderle, 10. 5. 2002 (avtorjev popis). 9854/3 (UTM 33TVM70) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Križevska vas pri Dolu pri Ljubljani,
približno 550 m n. m. Det. B. Anderle, 9. 4. 2007 (avtorjev popis). 9852/4 (UTM 33TVM50) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Šmarna gora, tik pod vrhom na severni strani, bukov gozd, osojno skalovje, približno 650 m n. m. Leg. & det. J. M. Kocjan, 27. 12. 2004 (avtorjev popis in herbarij).
Srednja sladka koreninica je evrimediteranska (Poldini 1991: 600) oziroma mediteransko-zahodnoazijska vrsta (Aeschimann & al. 2004 a: 68), ki poseljuje senčna, vlažna rastišča v gozdovih, ob vhodih v jame in brezna, na težje dostopnih skalnatih stenah, skalah ob izvirih, večjih odmrlih štorih in z mahom poraslih deblih od kolinskega do montanskega pasu (Martincic v Martincic & al. 2007: 106, Mlakar 1987: 50). Vrsta je pogostejša v zahodni Sloveniji (Posočje, južna Primorska, od koder imamo tudi največ objavljenih podatkov, npr. Čušin 2006, Dakskobler 2005, 2007), proti vzhodu pa je vse redkejša (Jogan & al. 2001: 292, Jogan 1996: 32). Zelo redka je tudi na sosednjem Avstrijskem Koroškem (Hartl & al. 1992: 280), pogosta pa v Furlaniji-Julijski Krajini (Poldini 2002: 378, 2009: 423), kjer je bila izdelana tudi ekoklimatska študija tega taksona (Poldini & Toselli 1982). Na južnem Primorskem je bila opisana z mahovnimi vrstami bogata združba severnej ših leg, asociacija Neckero crispae-Polypodietum interjecti, v kateri je srednja sladka koreninica značilnica (Poldini 2009: 671). Edina doslej znana podatka o uspevanju srednje sladke koreninice na Gorenjskem sta v kvadrantih 9952/1 (Jogan & al. 2001: 292) in 9753/1 (Mlakar 1987: 54). Objavljena nahajališča pomembno prispevajo k poznavanju razširjenosti vrste na Gorenjskem in so doslej najsevernejša v Sloveniji.
3.13	Potentilla rupestris L.
9548/2 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Podkoren, približno 850 m n. m.
Det. B. Anderle, 6. 5. 1993 (avtorjev popis). 9650/2 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Studenčice pri Radovljici, približno
530 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 20. 5. 1985 (avtorjev popis in herbarij). 9852/1 (UTM 33TVM41) Slovenija: Gorenjska, Lipica pri Škofji Loki, približno 340 m n. m.
Det. B. Anderle, 22. 4. 2006 (avtorjev popis). 9852/3 (UTM 33TVM50) Slovenija: Gorenjska, Žlebe pri Medvodah, približno 450 m n. m.
Det. B. Anderle, 25. 4. 2010 (avtorjev popis). 9751/2 (UTM 33TVM42) Slovenija: Gorenjska, Kranj, Zgornja Besnica, Podrovnik, približno 430 m n. m. Det. B. Anderle, 1. 6. 2010 (avtorjev popis) ter Zgornja Besnica, Brše, približno 430 m n. m. Det. B. Anderle, 15. 5. 2012 (avtorjev popis). 9751/2 (UTM 33TVM42) Slovenija: Gorenjska, Spodnja Besnica, približno 430 m n. m. Det. B. Anderle, 29. 4. 2003 (avtorjev popis).
9853/4 (UTM 33TVM70) Slovenija: Gorenjska, Brezovica pri Dobu, približno 370 m n. m.
Det. B. Anderle, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 9851/2 (UTM 33TVM41) Slovenija: Gorenjska, Škofja Loka, Vincarje, suho travnato pobočje ob poti na Stari grad, približno 380 m n. m. Leg. & det. V. Leban, 8. 5. 2007 in 23. 6. 2011 (avtorjev popis, herbarij in fotografski posnetki). Nahajališče v že znanem kvadrantu. 9852/4 (UTM 33TVM50) Slovenija: Gorenjska, Golo Brdo pri Medvodah, pri Slavkovem domu, približno 400 m n. m. Det. B. Anderle, 18. 5. 2014 (avtorjev popis). Nahajališče v že znanem kvadrantu.
Skalni petoprstnik je cirkumborealna (Poldini 1991: 612) oziroma evropska (Aeschimann & al. 2004 a: 764) vrsta svetlih termofilnih gozdov, suhih kamnitih travnatih ali grmovnatih rastišč ter gozdnih robov (vegetacija iz zveze Geranion sanguinei) na večinoma kislih, humoznih, peščenih ali kamnitih tleh v kolinskem in montanskem pasu (Martinčič v Martinčič & al. 2007: 254, Oberdorfer 2001: 537). Na Goričkem so opisali subasociacijo Hypochoerido-Festucetum rupicolae potentilletosum rupestris, v kateri je skalni petoprstnik razlikovalnica. Njene sestoje najdemo na manjših površinah, ki se močno zaraščajo, na izrazito suhih, pustih in kislih tleh (rankerju) na grebenih in južnih straneh gričev (Škornik 2003: 78-79).
