p°Stnln da 5j morala pot v 0 literarnih vrednotah govorimo j uiti v sanjah niso pomislili na socializem steči kot po maslu, da ^ugič. Ob tej priložnosti me za- to, da bi samo podvomili v svoje bi morata biti gladka in lepa in, ^irna le Kovačičev gospodarsko Politični pogled na dogajanje pri nas, pogled, ki ga on v omenje-nem uvodu podtika ne samo junakom svojih novel, ampak vsem hašim ljudem. Haj nam je Lojze Kovačič Povedal »dobrega« in »modrega« v svojem uvodu? Povedal nam je. da je življenje strlo naše ljudi, da so ostali ““es zaupanja v svoje ideale in Ptotre in da se preganjajo samo ^ za vsakdanji košček kruha. •p je pravzaprav vsa modrost, jo je Kovačič nasolil v svoje j^pfele in jo, v strahu, da bi ne dovolj jasno podčrtana, 20-“Hil še z omenjenim uvodom. Res je! Čas, ki ga preživlja-je težak in trd. Toda ta čas po svoje tudi lep in velik čas. ^e9a morda vsakdo ne ve. Pred-j^em tega ne morejo v dovolj ve-hki meri občutiti tisti, ki niso Pikdar občutili grenkob mezdnih delavcev, ki ne vedo, kaj se pra-^ Prodajati sok svojega življe-Na. svoje moči in sile drugim za °0ri košček kruha. Ljudje, ki pa ®° to občutili, znajo danes razlikovati naše današnje trdote in e2ape od življenja, ki so ga ži-eR preden smo krenili svojo pot. , Izkrčiti socializmu pota, to ni stvar! Socializem — ne po-samo več kruha in udob-eJse življenje, socializem po-^®ni tudi dobre ljudi, ki sami .. “kujejo svoje sožitje in svoje jvljenje. Zato je boj za socia-*em prav za prav lep in pleme-nit boj. Seveda, mi krčimo socializmu ^ v gmotno zelo težkih pogo-^ Vsega nam še primanjkuje. 1 takih pogojih je ta boj še trši tl h^e težji. Zahteva še bolj kle-.h ljudi, še bolj jasnih smotrov b globlje vere v njih lastno ■ 0rno moč. Toda doslej preho-Ici? P°t nam zgovorno priča, fco silno se širijo vrste delov-nC ljudi, ki aktivno posegajo v ] za premagovanje težav. z»no ve^ delovnih ljudi spo-sJ*Va’ kako velikega poslanstva ntp se ifjtin in dan za dnem z tt)c3o vnemo in prizadevnostjo Žele710 0k^kujejo podobo naše de- j nekaj let pa smo tudi Ds priliko opaziti, da se ob aki težavi, ki nam jo je pre-^P-gati, pojavi kak malodušnež, tp~ težava zamaje v njegovih da z9ut}i vero vase, v .} okrog sebe, v vse ideale, ^ Jih je nekdaj glasno razglašal. e to zaradi težave, ki jo mo-too na svoji življenjski poti ^toagati. Res je, taki ljudje, .tem ko lepe ideale in da bi prenehali verovati vanje. Težka razdobja so vedno in tudi danes rode velike in plemenite značaje in malodušneže ter strahopetce. Če nam bi Lojze Kovačič hotel to povedati, potem mu mirne duše priznamo, da ni povedal prav nič novega. Toda občutek imam — kakor bi rad, da sem se motil — da Lojze Kovačič meni, da je naše življenje strlo vse ljudi, da so vsi ljudje zgubili zaupanje v svoje ideale in da so v tekmi za košček vsakdanjega kruha pozabili na svoje lepe smotre. Taka ugotovitev pa se mi zdi silno drzna in tvegana. Samo en sprehod v naše življenje bi tisočkrat pokazal, kako tak stavkokaz potem še začel kri- njih deset let, kako čudovitih milo na njegovi samostojni poti. čati na svoje tovariše podobne stvari je ustvaril, koliko ljube- j In kaj tiči za vsem tem? Zne- očitke, kot si jih drzne Lojze Kovačič, bi ga prav gotovo kamenjali. Saj vendar še ni tako daleč čas, ko so delavski tovariši vsakomur, ki je omahoval v letih oboroženih spopadov, neizprosno nadeli očitek — odpadnik. Ta čas ni tako daleč za nami! Ta čas je prav za prav jutro teri se nekdo, ki komajda ve, kaj je delavski rod preživel zad- Sf : sr Ljudje brez idealov! Veliki može dogodilo da so naše delavske naše besede je take ljudi nazval | roke izdelale papir, zlozile črke, počeni lonci. Lepa primera — natisnile in zvezale knjigo, v ka-kdo bi zanje našel lepšo. To so ljudje, ki se sami sebi smilijo in menijo, da je njihov »jaz« središče vsega dogajanja. Čim zaslutijo, da v njih samih nekaj ni v redu, in ker so središče vsega dogajanja, menijo, da je v vsem življenju nekaj napak. Kdo bi jim kratil to njihovo veselje. Če hočejo biti malodušni, naj bodo! Toda pripisovati svoje malodušje drugim, to pa je — da se izognem ostrejšemu izrazu — vsaj podlo. Kje bi se končala čega ognja žari v njem za nje-1 biti se tegob in težav, skozi ka-gova današnja početja, nesramno I tere se je edino mogoče pretolči norčuje iz vsega tega. Človek se resda vpraša, kako je vse to mogoče? In še nekaj! Ali so ti ljudje, ki bi radi prepričali našega delovnega človeka, da je brez idealov, sami brez namenov in določenih smotrov? Niso! Njih ideal je pritisniti delovne ljudi ob tla, napraviti jih skromne, poslušne garače, zapreti njihovo obzorje v nekaj vsakdanjih tegob, napihniti te tegobe in napraviti jih nepremostljive. To je ideal tistih, kv govore, da delovni človek ves svet. nima vere, da ga je življenje zlo- v boljše življenje za vse delovne ljudi — in iskati drugih vzorov in idealov. To je resnica o Kovačičevi modrosti, ki jo je nemogoče zavijati v nek plašč literarne nedotakljivosti. Tako gola, kakor jo je povedal, stoji pred nami in sram nas je, da Kovačiča v njegovem gnilem malodušju ni bilo sram povedati, kako globoko je zgubil vero v človeka, ki pred njegovimi očmi ustvarja čudovite stvari, stvari, ki se jim divi S PRVEGA OBČNEGA ZBORA ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV ZA NAPREDEK našega gospodarstva dvigati strokovno in go- so težave premagane, j“‘caJn° spet prenehajo biti ma-ok ‘n ie Pret* nPh lastno VllCO STCLTfl +r\r1n 'trocminn ?e*idar toda resnica je jjj -““j grenka: pred težavo so °nili in pustili svoje tovariše ^ cedilu. Kadarkoli razmišlja-(je ° ta?ciE ljudeh, vedno pri-1710 do enega in istega zaključ- . ... . -------- .-------, ---- .