Razširjen je predvsem v vzhodni Sloveniji (Prekmurje, Štajerska, Posavje, Dolenjska), na zahodu je zelo redek (posamična nahajališča v Vipavski dolini in južnem delu Ljubljanske kotline; Jogan & al. 2001: 299). Na Gorenjskem smo skalni petoprstnik doslej poznali le z južnega dela pokrajine v PA v kvadrantih 9752/3 (v vasi Zg. Bitnje SZ od Kranja; LJU10044955), 9751/4 (v vasi Zabukovje na JV pobočju hriba Jošt nad dolino Besnice pri Kranju; LJU10044962), 9851/2 (v okolici Škofje Loke: Puštal, Žolšče; LJU10044953 ter med Crngrobom in Šutno; LJU10044959), 9952/1 (v Polhograjskem hribovju, blizu vasi Hruševo, južno od cerkve Sv. Jurija; LJU10044947) v Poljanski dolini med Škofjo Loko in Poljanami; Paulin 1904: 244). V soseščini uspeva tudi na Šmarni gori (9852/4; Graf 1837, Šuštar 1998: 54), na Golovcu (9953/3; prim. LJU10044929), na Ljubljanskem gradu (9953/3; prim. LJU10044940, LJU10044938), v okolici Ljubljane (9953/1; LJU10044934), pri Zalogu (9953/2; Paulin 1904, ibid.) ter pri postaji Kresnice ob Savi severno od Litije (9854/4; LJU10044939). Nova nahajališča ležijo doslej najbolj severozahodno v Sloveniji.
3.14 Rumex thyrsiflorus Fingerh.
9853/4 (UTM 33TVM70) Slovenija: Gorenjska, Račni Vrh pri Brezovici pri Dobu, približno 370 m n. m. Det. B. Anderle, 8. 5. 2011 (avtorjev popis).
Latasta kislica je evrosibirska vrsta, ki uspeva v nitrofilnih in zmerno suhih ruderalnih združbah, na pripotjih, cestnih in železniških nasipih ter suhih travnikih v nižinah (Aeschimann & al2004 a: 382, Jogan v Martinčič & al. 2007: 217, Oberdorfer2001: 331). K nam se je v prejšnjem stoletju razširila z vzhoda (Jogan, ibid.). Večina najdb te vrste v Sloveniji je po letu 1988, ko so jo prvič opazili v Prekmurju, kjer je zdaj že precej razširjena. Pogosta je tudi na vzhodnem Štajerskem, raztresena nahajališča pa poznamo še iz Slovenske Istre, okolice Pivke, Ljubljane, Dravograda, Novega mesta, Krške kotline (Jogan & al. 1997: 9697, Jogan & al. 2001: 329) in Kočevske (Accetto 2006: 25). Na Gorenjskem latasta kislica
doslej po nama znanih podatkih še ni bila najdena. Objavljeno nahajališče pri Dobu je prvo na Gorenj skem in kaže na težnjo širitve taksona proti zahodu (Jogan v Marunčič & al., ibid.)
3.15	Scirpoides holoschoenus (L.) Sojak subsp. australis (Murray) Sojak
9750/3 (UTM 33TVM21) Slovenija: Gorenjska, Škofjeloško hribovje, dolina Selške Sore, na makadamskem izogibališču ob južni strani glavne regionalne ceste Železniki-Podbrdo blizu Podrošta pri Spodnji Sorici, približno 650 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 15. 7. 2004 (avtorjev popis in herbarij).
Navadno bičevje je mediteransko-atlantska (Poldini 1991: 434) oziroma mediteransko-zahodnoazijska vrsta (Aeschimann & al. 2004 b: 760), ki uspeva na bazičnih, s hranili revnih, mokrotnih ali povirnih tleh na peščenih bregovih, ob mejicah, na močvirnih travnikih, pašnikih in mlakah v kolinskem in montanskem pasu (Aeschimann, ibid, Dakskobler & al. 2010: 156, Martinčič v Martinčič & al. 2007: 798, Petelin & Bačič 2009: 418-419). V Sloveniji je navadno bičevje zelo redko in zato uvrščeno na Rdeči seznam kot ranljiva vrsta (Anon. 2002). Doslej znana nahajališča so v zahodni Sloveniji v Istri (0448/1 in 2; Glasnovič & Jogan 2009: 23; Jogan & al. 2001: 198), v Vipavski dolini (Mlake, 0048/4 in 0149/4 ter jugovzhodno od vasi Gojače, 0148/2; Kocjan 2014 b: 88) in v Borovniški dolini južno od Ljubljane (0152/1; Petelin & Bačič, ibid.).
Na Gorenjskem so jo nedavno odkrili na travnikih v zgornjem delu Ukanca (9748/2; Dakskobler & al., ibid.). Nahajališče pri Podroštu je drugo na Gorenjskem in v AL (J). Poleti 2004 je na mokrotnih, peščenih tleh ob robu grmovja na izogibališču le nekaj metrov od ceste Železniki-Podbrdo raslo nekaj primerkov navadnega bičevja, ki jih sedem let kasneje ob ponovnem obisku nahajališča 18. 6. 2011 nisva več opazila. Rastišče so zasuli z velikim kupom gramoza in peska ter ga s tem najverjetneje dokončno uničili.
3.16	Sisyrinchium bermudiana L.
9650/2 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Lesce, golf igrišče, približno 500 m n. m.
Leg. & det. B. Anderle, 10. 6. 2004 (avtorjev popis in herbarij). 9752/1 (UTM 33TVM52) Slovenija: Gorenjska, Kranj, Rupovščica, Gorenje, približno
400 m n. m. Det. B. Anderle, 16. 5. 2010 (avtorjev popis). 9650/3 (UTM 33TVM22) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Soteska, suh kamnit travnik za železniško postajo Soteska, 484 m n. m. Leg. & det. V. Leban, 19. 5. 2012 (avtorjev popis in herbarij).
Bermudski modri meček je pri nas adventivna vrsta severnoameriškega ali irskega izvora, ki uspeva na vlažnih rastiščih (travnikih in prodnatih tleh z zastajajočo vodo) bazičnih karbonatnih, a tudi bolj kislih, s hranili revnejših tal spremenljive vlažnosti v kolinskem in montanskem pasu (Aeschimann & al. 2004 b: 1084, Poldini 1991: 711, T. Wraber v Martinčič & al. 2007: 752). O taksonomskih ter nomenklaturnih vprašanjih ter problematiki izvora vrste je pred leti pisala Bačič (2000: 15-16). V Sloveniji so ga prvič opazili že leta 1937 pri Ribnici na Dolenjskem (0254/3; Horvatic & Tomažič 1939: 83), pozneje pa se je vednost o njegovi razširjenosti hitro povečevala (Šuštar 2003: 453). Zdaj
je znan v AL, PA, DN, PD in SM (T. Wraber, ibid.) Arealno karto s pregledom nahajališč navaja Šuštar (ibid).
Na Gorenjskem je bermudski modri meček znan s Circe v okolici Kranja (9752/3), Smlednika (9852/2), Trboj (9852/1) ter Pirnic (9852/4; Šuštar, ibid.). Kasneje ga je v Bohinju pri Stari Fužini odkril Pintar (2006: 76, 2009: 74). Leta 2010 ga je na istem nahajališču potrdil drugi avtor prispevka. Jogan & al. (2001: 361) ga navajajo tudi za kvadrant 9549/1, a gre za napačen podatek, ki je nastal zaradi napake pri geokodiranju (Govedič, in litt.). Nahajališče v Soteski pri Bohinju dopolnjuje znano razširjenost vrste na Gorenjskem in je doslej tretje nahajališče v AL.
3.17	Staphylea pinnata L.
9950/2 (UTM 33TVM30) Slovenija: Gorenjska, Selo pri Žireh, Sv. Ana, približno 500 m n. m.
Det. B. Anderle, 25. 5. 2010 (avtorjev popis). 9850/3 (UTM 33TVM20) Slovenija: Gorenjska, Kopačnica pri Hotavljah, približno
550 m n. m. Det. B. Anderle & V. Leban, 17. 4. 2011 (popis avtorjev). 9952/2 (UTM 33TVM50) Slovenija: Gorenjska, Golo Brdo pri Medvodah, Babnik, približno 390 m n. m. Leg. & det. B. Anderle & V. Leban, 1. 5. 2014 (popis avtorjev, herbarij in fotografski posnetki V. Lebana). 9755/3 (UTM 33TVM91) Slovenija: Gorenjska, Motnik, Strmec, približno 570 m n. m. Det.
B. Anderle, 17. 8. 2014 (avtorjev popis). 9755/4 (UTM 33TVM91) Slovenya: Gorenjska, Jasovnik, približno 450 m n. m. Det. B.
Anderle, 18. 6. 2014 (avtorjev popis). 9951/4 (UTM 33TVL49) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Horjul, približno 350 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 5. 5. 1994 (avtorjev popis in herbarij). Nahajališče v že znanem kvadrantu.
Navadni kloček je jugovzhodnoevropsko-jugozahodnoazijska (Aeschimann & al. 2004 a: 1040) oz. pontska (Poldini 1991: 727) polsvetloljubna do polsencovzdržna vrsta, ki uspeva na svežih do vlažnih, bogatih, nevtralnih tleh na apnenčasti podlagi. Najdemo ga na gozdnih robovih, grmiščih in tudi v notranjosti hrastovo-gabrovega, gabrovega, bukovega ali jelovo-bukovega gozda ter v gozdovih plemenitih listavcev. Njegov areal se na severu razteza do Švice in južne Nemčije, na vzhodu pa do Male Azije in Kavkaza. V večjem delu Slovenije se pojavlja poredko in raztreseno od kolinskega do montanskega pasu (Brus 2008: 262). Gorenjski najbližja doslej znana nahajališča so v dolinah Bače in Idrijce ter na južnem obrobju Gorenjske in v okolici Ljubljane (Jogan & al. 2001: 370, Zor 1968: 103), od koder so tudi objavljene najdbe.