---- . . Mariboru, našem velikem Iz poročil in razprav, ki pa ge misel: zlagana je taka ugotovitev. Kaj! naša revolucija, kje bi se končal industrijskem središču, so pre- zdaleč niso mogle izčrpati vseh spodarsko raven naših tehniških je res mogoče, da tisoči in tisoči; naš boj za neodvisnost, za lepše teklo nedeljo zborovali inženirji vprašanj, s katerimi se društva kadrov, da bodo v največji meri delavcev, ki garajo, da jim kite < življenje delovnih ljudi, ki je bil in tehnikL ukvarjajo, je prevevala osnovna sposobni razvijati našo proizvod- njo. Posebno nekatera društva so v teh svojih stremljenjih že dosegla pomembne uspehe. Tako daje mariborsko društvo dragoceno pomoč vsem gospodarskim organom ne samo z nasveti, načrti, dokumentacijami, pač pa tudi z usposabljanjem novih tehničnih kadrov, za katere prireja predavanja, tečaje in podobno. Organizacijskim vprašanjem je bila posvečena na občnem zboru znatna pozornost. To predvsem, ker se je zaradi uspešnejšega dela iz bivšega enotnega Društva inženirjev in tehnikov razvilo do sedaj 11 društev (tako na primer Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, Društvo rudarskih inženirjev in tehnikov, Društvo strojnih inženirjev in tehnikov itd.), katere povezujejo krajevne in republiška zveza inženirjev in tehnikov. Razprava je imela za cilj, kako dokaj zamotano obliko organizacije poenostaviti tako, da bo kar najuspešneje pripomogla k učvrstitvi društev za pomoč komunalnemu gospodarstvu. Občni zbor je opozoril, da je zaradi neustreznih predpisov, ki ne dovoljujejo pravilnega nagrajevanja, racionalizatorstvo in novatorstvo zamrlo. To predstavlja izredno škodo za hitrejši razvoj gospodarstva. Sklenili so, da ukrenejo vse, da se to gibanje poživi. Prav tako bodo še nadalje posvetili mnogo pozornosti tehnični literaturi, katere izdajanje je sedaj, zaradi preobremenjenosti naših tiskam, otežkočeno in celo ogroženo. Občni zbor je ob zaključku soglasno dal svoje najvišje priznanje najbolj zaslužnim svojim članom s podelitvijo naslova častnega člana. Zveza s svojimi društvi je na tem občnem zboru pokazala, kolike važnosti je za naš gospodarski razcvet. In prav bo, če naše sindikalne organizacije z nio čim tesneje sodelujejo. ■r:. Končno so premagane zadnje zapreke. Veder nasmeh je spreletel obraze delavcev Tovarne aluminija v Kidričevem, ko so iz peči stekle prve tone dragocene kovine IZ NAŠIH ORGANIZACIJ TAKŠNI NE SPADAJO V DELAVSKE VRSTE Na nepošten način si najlaže čeka Muleja, katerega onemogli pomagaš, si je mislil Josip Štor oče ni mogel več preživljati na iz Kompol nad Štorami. Prevzel krpi hribovite zemlje. Vpregel je je posestvo, si nakopal težke ob- siroto v težka dela, s poštenim nežnosti, potem pa ... plačilom pa odlašal. Da pa bi Zaposlil se je o železarni v še lažje shajal, je pričel tudi s Štorah, čeprav sta bila za delo i prisvajanjem tuje lastnine. Tako na posestvu sama z ženo. Zato je\je delavcu, ki si gradi hišo, zmak-pa našel enostransko siroto, Fran-Inil samokolnico, sosedu volovski NE — NI ŠE UMtfL Povedali so mi, da ima že šti- in včasih se smehlja še potem, rinajst mesecev, da pa je majhen in ko zaspi. drobcen, kot da ima štiri mesece. Mati je prinesla to bitje v Življenje v njem le slabotno vz- otroško bolnišnico pred meseci, plamteva. Pomagajo mu, trudijo Samo prinesla ga je. Takrat je se, da bi ozdravel, da bi postal otr°k zadnjič videl mater. Kajti krepak, da bi jel hoditi, govo- od takrat so minili^ meseci in riti, da bi rasel in zrasel. mati doslej še ni_ našla časa, da jarem, v železarni pa železo. Še i par cokelj in pulover sta mu prav ' prišla. Verjetno bi bil še bolj podjeten, če mu organi ljudske milice ne bi prekrižali računov. Toda tudi sedaj se je znašel. Izgovarjal se je, da ga je na tatvine nagovarjal — šestnajstletni Mulej! Ne samo to, Mulej naj bi mu ukradel suknjič, zato mu je vzel par čevljev, ki mu jih je poprej kupil, nazaj. Franček je uvidel, da s hlapčevanjem ne bo S PLENUMA SINDIKALNE PODRUŽNICE »METALNE« V MARIBORU Z delom se be uveljavil sindikat Kje so vzroki, da delavci v nekaterih oddelkih nočejo plačevati članarine uapcevanjem ne oo Nedavno je bil plenum sin- [ v podjetju mnogo višje. Nadzor- kor se jim zdi. Nekdo je omen^ sreče in je s pomočjo Zveze bor- dikalne podružnice »Metalne« v j ni odbor je tudi ostro obsodil da delavci sploh nočejo plač®? cev v Štorah dosegel, da so ga Mariboru, na katerem so poleg r bivšo administratorko sindikata članarine in da se celo nedostoJ' sprejeli v vrste gojencev meta-1 ostalega obravnavali tudi bla- Zinko Remih, ki si je prisvojila no vedejo do grupnih zaupnik«^ lurške šole, kjer se bo izučil o gajniško poslovanje. Iz blagajni- društveni denar, ter predlagal, Vzroki za tako stanje so najra?' zavednega kovinarja. | škega poročila je razvidno, da so da se jo preda sodišču. ličnejši. Nekateri so trdili, da r Štor bo seveda moral spreme- od predvidene polletne članarine V razpravah so povedali, da vzrok v slabih plačah delavce^ niti svoje nazore in misliti na 680.190 din pobrali v prvem pol- so v Filipičevi izmeni v mesecu drugi so zvračali krivdo na de' koristnejše sodelovanje v današ- letju le 505.890 din ali 74,3%. VI avgustu pobrali od 200 članov lavce s podeželja, ki s svojo P0*' nji družbeni ureditvi. Do takrat poročilu nadzornega odbora je sindikata, kolikor jih je v tem proletarsko miselnostjo kvarU” pa bo moral zapustiti delavske ugotovljeno, da je 755 članov, to oddelku, le 2000 din članarine.' vrste. Na njegovo mesto so spre- je več kot polovica, plačevala V tej skupini le 25 delavcev pla- Vse ga ima rado Vedno znova prišla k sinu. Le enkrat je na-1 jeli. delavca, ki bo pošteno služil članarino IV. razreda, to je po čuje članarino ustreznega razre-in znova, dan za dnem se skla- s^rJDila pismo na upravo bolniš- svoj kruh. njajo nad njim obrazi.' Včasih nicAf. z. enim samim vprašanjem: ob nieo, ceh W ^T*.