3.18	Thladiantha dubia Bunge
9650/3 (UTM 33TVM23) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska Bela, približno
500 m n. m. Det. B. Anderle, 2. 8. 2002 (avtorjev popis). 9650/2 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Zasip pri Bledu, približno 540 m n. m. Det. B. Anderle, 21. 8. 2013 (avtorjev popis). Nahajališče sva potrdila 26. 8. 2013 (avtorjev popis in herbarij V. Lebana)
46 47 40 49 50 51 52 53 54 55 55 57 5B 59 60 61 62 63 64 65
Slika 3: Razširjenost vrste Thladiantha dubia v Sloveniji Figure 3: Distribution of Thladiantha dubia in Slovenia
Ta vzhodnoazijska (Aeschimann & al. 2004 a: 452) okrasna plezavka, ki se je razširila iz severne Kitajske, v Sloveniji uspeva podivjano in naturalizirano po grmovnatih mestih na s hranili bogatih tleh predvsem v kolinskem pasu. Prvi je o pojavljanju navadne zmečkanke na Slovenskem pisal Prekorsek (1967: 90-91), ki jo je v petdesetih letih našel v soteski Kokre pri Kranju, kasneje pa še na nekaj mestih v okolici Kranja. V Stražišču pri Kranju je vrsto našel A. Seliškar (Wraber 1967: 117). Ravnik (1988 b: 312-313) opisuje še nahajališče na zemljišču poleg hotela Creina, kjer je nekoč stala hiša veletrgovca Edvarda Dolenca; ta je bil velik ljubitelj rastlin, zmečkanko pa bi lahko dobil od prijatelja Franca Juvana, ki je deloval kot vrtnar v ljubljanskem botaničnem vrtu. Vsa omenjena nahajališča v okolici Kranja, ki so bila do sedaj edina poznana nahajališča v Sloveniji, ležijo v kvadrantu 9752/3 v PA (Martincic v Martincic & al. 2007: 469, Jogan & al. 2001: 380). Nekoliko več podatkov za to vrsto imajo na Avstrijskem Koroškem (Hartl & al. 1991: 347), kjer je lokalno postala celo nadležen plevel na koruznih njivah (Essl & Rabitsch 2002: 149, Leute & Sembach 1984: 41), česar pa za zdaj pri nas še nismo opazili. V Avstriji subspontano uspeva še druga vrsta istega rodu, Thladiantha calcarata, ki je v Sloveniji (še) nismo našli (Essl & Rabitsch, ibid.).
Objavljeni nahajališči na Gorenjskem ležita v AL in sta prvi navedbi za to fitogeografsko območje (Slika 3).
3.19 Tragopogon dubius Scop.
9853/3 (UTM 33TVM60) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Črnuče, približno 300 m n. m. Leg.
& det. B. Anderle, 21. 7. 1996 (avtorjev popis in herbarij). 9752/3 (UTM 33TVM42) Slovenija: Gorenjska, Kranj, železniška postaja, približno
360 m n. m. Det. B. Anderle & V. Leban, 2. 10. 2011 (popis avtorjev). 9852/1 (UTM 33TVM41) Slovenija: Gorenjska, Škofja Loka, Trata, železniška postaja, približno 370 m n. m. Det. B. Anderle & V. Leban, 2. 10. 2011 (popis avtorjev). Nahajališče sva potrdila še 21. 6. 2012, leg. & det. V. Leban (popis, fotografski posnetki in herbarij V. Lebana).
9852/4 (UTM 33TVM50) Slovenija: Gorenjska, Medvode, železniška postaja, približno 320 m n. m. Det. V. Leban, 20. 6. 2013 (avtorjev popis).
Velika kozja bradaje pontska (Poldini 1991: 748) oziroma mediteranska vrsta, ki uspeva na karbonatnih, s hranili bogatih tleh na (zmerno) suhih, prisojnih, termofilnih ruderalnih rastiščih v plevelnih združbah, na pripotjih, suhih travnikih in železniških progah v kolinskem in montanskem pasu (Aeschimann & al. 2004 b: 646, Oberdorfer 2001: 981, Wraber v Martinčič & al. 2007: 697, Jogan 2013). Pojavljanje vrste v Sloveniji je podrobno kritično obdelal Jogan (ibid.). Vrsta je v submediteranskem delu Slovenije avtohtona, nekaj nezanesljivih navedb pa je iz osrednje in vzhodne Slovenije ter tudi Gorenjske (Šenturška
46 47 4B 49 50 51 52 53 54 55 53 57 58 59 60 61 62 63 64 65
Slika 4: Razširjenost vrste Tragopogon dubius v Sloveniji Figure 4: Distribution of Tragopogon dubius in Slovenia
gora, Cerklje na Gorenjskem; 9753/1). V lanskem letu je omenjeni avtor odkril še tri nova nahajališča v okolici Ljubljane, na Štajerskem in v Litiji, povsod na ruderalnih rastiščih ob železniški progi. Nahajališča ob železniških postajah Kranj, Škofja Loka in Medvode, kjer velika kozja brada množično uspeva na zaraščenih gruščnatih nasipih med železniškimi tiri, dopolnjujejo arealno karto (Jogan 2013: 9) in so do zdaj prve zanesljive navedbe na Gorenjskem (in v celotni severozahodni Sloveniji) (Slika 4).
3.20 Viola rupestris F. W. Schmidt
9549/3 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Vrata, slap Peričnik, približno 750 m n. m. Det. B. Anderle, 9. 5. 2007 (avtorjev popis). Potrditev že znanega nahajališča. 9549/3 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, dolina Vrata, ob cesti iz Mojstrane blizu koče pri Peričniku, približno 730 m n. m. Det. B. Anderle, 28. 5. 2013 (avtorjev popis). Potrditev že znanega nahajališča. 9549/4 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Gogalov rovt v Radovni,
približno 750 m n. m. Det. B. Anderle, 30. 6. 2007 (avtorjev popis). 9650/2 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Bled, Brje, približno 470 m n. m. Leg. & det.
B. Anderle, 25. 4. 1999 (avtorjev popis in herbarij). 9650/3 (UTM 33TVM23) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska Bela, približno
500 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 23. 4. 1988 (avtorjev popis in herbarij). 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Hraše pri Radovljici, približno 520 m n. m.
Leg. & det. B. Anderle, 10. 4. 1989 (avtorjev popis in herbarij). 9552/4 (UTM 33TVM54) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Košuta, planina Spodnja dolga
njiva, približno 1500 m n. m. Det. B. Anderle, 26. 5. 2010 (avtorjev popis). 9649/2 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Krma, Zasipska planina,
približno 880 m n. m. Det. B. Anderle, 11. 5. 2011 (avtorjev popis). 9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Ukanc, Blato, približno 580 m n. m. Det. B. Zupan, Peter in Polona Strgar, 21. 4. 2012, fotografije avtorjev in herbarij LJS ter B. Anderle & V. Leban, 8. 6. 2013 (popis avtorjev). Novo nahajališče v že znanem kvadrantu.
9553/3 (UTM 33TVM63) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Zgornje Jezersko, Jenko,
926 m n. m. Det. B. Anderle, 12. 5. 2013 (avtorjev popis). 9549/1 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Belca pri Mojstrani, Podkuže, približno 700 m n. m. Det. B. Anderle, 5. 5. 2013 (avtorjev popis).
Skalna vijolica je evrosibirska (Poldini 1991: 791) oziroma evrazijska vrsta, ki uspeva na nevtralnih do bazičnih (večinoma karbonatnih), suhih, peščenih do gramoznih, s hranili revnih tleh na suhih, prisojnih do polosojnih travnatih pobočjih in svetlih borovih gozdovih v kolinskem in montanskem pasu (Aeschimann & al 2004 a: 436, Bačič v Martinčič & al. 2007: 429, Oberdorfer 2001: 676, Rakar 2008: 119). V Sloveniji je raztreseno razširjena do redka vrsta; največ nahajališč poznamo iz SM, v jugovzhodnem (PD) delu države pa po sedanjih podatkih ne uspeva (Jogan & al. 2001: 420, Rakar 2008: 120). Na Gorenjskem so bila do sedaj znana in s herbarijskim gradivom v LJU dokumentirana nahajališča (Rakar 2008) v dolini potoka Velika Pišnica (9548/4), ob slapu Peričnik (9549/3), na Zelenici (9551/3), Breški planini (9651/2), na Zgornjem Jezerskem pri kmetiji Ancelj (9653/1), na
planini Vogar (9749/1) ter Črni gori (9749/4). Praprotnik (1978: 47) jo poleg že omenjenega kvadranta 9551/3 omenja še v sosednjem 9551/4. V Gradivu (Jogan & al., ibid.) so podatki tudi za kvadrante 9748/2 , 9751/1 ter 9752/1, ki pa niso preverljivi, konkretna nahajališča in primarni vir zanje pa nama niso znani. Prav tako nama ni znan vir za podatek v kvadrantu 9752/3 (Rakar, ibid.). Nova nahajališča dopolnjujejo znano sliko razširjenosti v severozahodnem delu Slovenije, v glavnem v AL.