‘*** P r T Z3Dra^a 'krepkimi črkami v odgovor na-bolezen ne da spati. Pravno, da ^ m sam staDek; fNg _ ni niu vcasm ure in ure blodijo vro- umrl, živi in bo živel.c V tem cicne oci po vsej sobi, se ob po- stavku je bila izražena globoka sameznih predmetih široko raz- graja te in /ake rnatcre< obenem pnejo in zopet nadaljujejo pot pa topla zavzetost zdravnikov do okrog in okrog. Sem pa tja se otroka, kateremu mu prikrade smehljaj na usteča ohranili življenje. bodo V. S KONFERENCE V NAZARJIH SPOR ZARADI CEN Na konferenci sindikalnega In komu koristi ^tekmovanje za aktiva v Nazarjih so razpravljali višjimi cenami? Dvigu življenj-o aktualnih gospodarskih in po- skega standarda sigurno ne, še litičnih problemih, cenah, tarifni manj pa smotrnemu gospodarje-politiki, o zaposlovanju delavcev nju z lesom. fm. v zimski sezoni in o organizaciji komun. Med ostalim so na sestanku ugotovili, da je med vodstvi podjetij gozdnega gospodarstva in lesno-industrijskega podjetja Nazarje nastal spor zaradi cene i R. V. 50 din, kljub temu, da so plače da po zaslužku, vsi ostali pa ka- S SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA K0MUNALCEV SLOVENIJE UVELJAVIMO UREDBO DO KRAJA Predsedstvo pozdravlja dopolnilno uredbo, vendar meni, da ne kaže sredi poslovnega leta menjati načina poslovanja. — Ljudski odbori se dosedanjih uredb niso točno držali. — In ob koncu še nekaj iz Celja Ob koncu preteklega meseca finančno samostojni zavodi Res je Predsedstvo Republiškega od- so bile oproščene vseh družbenih bora sindikata komunalcev Slo- | dajatev, kar naj bi močno znižalo venije razpravljalo o perečih zadevah komunalnega gospodarstva, zlasti pa o določilih dopolnil- proizvodne stroške, zanimanje delovnih kolektivov za uspeh v proizvodnji pa ni bilo več to- ne uredbe o ustanavljanju pod- likšno. Bržčas so to ljudski od- jetij in obrtov. Ta je izšla na pobudo sindikalnih organizacij in organov delavskega upravljanja komunalnega gospodarstva. Uvodoma so ugotovili, da si ljudski odbori premalo prizadevajo, da bi do kraja uresničili uredbo, po kateri bi morali že IZ SLOVENSKIH KONJIC Raztresenost delavnic povečuje stroške Člani sindikalne podružnice obrtnih delavcev v Slovenskih! septembra prilagoditi poslovanje hlodovine. Spor, ki mu pravijo Konjicah so na zadnjem sestanku komunalnih zavodov in podjetij, »obsedno stanje« je nastal zaradi; obravnavali gospodarske proble- j Način poslovanja gospodar-tega, ker se je cena hlodovine v I me svojih podjetij in delavnic, skih organizacij komunalnega go-zadnjih mesecih dvignila od 7200 j Tapetniška delavnica ima svoje i spodarstva se je večkrat menjal, na 9000 din za kub. meter. Ker | obrate kar v treh stavbah, kar j Od proračunskih ustanov smo nakupovalci lesa iz drugih repu- | nedvomno ni v korist dobre or- prešli k samostojnim gospodar-blik kar tekmujejo v preplačava- j ganizacije dela ter podražuje skim zavodom, kar je pri delov-nju, je lesno-industrijsko podjet- proizvodne stroške. Z enakimi te- nih kolektivih močno dvignilo je Nazarje pred problemom po- žavami se borijo tudi v čevljarski j zanimanje za gospodarjenje, za manjkanja hlodovine za razrez, j delavnici. Ti so lansko leto imeli ' produktivnost dela, in trudili so Spor bodo poskušali rešiti ta- odobren kredit za razširitev de- se, da bi znižali proizvodne stroko, da se bosta skupaj sestala j lavnice in lokalov, vendar ga ni- ške, saj so videli ob tem neipo-oba delavska sveta prizadetih so znali izkoristiti. Mizarsko de- sredno korist. Potem pa so go-podjetij. | lavnico pa so že uredili in raz- spodarske organizacije komunal- Čemu ta spor, nam ni jasno, širili. L. V. nega gospodarstva postale spet IZ DELA SINDIKATA DRŽAVNIH USTANOV CELJSKI FESTIVAL V dneh 8., 9. in 10. oktobra se nalnih srečanjih v nedeljo do- i Celja, Beograda in Zagreba ter je v Celju zbralo nad tisoč članov poldne. V skupnem plasmanu so ' predstavniki republiških odborov sindikata državnih uslužbencev, zmagale sindikalne ekipe mesta | SUDU vseh republik z izjemo Vršil se je prvi republiški festi- Ljubljane, ki so zbrale skupaj val te sindikalne organizacije. 330 točk. Drugo mesto in pokal Bogat je bil ta festival, lep izraz Zveze športov Slovenije so si pridela in udejstvovanja sindikalnih j borile ekipe mesta Celja s skup-članov zlasti na telesno-vzgojnem no 225 točkami. Tretje mesto je in kulturno-umetniškem področ ju. Posebno obeležje je festivalu dala zelo lepa udeležba gostov iz Srbije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Festival se je pričel v petek 8. oktobra s slavnostno predstavo celjskega mestnega gledališča, ki je udeležencem namenilo svojo mojstrsko podano dramo »Mladost pred sodiščem«. V imenu ljudskega odbora mestne občine Celje je udeležence pozdravil tudi predsednik tovariš Gradišnik. V soboto, 9. oktobra, so ob 8. uri zjutraj zaživela vsa številna celjska športna igrišča. Člani in članice so se pomerili v atletiki, šahu, keglanju, streljanju, odbojki, namiznem tenisu in nogometu. 842 tekmovalcev in tekmovalk je svoja tekmovanja zaključilo v fi- SINDIKALNE ORGANIZACIJE V RADGONI SKRBIJO ZA RAZVEDRILO SVOJEGA ČLANSTVA SKUPNI IZLET Sindikalne podružnice kmetijskih delavcev v Radgoni in Čreš-njevcih so organizirale skupne izlete svojih članov. Že med letom so zbirali prispevke od članov v ta namen, nekaj pa so prihranili od raznih kulturnih prireditev. Dogovorili so se, da izkoristijo za izlet popust, ki velja za vožnjo na letni dopust. Obiskali so Postojno, Koper, Opatijo, Reko iri še nekatere kraje ob Jadranu. Med potjo so si ogledali še Ljubljano in nekatera podjetja. Ustavili so se na kmetijskem posestvu Prestranek ter v Lipici, kjer so si ogledali znano kobilarno, ki slovi po vsej Evropi. Kljub naporni vožnji so po povratku bili pravočasno vsi na pripadlo sindikalnim organizacijam mesta Maribor (162,5 točk), četrto, peto in šesto mesto pa so si priborile ekipe okrajev Murska Sobota, Šoštanj in Ljutomer. Tekmovale so tudi ekipe iz Zagreba, Sarajeva, Beograda, Novega Sada, Subotice, Smederevske Palanke. Izven konkurence si prvo in drugo mesto delijo ekipe iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Tretje mesto pa je pripadlo ekipi iz Zagreba. Vse te ekipe so dobile še posebno diplomo v spomin na uspešno sodelovanje na tem festivalu. V soboto popoldne, zvečer ter v nedeljo dopoldne in popoldne pa so bile tudi bogate kulturno-prosvetne, glasbene in folklorne revije. Ugotoviti je treba, da je bila raven teh prireditev zelo visoka in številni gledalci so bili nadvse zadovoljni. Predvsem pa je navdušila foklorna revija v so boto zvečer, katere se je med gosti udeležil tudi narodni heroj tovariš Leskošek-Luka. Tudi na teh revijah so sodelovali gostje iz imenovanih treh bratskih republik. Čeprav je ta festival nosil naziv republiškega festivala, je udeležba zastopnikov iz bratskih sindikalnih organizacij dala vsem tem prireditvam edinstven pečat bratstva in enotnosti. To je prišlo zlasti lepo do izraza ob slovesnem zaključku festivalskih prireditev v nedeljo popoldne ob 16.30, ko so predstavniki sindikalnih organizacij iz bratskih republik s krasnimi darili obdarili posamezne kulturno-prosvetne in folklorne skupine. V soboto dopoldne pa se je ob 9. uri sestalo predsedstvo Republiškega odbora SUDU Slovenije na svojo delovno sejo, kjer so bile obravnavane konkretne naloge sindikalnih organizacij. Na seji so sodelovali predsednik Cen- Črne gore. Pomembna je bila ta prireditev. Lahko jo označimo za zelo uspel pregled delavnosti naših sindikalnih organizacij. V zaključni besedi tovariša Vivode o pomenu kulturno-prosvetnega in telesno-vzgojnega dela ter v pozdravu tovariša Borca je ta pregled dobil tisto vsebinsko zaokroženost, ki naj bo sindikalnim organizacijam pobuda^za nadaljnje sproščeno delovanje na vseh področjih našega sindikalnega udejstvovanja. bori opazili in bi se na ta način dalo razlagati, da te uredbe niso do kraja uveljavili. V Ljubljani, na primer, še danes vodijo knjigovodstvo po industrijskem načinu. Če bi ga vodili tako, kot predpisuje uredba za ustanove s samostojnim financiranjem, bi na mah izgubili evidenco in kontrolo, saj je precej kolektivov, (Uprava za ceste, Kanalizacija, Vodovod), ki se bavijo s proizvodnjo. Zato so v takih podjetjih, saj to tudi so, ostali delavski organi upravljanja, čeprav govori uredba le o individualnem in družbenem upravljanju. Podobno je tudi v Trbovljah in Celju, medtem ko so se v Kranju in Mariboru uredbe držali in jo tudi uveljavili Dne 21. julija letos pa je izšla dopolnilna uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov, ki določa, da take komunalne organizacije, ki se bavijo tudi s proiz- mest, da bi se skupno dogovorili za čim enotnejši način poslovanja komunalnih organizacij. Ob koncu naj opišem še dogodek, ki sem ga doživel v Celju, ko me je Republiški odbor poslal, naj se s predstavniki ljudskega odbora pogovorim o tem, kako so uresničili dosedanjo uredbo in kako nameravajo uveljaviti dopolnilno. Predsednik MLO pa me je postavil pred vrata, češ, da prvič nima časa, da si ne dovoljuje, da bi ga jaz na kaj opozarjal in da je ljudski odbor že itak sprejel odlok o poslovanju komunalnih zavodov ... Tak odlok pa je MLO Celje izdal 13. maja 1954, torej še preden je izšla dopolnilna uredba, ki govori o komunalnih podjetji!) in zato, razumljivo, tega ne upošteva, marveč postavlja na področju celjske mestne občine komunalne zavode s samostojnim finansiranj em. Slavko Lambcrgar, predsednik Republiškega odbora sindikata komunalcev Slovenije {-»i '-'A V- l/J A V V , politično situacijo v podjetju ir Nekateri so iskali vzroke v slap personalni politiki, češ da bi ob sprejemu delavcev morap gledati, kakšne ljudi sprejemni, v tovarno. Posamezni odbornic so predlagali, da bi uvedli ostrej' še ukrepe itd. Prav pa je imel odbornik, je menil, da imajo tudi delaVc! večkrat prav, ko vprašujejo, ^ imajo pravzaprav od sindikat Že v poročilih izvršnega odbof3 je bilo ugotovljeno, da posamep' ni odborniki ne hodijo na seje' se ne brigajo za sindikalno del0' delavci premalo poznajo dela'" sko upravljanje, predvsem pa i? premalo sestankov, predavani1 krožkov, razvedrila itd. Direktop ki je razpravljal o gospodarski*1 vprašanjih, je potrdil, da se sip' dikalna organizacija prem .alf ukvarja z vzgojo svojega čla11' stva, ne spremlja in ne pojaS' njuje dovolj dela in nalog org®' nov upravljanja, katerim bi n’**' rala dajati predloge in jim P®' magati, kar bi nedvomno krepii® njen ugled. Tudi po našem mnenju za^' nje ugotovitve drže. Ko se bo ,nekaj zemlje pa je bilo razde- njihovem kraju z zadovolistvo®! za usluge. Republiški odbor Ijene bivšim zadružnikom-kolo- sprejeli in pozdravili ter izrazi bo ob sodelovan.ru Republiškega nistom. V glavnem je dobil vsak željo in upanje, da bo sporazU1’’ sveta sindikatov Slovenije m Se- po 5 ha zemlje. Precej te zemlje privedel vsaj do takih odnoso'* kretena ta za gospodarstvo LRS je ostalo neobdelane ali slabo kot vladajo v Avstriji, kar bof povabil predsednike m načelnike obdelane. (Zgovoren primer: Nek na j več jo korist tudi naši marf' svetov za komunalne zadeve gospodar v Stogovcih redi na šini na tržaškem ozemlju. leta že itak opraviti. Potrebno pa je tudi pripraviti volitve delavskih svetov, pravila podjetja,, delovne rede, tarifne pravilnike in kalkulacijo cen delu. Skupni izleti so zelo lepo uspeli. Saj še danes govore o le- j tralnega odbora SUDUJ tovariš poteh, ki so jih videli. Se pose-i Marjan Vivoda, tajnik republi-bej so navdušeni tisti, ki so to- ’ škega sveta ZS Slovenije tovariš krat prvič pogledali dalje od do- Mavricij Bore, predstavniki mest-mačega ognjišča. jm i nih sindikalnih svetov Ljubljane, OB ROBU DOGODKOV OB SPORAZUMNI UREDITVI TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA Začetek dobrega sosedstva td veka. Prav taka kot ostali drŽavU#^ imajo Slovenci pravico do oj)ravlj[i,,,fJi javnih služb; poltlicev, funkcij in č«* ' Pravico imajo uporabljati slovenski J v zik, kadar se obračajo na urade *n drugem javnem življenju. Imeli k0 v pravico prejemati od oblasti odgovor«? m n ra In.raL.. . 4 .) D...... I... .. .1 I lil ’ materinem jeziku itd. Posebno dolo«'1 določila statuta o pravicah narodnostnih Statut določa načelo pravičnega zastoj temeljni ^s^To In tEm stat / b , S1 . Tk^in T.’