4 Summary
During our field research in the last few years we have discovered some interesting species, which are presented in the article. Plantago argentea subsp. liburnica was found in Potoki near Jesenice (9550/4), which is the first record for the flora of the Karavanke Mountains. Thladiantha dubia has not yet been known in the Alpine phytogeographical region; we found two new localities (Bohinjska Bela, 9650/3 and Zasip near Bled, 9650/2). It is still considered as a rare adventive species in Slovenia. We have contributed to the knowledge of distribution of several other rare taxa: Loranthus europaeus (which has been known until now only in the southern part of Gorenjska region), Bryonia alba (we have added localities near Radovljica (9651/3), Snovik (9754/3) and Klopce near Dol pri Ljubljani (9854/3)), Viola rupestris (numerous new localities in the north-western part of Slovenia, mostly in Alpine phytogeographic region) and Aphanes arvensis (eight new data from the lowland part of the Gorenjska region). With the newly reported data we have improved the distribution maps for several species, which have been presented in the recent botanic literature (Ballota nigra, Duchesnea indica and Tragopogon dubius). Rumex thyrsiflorus (found at Račni vrh near Brezovica pri Dobu, 9853/4) has not yet been discovered in the Gorenjska region. We have found the second reliable location of Carex bicolor in Slovenia in the vicinity of the first one and also in the same quadrant (9648/2), at Zeleno jezero in the Julian Alps. The new locality lies in the Gorenj ska region. We have discussed the findings of some interesting rare species Alyssum alyssoides (at Limbarska gora, 9854/2), Polycnemum majus (at the railway station in Kranj, 9752/3) and endangered Peplisportula (Jarčje Brdo, 9851/1). We have also reported on the new and unfortunately already destroyed locality of Scirpoides holoschoenus subsp. australis (near Podrošt, 9750/3). Laserpitium prutenicum, Staphylea pinnata and Potentilla rupestris are considered as rare in the Gorenjska region (we have presented several new localities of these species). Laserpitium prutenicum is new taxon for the flora of Karavanke Mountains (Rateče, 9448/3) and Kamniško-Savinj ske Alps (Čadovlje, 9651/2). Its locality in the vicinity of village Nemški Rovt (9749/2) is the second known in the Bohinj valley. We have found Polypodium interjectum on the hill Blejski grad above Bled (9650/2), near Vošče (9650/4) and Križevska vas near Dol pri Ljubljani (9854/3). Our colleague Miha Kocjan has discovered it on Šmarna gora (9852/4). The species can often be overlooked due to its similarity with much commoner Polypodium vulgare. Sisyrinchium bermudiana may also be more frequent in Gorenjska region as we previously thought. We have found it near Lesce (9650/2), Kranj (9752/1) and in the Soteska near Bohinj valley (9650/3).
5	Zahvala
Zahvaljujeva se kolegu Mihu Kocjanu za podatke o nahajališču Polypodium interjectum in dovoljenje za njegovo objavo, Špeli Novak za prijetno spremstvo na terenu na Limbarski gori, Janu Kozjeku in njegovemu očetu pa za posredovanje podatka o rastišču ohmelja pri Podbrezju. Doc. dr. Tinki Bačič se iskreno zahvaljujeva za pomoč pri iskanju literaturnih virov in dopolnila k članku, dr. Igorju Dakskoblerju za pregled članka in koristne tehtne pripombe, Marjanu Govediču za razjasnitev podatka o pojavljanju vrste Sisyrichium bermudiana v kvadrantu 9549/1, Tjaši Pogačnik Lipovec pa za pomoč pri pregledovanju herbarijske zbirke LJU.
6	Literatura
Accetto, M., 2006: Floristična in vegetacij ska opazovanja v okolici Kočevske Reke (kvadrant
0454/2). Hladnikia (Ljubljana) 19: 3-26. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004 a: Flora alpina. Bd.
1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004 b: Flora alpina. Bd.
2: Gentianaceae-Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Anderle, B. & V. Leban, 2011: Novosti v flori Gorenjske (severozahodna Slovenija).
Hladnikia (Ljubljana) 27: 27-56. Anon., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/2002 (Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta).
Bačič, T., 2000: Prispevek k poznavanju flore Ribniške doline (Dolenjska, Slovenija). Natura
Sloveniae (Ljubljana) 2 (2): 7-19. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore
Prekmurja. Razvojni center, Lendava. 245 pp. Bakan, B., 2011: Pregled flore zahodnega Dolinskega (Prekmurje, Slovenija) (kvadranti
9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia (Ljubljana) 71: 1-141. Brus, R., 2008: Dendrologija za gozdarje. Univerzitetni učbenik. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. 408 pp. Červenka, M., V. Ferakova, M. Haber, J. Kresanek, L. Paclova, V. Peciar & L. Šomšak,
1988: Rastlinski svet Evrope. Mladinska knjiga, Ljubljana. 374 pp. Čušin, B., 2006: Rastlinstvo Breginjskega kota. Založba ZRC SAZU, Ljubljana. 198 pp. Dakskobler, I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna
Slovenija). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46-2: 5-59. Dakskobler, I., 2007: Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju. Scopolia (Ljubljana) 60: 1-287. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52-1: 27-82. Dakskobler, I., A. Trnkoczy & B. Zupan, 2012: Plantago argentea Chaix. subsp. liburnica V. Ravnik. Nova nahajališča v Julijskih Alpah, prvo na Gorenjskem. Nutulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 29: 63-66.
Dakskobler, I., B. Anderle & B. Vreš. 2009: Novosti v flori Julijskih Alp. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 73-119.
Dakskobler, I., P. Strgar, I. Veber & B. Zupan, 2010: Submediteranski travniki v alpskem Bohinju? Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4). 151-163.
Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exsiccata Carniolica. Centuria XV-XVIII. Prirodoslovne razprave (Ljubljana) 3 (3): 85-131.
Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Berichte der Deutschen Botanischen Gesellschaft 78: 35-50.
Essl, F. & W. Rabitsch, 2002: Neobiota in Österreich. Umweltbundesamt, Wien. 432 pp.
Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz, 1391 pp.
Frajman, B. & M. Turjak, 2007: Poročilo o delu botanične skupine. In: Polajnar, J. (ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Lovrenc na Pohorju 2005. Društvo študentov biologije, Ljubljana. pp. 11-26.
Frajman, B. & T. Bačič, 2011: Contributions to the Knowledge of the Flora of Slovenia and Adjacent Regions: Taxonomic Revision and Distributional Patterns of Ten Selected Species. Phyton (Horn) 50 (2): 231-262.
Geister, I., 1976: Utemeljenost ustanovitve naravnega rezervata Bobovek z ornitološkega stališča [The Justification of Creating the Natural Reserve of Bobovek from the Ornithological Aspect]. Varstvo narave (Ljubljana) 9: 65-80.
Glasnovic, P. & N. Jogan, 2009: Flora okolice Ankarana (kvadranta 0448/1 in 0448/2). Scopolia (Ljubljana) 67: 1-86.
Graf, S., 1837: Der Grosskahlenberg bei Laibach. Flora, Bd. 2, XX. Jahrgang, Nr. 42, Regensburg.
Haeupler, H., 1976: Graundlagen und Arbeitsmetoden für die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Zentralstelle für die floristische Kartierung Westdeutschland.
Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farnund Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp.
Horvatic, S. & G. Tomažič, 1939: Donos k poznavanju flore Slovenije. Hrvatski geografski glasnik: 80-84.
Jalas, J. & J. Suominen, 1967: Mapping the distribution of European vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica 43: 60-72.
Jogan, N., 1993: Polycnemum majus A. Br. Potrditev uspevanja po skoraj 90 letih. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 1: 50.
Jogan, N., 1994: Loranthus europaeus Jacq. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 2: 41-46.
Jogan, N., 1996: Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, vzhodna Slovenija. In: Bedjanič, M. (ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. pp. 23-35.
Jogan, N., 2004: Poročilo o delu botanične skupine. In: Planinc, G. (ur.): Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003. Društvo študentov biologije, Ljubljana. pp. 15-20.
Jogan, N., 2013: Yellow goatsbeard Tragopogon dubius Scop. (Asteraceae): confirmation of its dubious occurence in Central Slovenia. Natura Sloveniae (Ljubljana) 15 (2): 5-11.
Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Jogan, N., V. Babij & B. Vreš, 1997: Prispevek k poznavanju flore Brkinov in Primorske, jugozahodna Slovenija. In: Bedjanič, M. (ur.): Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad '96. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. pp. 75-102.
Kocjan, J. M., 2014 a: Aphanes arvensis. In: Jogan, N. (ed.) Nova nahajališča vrst - 33. Hladnikia (Ljubljana) 33: 79-89.
Kocjan, J. M., 2014 b: Scirpoides holoschoenus. In: Jogan, N. (ed.) Nova nahajališča vrst - 33. Hladnikia (Ljubljana) 33: 79-89.
Kogelnik, M., 2002: Ohmeljevke (Loranthaceae) in omelovke (Viscaceae) v Sloveniji. Diplomska naloga. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 66 s. + priloge.
Lešnik, M., 1997: S povečanjem intenzivnosti pridelovanja povzročene spremembe v segetalni združbi Aphano-Matricarietum chamomillae R. Tx. 37 na območju Dravskega in Ptujskega polja. Acta biologica Slovenica (Ljubljana) 41 (2-3): 61-75.
Leute, G. H. & W. Sembach, 1984: Die Verbreitnug der Quetschgurke (Thladiantha dubia Bunge, Cucurbitaceae) in Kärnten und deren Auftreten ald Maisunkraut. Carinthia II (Klagenfurt) 174 (94): 41-45.
Markovic, L., 2005: Ruderalna vegetacija v predalpskem in alpskem območju Slovenije. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46-2: 61-144.
Martinčič, A. (ur.), T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Türk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler, & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. 967 pp.
Martinčič, A., 2002: Aphanes arvensis. In: Jogan, N. (ed.): Nova nahajališča 14. Hladnikia (Ljubljana) 14: 53-61.
Mayer, E., 1950: Prispevki k flori Slovenskega ozemlja I. Botanični inštitut, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 10 pp.
Mlakar, J., 1987: Rod Polypodium v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 35 (1): 45-58.
Novak, Š., 2010: Carex bicolor All. Prvo zanesljivo nahajališče dvobarvnega šaša v Julijskih Alpah ob izviru pod Vršacem nad Zadnjico. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 26: 59-61.