*;^“vnS £ sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, razuma določa da ne sme hiti niLv-e tem s*®*u*u bodo Slovenci na lozajih, zlasti pa v Šolstvu. Dalje ; Sporazum obsega: spomenico o so- preganjan zavoljo oreišnie nolitiene Rntamjo, ZDA m Jugo- taliji. Taksen položaj, kakršen je bil, slavijo te države ugotavljajo, da m bilo ko so cono A upravijali AngloamerL z" ° uTl i ir?' 1,.d '<0t' n o’ i ro v n e pogodbe kanci, pa je poleg tega predstavljal Italijo glede’ Svobodnega tržaškega vedno nevarnost, da bodo upravo cone A onemlja. Zato so se sporazumele, da se izročili Italiji (že tedaj so precej odgo- nm,akn. "‘"TVrT n V ® zakli",'i' vomih mest prepustili Italijanom, po umaknejo čete Velike Britanije m ZDA sporazumu in na predlog rimske vlade) iz sedanje cone A, le-ta pn pride z ter vedno znova načenjati razpravo o mejnimi popravki v korist Jugoslavije coni B, medtem ko bi diskusije o coni A pod civilno upravo Italije. Prav tako se sploh ne dopustili. To je pokazal rTea, , trg, ^ AssiSiL f? f? mivu »c sjziuii n e uopusuu. io je pokazal pn ukine vojaška uprava cone B ter vso očitno enostranski sklep lanskega okt. cono, vključno z delom ozemlja cone A, bra, ko so hoteli dati cono A Italiji, r* r <» V Sl t»« g» V r. l V' i I imnaim I ........ I .... J : _t: A1 Y prevzame v civilno upravo Jugoslavija, pustiti pa še odprto vprašanje cone rremvaici teh kraiev na bodo in T4„i:__ Prebivalci teh krajev pa bodo izenačeni in še morda širjenje Italije po Istri. Ni ” pravicami jlrzavljanov držav, ki ta bilo^malo^glasov, da mora dobiti Italija ozemlja upravljajo. To praktično pomeni, še Pulo, Reko itd. če smo torej danes da se sedanje ŠTO razdeli med Italijo dobili vso cono R tor 4» Uoi r„ro a i„ . . ..- , .-------------- — cono B ter še del cone A, je m Jugoslavijo, vmes pa potegne državna to za nas nedvomno velik uspeh, čeprav lncJS’ t , . ®e f*®1 našega življa ostal še pod Italijo. Po sporazumu bo dobila Jugoslavija Nasa republika je prvič v zgodovini loieg cone B še 11.5 km' cone A s pri- dobila svojo obalo, in to z mednarodnim iližno 3500 prebivalci (glej zemljevid), priznanjem. S tem’ sporazumom je torej Pelo v »vezi tz_ razmejitvijo mora biti ozemlje, ki ostane še izven naših meji, opravljeno najkasneje v treh tednih jpo manjše. Kako bo v bodoče, pa je odvisno t nfl’ ;ati ;oj' ;0V' az' , j« ;eVi de- >ol' rij« itd' lab* ž« ral* raj? # rei' id jVC) leni aW' >ors rez' :eie' lel® laV' z jf abl ;tob 0 sli*' nal« lab' jaS' i-gb' m«' po- :pil# rad' jod0 lne‘ iKO' kal' at°r m3' dib® ani* od: tud* Ulb' utf' ■elia r 3ki|| , K* aV^ -eb*> i i5 3 jf w nis0 , s( nos* jod' d* jnd’ -aV' ■iia: oi^ ud1 10 1 M 0 rU**1 so* lO f jni' DOLARJI Resnična zgodba »Poizkusila bom. Kdaj jih morate izročiti študentu?« »Najkasneje v ponedeljek, če- Pogledal je p« onih dveh, »Misliš, da bi ti plačo povišali, če bi bil jaz proti? Se dinarja ne bi primaknili, če bi ne prigovarjal« Mariji je šlo na jok: »Da so mi zaradi vas povišali plačo? Mar tega nisem zaslužila, že toliko časa delam tu ...« Krčevito je zajokala. Potem je planila s stola in zakričala od bo- . Tistega jutra je bil šef nena-dobre volje. Yf,,. veselega je moral dozi- v iJviicueijett., oe- .»Id gei i>IN,e mar;Jm usmiljenja. t,e ne ^beznivo pismo iz Kanade =>u zasluzim višje plače, mi jo zm- rn°r je že pobegnila in ki se jih razgovor ni tikal. Ob3 lečine in užaljenosti: sta ga razumela. Najprej je izgi- eznivo pismo iz Kanade, ali časa.« 0tUenii f^begnila in mu Marija se je zamislila. Dvain- «*nila paket? Morda se bosta1 Pobotala? kef se je ustavil pni Mariji: -k'3*5? de’* „ , poione aomov. v neoeij' kakor, nedeljek bo že zbrala, : štirideset dolarjev mora dobiti v j enem dnevu. Pravzaprav v dveh j dneh, ker bo šla že v soboto popoldne domov. V nedeljo in po- kolikor > Sem ti dal dopust, da prine- 2alte- Takol S0™ k predsedniku seš dolarje, ali ne?« upravnega odbora Ne boste se »Seveda ste mi dali... am- ne trkali na prša. Vi, vi...« pafc « I Pograbil jo je bes. En dan do- Nič ampak. Ti veš, da moram Pusta R je dal Zase ji ga je dal. tako tjudem, ki zastavijo l potrebuje. Mama ji bo pomagala. vade -1 P0e§a v mislih. Slav°^em sunkovito dvignil j^H^eldič, ali pošilja tudi do- l Marija je osupnila. Vrag vedi, ,1 ima za bregom? Najraje bi šil na kratko odvrnila, da po-vJa sestra le kako obleko ali ži-Pa kaj, ko se je pred krat-^ v Pisarni hvalila z dolarji. g0 . e*t ie opazil Marijino zadre-i; ln nezaupanje. Kar naravnost s 'Uoram povedati, če ne se mi ■zmuzne, je pomislil. ^ »Veš, Marija, dolarje rabim. vetnajst jih že imam, manjka t Ph še dvainštirideset. Od ne-ga študenta sem kupil radijski Parat. Odličen je, ti pravim. Naš osmaj« jri niti senca tega. Men-a fa. ,le študentu poslala tete iz strije. Fant potrebuje denar, ga je prodal. Nekaj sem mu danes oddati dolarje. Obljubila si, da jih boš dobila od doma.« »Mislila sem, da mi jih bodo res poslali.« Šef je začel kričati: »Kakšna nesramnost! Takole pustiš človeka na cedilu. To za dolarje. Kakor neumna je tekala v nedeljo in ponedeljek okoli, da je dobila petintrideset dolarjev. In zdaj ji očita dopust in še plačo! Znova se je sesedla na stol in v dinarjih na račun. Pa hoče f*1 LOolarje. Pravi, da jih bo po-K.. teti, za nov aparat. Rad bi 1 zaslužil, saj veš, študent...« Marija ga je napeto poslušala. »In kaj bi radi od mene?« je ■glasno vprašala, fet ef P -te znova ponudil ciga-^ °- Vedel’je. da bo uspel, da a ne bo mogla odreči te drobne *Uge. Pravzaprav ni drobna VMUSa’ Elamo ona se tega ne za-4al -^PUgače bi zdajle ne gle-^ a tako mimo vanj. Sla bo zanj ta Če bi pa sam kupoval do- je k°stanj v žerjavico. In prav 'iit'1/'?’ Niei se ne m01-6 ni-č zgo-V Če bi pa sam kupoval do-*G\bi se mu morda lepega dne Ji); stolček in še na Miklo-eyi 9 bi se znašel. V tisti zo-tei hiši z mrežami. PgjfHn dan dopusta ti dam. Od-jjjA.i1 se domov in poizkusi doka-' ^vainštirideset dolarjev. Ali J po čem so?« jih prodajajo po pet sIn jih boš dobila?« Ob ponedeljkih jih prinašajo kmetice, ko pridejo na trg. Toda če jih ne bo hotela dati po. pet sto? Zenska hoče zaslužiti z dolarji. V Beogradu jih prodaja po devet sto. Joj, saj res, kaj če je ravno, zdaj v Beogradu? Mariji je postalo žal, da se je zapletla v to. Le zakaj ni rekla šefu, da jim sestra zadnje čase ničesar več ne pošilja? Šef je opazil senco na Marijinem obrazu. »Boš?« jo je mehko vprašal.. Dekle je molče prikimalo. Šef je odprl srednji predal pisalne mize in segel po svežnju tisočakov. . »Tu imaš denar. Preštej, mislim, da bo dovolj ...« Marija se poizkuša zatopiti v delo. Toda kadar je slišati hojo na hodniku, naglo obme glavo k vratom. Zdaj, zdaj bo prišel. Danes bi mu morala izročiti dolarje. Nesrečni dolarji! Marija vzdihne in pogleda po sobi. Knjigovodkinja in rokovalec materiala nista opazila njenega nemira. Mora ju pripraviti na grmenje, si je rekla, laže boste razumela. »Nina, danes bo še velik cirkus.« Tovariša sta jo vprašujoče pogledala. »Zakaj neki?« se čudi knjigovodkinja. »Šef mora danes izročiti dolarje za radio. Prinesla sem mu jih petintrideset, več jih nisem dobila. Obljubila sem mu, da mi bodo od doma poslali še tistih sedem, kolikor jih manjka. Pa mi jih do danes še niso. In zdaj se bo skopal nadme, bosta videla.« »Zato je teke volje. Od zjutraj se že zadira nad vsakogar, ki pride k njemu,« je pripomnil tovariš. Marija si je podprla glavo in rekla bolj sama sebi kakor tovarišema: »Če bi Tonete poslušala, bi vsega tega ne bilo. Svaril me je, naj se ne pletem v teke reči. Pa me je bilo sram, da bi šefu vrnila denar.« Na hodniku je bilo slišati nagle korake. Vrata so se sunkovito odprla in v sobo je stopil šef. Obstal je pri vratih in zapičil oči naravnost v Marijo: »Ali si prinesla?« »Niso poslali,« je obotavljaje se izjecljala Marija. Šef je prebledel: »Prekleto, zakaj si pa obljubila? Dopust sem ti dal zato ... Ti pa ...« imam za plačilo, da sem se po- i zarila glavo med roke. tegoval zate.« j »Moral sem povedati, kar ti Marija ga je osuplo pogledala: ' gre,« je še slišala, potem so vrata »Zame ste se potegovali? Kje zaloputnila. Tišino v pisarni je pa?« motilo le še ihtenje... Več novih podjetij na Jesenicah Jeseniški delovni ljudje nujno potrebujejo več gospodarskih uslužnostnih podjetij. Gospodarski in komunalni svet pri ljudskem odboru mestne občine bosta zato poskrbela, da bodo na Jesenicah že letos odprli nekaj uslužnostnih podjetij, še več pa prihodnje leto in kasneje. Ustanoviti nameravajo podjetje za popravilo motornih vozil, avtomobilov, kajti avtomobilski promet skozi Jesenice je zmeraj živahnejši. Odprli bodo več pralnic in krpalnic in zgradili primemo zimsko in letno javno kopališče. Državno obrtno podjetje namerava pridružiti svojim delavnicam še orodjarno, kjer bodo organizacije na Jesenicah, bi tiskarni zlepa ne zmanjkalo dela. Vsa te in podobna gospodarska in uslužnostna podjetja bi na Jesenicah' lahko lepo uspevala, saj ne primanjkuje niti surovin niti delovne sile. DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU DAN VSTAJE MAKEDONSKEGA LJUDSTVA Dne 11. oktobra 1941 je tudi v Makedoniji počila prva uporniška puška. Borci partizanskih odredov Kumanovega in Prilepa so osvetlili pot in obvestili ostale bratske narode Jugoslavije, da je tudi makedonsko ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita začelo boj za osvoboditev. Iz malih odredov so zrasle brigade, divizije in korpusi. Stoletja teptano in nikdar svobodno makedonsko ljudstvo je uresničijo misel Hrista Boteva. Danes je Makedonija svobodna, in makedonsko ljudstvo gradi skupaj z jugoslovanskimi narodi lepšo in svetlejšo prihodnost. PLEBISCIT NA KOROŠKEM Dne 10. oktobra 1920 je bil na Koroškem plebiscit, s katerim je bila prizadejana slovenskemu ljudstvu zgodovinska krivica: slovenska Koroška je bila priključena Avstriji. Med drugo svetovno vojno se je v tej najsevernejši slovenski pokrajini borilo nad 2000 partizanov Žal so tudi po drugi svetovni vojni ostali koroški Slovenci izven domovine. Nacistični elementi na Koroškem, Še skušajo oporekati Slovencem njihove pravice. Toda nova Jugoslavija in Avstrija se iskrem trudita, da bi v duhu prijateljskih sosednih odnosov uredili to vpra šanje in zagotovili slovenski manj šini vse narodnostne pravice in nemoten razvoj. OSTRO OBSOJAMO malomarnost v preskrbi z živili Nekaterim grosističnim podjetjem je kaj malo mar, ali so izdelovali primerno in potrebno j živila, ki jih razpošiljajo trgov-orodje za vse obrti. Iz doslej ne- 1 skim podjetjem na podeželju, izkoriščenih lesnih odpadkov pa , dobra oziroma užitna, ali neužit-nameravajo Jeseničani izdelovati ”aJ.2^f,OV^rni,v^.1*l^e^C^ V drobne lesene predmete, po ka-terih je povpraševanje doma in v inozemstvu. Stanovanjski skupnosti bo predvsem služila klepar-sko-elektro-mehanična instalacijska delavnica. Mislijo tudi na to, da bi začeli v večji meri uporabljati in predelovati plavško žlindro, katere je na Jesenicah več kot dovolj. Lepo bi uspevala še obrtna delavnica, ki bi predelovala kovinske odpadke. Jeseničani razmišljajo tudi o lastni tiskarni; spričo potreb, ki jih ima železarna in druge ustanove in podjetjih so mnenja, da so potrošniki tako rekoč prisiljeni kupovati pač tisto, kar v trgovinah dobe. Potemtakem res ni čudno, da so potrošniki že izgubili zaupanje v pošteno poslovanje dela naše trgovske mreže. Kaj naj mislijo drugega potrošniki v Novem mestu, ko so v svojih poslovalnicah kupovali plesnive testenine, kot to, da se je nekje neka tovarna testenin hotela znebiti pokvarjenega blaga in ga poslala na podeželje. Poslovalnice v Novem mestu so se zganile šele, ko jim je od količine 9380 kg ostalo le še 835 kg testenin. Okrožni higienski zavod v Novem mestu je ugotovil, da so testenine vlažne in neprimerne za prehrano. Preiskava je pokazala, da je testenine dobavila Tovarna testenin iz Ljubljane. Ko so se zastopniki in