Oberdorfer, E., 2001: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Deutschland und angrenzende Gebiete. 8. Aufl. Eugen Ulmer, Stuttgart. 1051 pp.
Paulin, A., 1904: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 3. Centuria V. et VI. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 3. pp. 215-308.
Paulin, A., 1905: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 4. Centuria VII. et VIII. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 4. pp. 305-340.
Paulin, A., 1907: Übersicht der in Krain bisher nachgewiesenen Formen aus der Gattung Alchemilla L. Jahresb. d. Staatobergymn., Laibach. 19 pp.
Paulin, A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte I. Carniola (Ljubljana) 6: 117-125, 186-209
Petelin, S. & T. Bačič, 2009: Botanični sprehod po Borovniški dolini. Proteus (Ljubljana) 71 (9-10): 417-422.
Pintar, L., 2006: Sisyrinchium bermudiana. In: Jogan, N. (ur.): Nova nahajališča 19. Hladnikia (Ljubljana) 19: 73-76.
Pintar, L., 2009: Sisyrinchium bermudiana. In: Jogan, N. (ed.): Nova nahajališča 24. Hladnikia (Ljubljana) 24: 69-74.
Poldini, L. & E. Toselli, 1982: La distribuzione dell' aggregato Polypodium vulgare L. s.l. nel Friuli-Venezia Giulia alla luce di uno studio ecoclimatico. Lavori della societa Italiana di Biogeografia, Nuo serie (Forli) 7: 771-794.
Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp.
Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste, Udine. 898 pp.
Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste, 732 pp.
Praprotnik, N., 1975: Floristična oznaka območja Vrtače v osrednjih Karavankah. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 94 pp.
Praprotnik, N., 1978: Flora območja Vrtače. Varstvo narave (Ljubljana) 11: 35-48.
Praprotnik, N., 2001: Priseljenka indijski jagodnjak. Gea (Ljubljana) 11 (9): 63.
Prekoršek, B., 1967: Thladiantha dubia - nova adventivna vrsta v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 30 (3): 90 - 91.
Rakar, T., 2008: Revizija rodu Viola v Sloveniji. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 153 pp. + priloge.
Ravnik, V., 1988 a: Plantago argentea Chaix in Vill. subsp. liburnica V. Ravnik subsp. nova. Biološki vestnik (Ljubljana) 36(3): 53-62.
Ravnik, V., 1988 b: Thladiantha dubia Bunge, v Sloveniji že najdena in spet pozabljena adventivna rastlina. Proteus (Ljubljana) 50 (8): 312-313.
Seliškar, A., D. Trpin & B. Vreš, 1994: Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč. Zasnova rajonizacije ekosistemov Republike Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Slovenije). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 72 pp.
Seliškar, A., D. Trpin & B. Vreš, 1995: Prispevek k poznavanju vlažnih rastišč Slovenije I. Rod Lindernia All. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3-4): 45-58.
Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Šilc, U. & P. Košir, 2006: Synanthropic vegetation of the city of Kranj (central Slovenia). Hacquetia (Ljubljana) 5 (2): 213-231.
Šilc, U., 2005 a: Die Urkrautvegetation in Bereich Südost-Slowenien. Tuexenia (Göttingen) 25: 235-250.
Šilc, U., 2005 b: Weed vegetation of the northern part of Ljubljansko polje. Hacquetia (Ljubljana) 4(2): 161-171.
Škornik, S., 2003: Suha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija). Hacquetia (Ljubljana) 2(1): 71-90.
Šuštar, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado. Založba ZRC, Ljubljana. 135 pp.
Šuštar, F., 2003: Bermudski modri meček (Sisyrinchium bermudiana) tudi v Ljubljani na
Grajskem hribu. Proteus (Ljubljana) 65 (9/10): 452-453. Trpin, D., B. Vreš & A. Seliškar, 1995: Plantago intermedia (Godr.). Prispevek k poznavanju
flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije II. Hladnikia (Ljubljana) 5: 5-18. Turk, B., 1990: Ruderalna in adventivna flora Ljubljane. Scopolia (Ljubljana) 23: 1-24. Vreš, B., D. Trpin & A. Seliškar, 1995: Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - III. In: Jogan, N. (ed.): Flora in vegetacija Slovenije 1995. Zbornik povzetkov in referatov. Ljubljana. pp. 31.
Wraber, T. & A. Čarni 1990: Prispevek k flori Prekmurja. Varstvo narave (Ljubljana) 16: 5-16.
Wraber, T., 1967: Floristika v letu 1967. Biološki vestnik (Ljubljana) 15 (1): 111-126. Wraber, T., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri. Varstvo narave (Ljubljana) 8: 47-56.
Zebec, M. & M. Idžojtic, 2006: Hosts and distribution of Yellow Mistletoe, Loranthus
europaeus Jacq. In Croatia. Hladnikia (Ljubljana) 19: 41-46. Zor, L., 1968: O flori Ljubljane in njene bližnje okolice. Proteus (Ljubljana) 30 (4-5): 102-110.