odgovorni uslužbenci te tovarne znašli mestu, češ da je prišla vlaga v odločbi vsebovati največ 13 % testenine tedaj, ko so ležale v. vlage in največ 0,65 % pepela, njihovih skladiščih. Seveda je no- Po naključju so organi , živijo vomeško trgovsko podjetje doka- skega laboratorija v Novem mazalo, da je testenine takoj — še 1 stu pregledali moko in ugotovili, drugi dan razposlalo trgovskim da vsebuje nad 14,52 % vlage in poslovalnicam. Še drug primer. Mlinsko podjetje — obrat Beričevo je poslalo istemu trgovskemu podjetju v Novem mestu 5160 kg moke pod kvalitno oznako št. 2. Od- kar 0,75 °/o pepela, in ugotovili, da je moka neprimerna za prodajo. Med tem ko se naše državno vodstvo na vso moč trudi zagotoviti preskrbo z osnovnimi ži- IZ GORNJE RADGONE' Nezasluženo plačilo Kmetijska zadruga je odobrila v ^ ___ _________ ... svojemu knjigovodji 40.000 din pred sodiščem, so se hoteli zne-jmovanju jih vodi načelo, da po- hotele zvišati cene^jabolkam. Da nairrane za izdelavo nol etne T.a, , • , ■ ■. _._____ .__,______.• _ ____________, . , , , ločba o mletju pšenice, ki je pri- vili, katera moramo celo uvažati, šla v veljavo 5. VIII. 1954, te imamo na drugi strani take po-moke ne pozna več, vendar je jave, ki zaslužijo ostro obsodba, istovetna z moko tipa 600 Ta Obe podjetji in odgovorni usluž-vrsta moke pa sme po omenjeni benci so prejeli pravično kazen. SLICICE Z LJUBLJANSKEGA TRGA Za svoj žep Zdi se, kot da so nekatera j Oni dan se je po ljubljanskem grosistična podjetja pa tudi pro-1 trgu začelo širiti spretno špeku-:* dajalne na drobno začele kar j lantsko geslo, preračunano že tekmovati, kdo bo draže prodajal vnaprej na dober in .takojšen kmetijske pridelke. Pri tem tek-1 uspeh. Nekatere prodajalne so nagrade za izdelavo polletne bilance V razgovoru s predsednikom sindikalnega sveta v Radgoni sem zvedel tole: Knjigovodja v kmetijski zadrugi Radgona je dobil poleg rednega zaslužka še 40.000 dinarjev nagrade za izdelavo polletne bilance. Ostalim uslužbencem in delavcem se to ne zdi prav, zato nameravajo sklicati sindikalni sestanek, da se bodo o zadevi pogovorili in ugotovili, če je nagrada dejansko zaslužena, ali je v ozadju kaj drugega. Kdo plačuje teke izdatke? Potrošniki, nedvomno! fm biti krivde in jo naprtiti trgov-1 trošnik kupi vse, najsi bo blago skemu podjetju »Rog« v Novem dobro, slabo, poceni ali drago. ZA LEPŠO IN PRIJETNEJŠO PODOBO MESTA Tudi občani pomagajo V Ljutomeru so začeli tlakovati mestne ulice bi to dosegle, so vztrajno širite vesti o pomanjkanju jabolk. Se-« veda so nasedli le redki. Večji del potrošnikov ni pohitel z nakupom. Tik pred zaključkom tržnega dne so prodajalci ponujali sadje za 5 in še več dinarjev ceneje. O tem, kako bi pokrili lansko izgubo in dosegli dobičke pri. grosističnem podjetju »Kmetijski pridelki«, niso dolgo razmišljali. Zemeljska dela za tlakovanje, nadaljevali in tlakovali vse pre- 26 VS* t'ako’ cest v Ljutomeru so končana, ostale ulice. 1 Letos bodo tlakovali Prešernovo in Ormoško ulico do Starega vod v vse mestne hiše. Dela vodi rajo upravnih ."io, ? T «... ______________,___________ d°|0v PodTDČjB. Seveda veljajo prav ista st,. .,a tudi za italijansko narodnostno a bi ogrožali narodnostni sestav ta Jugoslaviji. Le da smo pri nas Že ^ lo|\ila, ki so vsebovana v statutu, Šii)SKVe*Javili» saj smo pri nas raanj-o° vP.rašnje že zdavnaj rešili v skla-' socialističnimi načeli. stvei,a statut je nedvomno nekaj edinem v zgodovini manjšinskih vpra-!)t'nipV. Ej.roi>i- To ie "ckai- k*1' j« težko .s čimer koli, kar so doslej Prav: Inanjšine kot poroštvo za svoje S tem6’ je dejal tovariš Bebler. PraVj statut°m smo v celoti zagotovili tal{e Ce uarodnostne manjšine in nimamo ^avo sklenjeneSa še z nobeno drugo i .^veda “ ■*** - - “• “ lljlli liitil ne organizacije, tako bo Ljuto- raznih pridelkov za sv(>1 žep ge Cona B je končno priključena Jugoslaviji. Te dni je ljudstvo teh krajev z navdušenjem sprejelo vest, da bo odslej družno z jugoslovanskimi narodi gradilo socializem. — Pogled na koprsko pristanišče ttQlje vse odvisno od dobre Trstu svobodno luko v skladu z določili pisniku »Borbe«, da je »odstranitev tako j^iuta JUauske vlade, da vsa načela mirovne pogodbe. Obe državi se bosta delikatnega vzroka za trenja med na- aodrobnostih še dogovorili. Spo --— J----------- J-*-1---- ---------- - tv« *iovi. do kraja uresniči. To pa od IV« k nosov med obema državama. ^Uovi 1° .vPrašanje pa pa raznme »jernu s kominformovci, le da so ti dnje čase še za stopnjo hujši. V vaseh, w „ siiuu uveni« ueAeirtina puAiuveu prispe— ivi bodo prišle pod Jugoslavijo, sejejo sta se med drugim tudi o tem, vek k iskanju stabilnega evropskega zmedo in hujskajo prebivalce. Miljsf s >.. r~e- -o Kulturni da b«, odprla Italija konzulat v Kopru, ravnotežja. Zato se pridružujem toplim župan, znan kominformist, je dal iz * tteiu n;_m1Janska v 1 ada se je v po- Jugoslavija pa bo imenovala v Trstu besedam predsednika Tita, ki jih je iz- vseh šol, ki bodo prišle pod Jugoslavijo, h ^opic v o zaveza , , ° zagotovila generalnega konzula. rekel v Sarajevu, da je stvarni spo- odpeljati opremo; še žarnice pobirajo t^dmestin „0,ia„aa____ u„ j®™ drugem ^>1, sporazumu sta Velika Britanija razum v korist teh dežel, v korist kre- iz stavb. Skoraj vse šole na tem pod w ^ . odpeljati opremo; > —nesti« ■“** oj, sporazumu sta Velika Britanija razum v korist teh dežel, v korist kre- iz stavb. Skoraj vse šole uc« icm puu- sloveni’ v dom kulture in ZDA izdali posebno izjavo, v kateri pitve miru v tem delu Evrope in preko ročju so opustošene itd. itd. Skupina nU(^ sred«;tv Preblva,st''? Trsta. Dala bo pozdravljata sporazum ter izražata pre- tega v svetu.« Zlasti pa vliva upanje pripadnikov neofašističnega sgibanja je i,0Vega dumo i211. z£ra<1,tev ter opremo pričanje, da bo privedel do izboljšanja njegova izjava, da bo »liberalno in so- napadla slovensko gostilno v Štivanu; h ^nier k ^ k , V1-?- Va ? . Pftronlo: stikov in tesnejšega sodelovanja med glasno izpolnjevanje norm, predvidenih pišejo napise: »Smrt Slovencem!« itd. f^račilo ‘^>do ^dobili tržaški Slovenci Jugoslavijo in Italijo. Ob tej priložnosti v statutu narodnostnih skupin, nedvomno Italijanska vlada bo imela torej takoj 3° Dnt^i.r* P02?811,1 Narodni dom. Prav izjavljata, da ne bosta podpirali zahtev pripomoglo k ponovni vzpostavitvi za- priložnost, da bo dokazala iskrenost v. Iv^trjuie> da bo narodni dom pri V (Predmestje Trsta) na razpo- cern l 1 dom kulture. Tržaškim Sloven-vl‘Hjena vPa 1» način vsaj deloma po-Ča«*. Sic<^a’ k* J«™ je bila povzročena - ‘a *asizma. Omeniti je treba, da Zadnin t-l-.... 4..jc;___ izjavljata, da ne bosta podpirali zahtev pripomoglo k ponovni vzpoi niti Italije niti Jugoslavije po ozemlju upanja, polnega .sodelovanja med narodi svojih izjav. In verujemo, pod suverenostjo ali upravo druge drža- obeh dežel in pospešilo popuščanje na- dobro voljo tudi dokazala. stjo _ ve. Podobno 1 izjavlja tudi francoska vlada. Jugoslavija je imela doslej kaj evropskega miru«, bridke izkušnje s podporo, ki priložnost, da bo dokazala iskrenost til- jJO § v o jo petosti med obema deželama, kar toplo želim v interesu Jugoslavije, Italije in Mi pa upiramo pogled v prihodnost. Vsi smo si edini v tem, da pomeni sporazum začetek novih časov v odnosih med obema sosedoma. Trst naj ne bo K °ni zadni« *Je .v.’ aa bridke izkušnje s podporo, ki so jo Te besede italijanskega ministrskega med obema sosedoma. Trst naj ne bo J,r°Pi, ki dnsif; £ j km fas,2ma v nudile zahodne države italijanskim tez- predsednika dajo upati, da bo italijanska vedno le zaseda italijanskega ekspan- Iti ??cenja za lo^ d°b j nobenega njam po našem ozemlju (tristranska de- vlada skušala uresničiti določila spo- zionizma proti Balkanu, marveč most .. J ^ 'V uuDciiega njam po n AJa. za .S°*;je m gmotno škodo, klaracija, * je pnzadejal fašizem, medtem države 8. oktober Zahodne razuma o Trstu. Današnja Italija le ni sodelovanja in razumevanja skupnih po-ite, s° koVošrimU'«i«,,L^“a™c"1’ A,CU4tc*“ arzave. se s t° izjavo odrekajo taki fašistična Italija, marveč parlamentarna treb in koristi, saj teh med Italijo in hr:Vpnili vso .ntn!« •Av-tr,JI PodPori in. prepuščajo, da obe državi demokratična dežela, v kateri imajo Jugoslavijo ni malo. Navezani smo drug Nadejaj nemški f v. oao’ K1 J1111 J0 Je z medsebojnim sporazumevanjem ure- napredne sile neprimerno večjo veljavo na drugega in bomo imeli od dobrih Italija • t as.zem. dita vse sporne zadeve. Za nas pomeni in možnosti, da zagotove demokratični odnosov oboji koristi. Neki novinar ie , umeli 1,11 JuS°s,avija st« se še spo- torej ta izjava velik mednarodni poli- razvoj splošnih političnih razmer, kot primerjal obe deželi z zakoncema, ki yda s0 za ta- panogami gospodarstva. Stanje je takšno, da nam grozi nevarnost, da bo promet postal ovira za ko stanje delni vzroki tudi v posameznih gospodarskih predpisih, ki so za to panogo gospo- ViS0ki UV0Z trebnih ukrepov. Govorili so tudi o strokovni vzgoji prometnih delavcev. Ta naj bi bila sistema-tičnejša. Tovariši so omenili vrsto primerov, da dobro usposobljeni prometni delavci zaradi slabega ni koeficienti občutno zavirajo vzdrževanje motornih vozil. Visoke cene za prevoze tovorov in potnikov zmanjšujejo rentabilnost prometa, ki mora zato vsako leto prejemati precejšnje dotaci- Ob koncu preteklega leta je bilo v Tovarni okovja v Bistrici zaposlenih le okoli 200 delavcev in uslužbencev. Ker pa je letoš-ter vsklajeval probleme celotnega ! nji proizvodni plan precej večji prometa. Zato so predlagali usta- kot lani, raste tudi število zapo-novitev prometne zbornice Jugo- gienih. V tem letu so v tovarni slavijo. Pri podjetjih pa naj bi jeli že sto delavcev vee. v že prihodnje leto ustanovili .. .. ..... SG IJ-JL J« »vrvi! »J-- __. —- posebni skladi za vzgojo stro- podjetje prihajajo še vedno novi kovnih kadrov. fm. delavci, predvsem ženske. IZ ŽELEZARNE V ŠTORAH Vsa čast plavžarjem Na veliki tabli, ki stoji na lektiv elektroplavža, ki je dose-dvorišču železarne v Štorah, lah- ] gel omenjenega dne 191,2 odstot- zaslužka zapuščajo delovna me- l je. Poleg tega se tudi druga go- spodarska podjetja, zadruge in privatniki ukvarjajo z javnim prometom, čeravno jim tega Tovarna okovja v Bistrici pri nredba ne dopušča Tako kmetij-Rušah izdeluje nove vrste emaj- S® zaf™ge„U„?°^ ^ ° J, Zad' NOVI IZDELKI ko prebereš zavidne rezultate trdega boja za čim boljše izvrševanje planskih nalog. Številke ka dnevnega in že 42 % letnega plana. Plavžarji v Štorah imajo ve- kažejo, da je martinama izvršda ji^e težave. Čeprav so novinci v vendar se vztrajno 25. sept. t. 1. dnevni plan s 105,2 j tej panogi, . ^ odstotka, letni plan pa s 70,6 °/o;, trudijo iz dneva v dan in iz ure valjarna 195,1 % dnevnega in v •uro> da bi dali naši industriji j njem času svoj strojni park za!73,2°/o letnega plana; livarna čimveč dobrega surovega železa. 1 promet, namesto, da bi služili 142,9 °/o dnevnega in 86 % letnega Doslej so dali že 950 ton prvo-j . . . _ . traktorji za mehanizacijo kmetij-I plana, šamotarna 105,4 0/o dnev- vrstnega železa, sivega železa,! BistrkA pri Rušah začeli serijtsko j gtva, za kar so bili pravzaprav nega in 78,9 Vo letnega plana in čeprav je plavž zaradi pomanj-proizvajiati nove vrste emajliranih j namenjeni. Menili so, da se je o ' obdelovalnica valjev 48 % letne- kanja električnega toka izkori-štedilnikov, med drugim tudi šte-' našem pr0metu do letošnjega le-i ga plana. ................! ščen le 40%. liranih štedilnikov Nedavno so v Tovarni okovja v dilnlilke »Tobi« z dodatno ogreje- j ta premalo razpravljalo na od-vailno pečjo. | govornih mestih in da ni organa, Novi Štedilniki so okusno _ iz-j ki bi se s temi problemi načrtno .... .. . . , — - ---- --------- ---- odstotka letnega plana, ker se je p0bvali se pa z delavci, ki vztra- delani in v ničemer ne zaostajajo ukvarjal, zbiral potrebne analize med tekmovalci pojavil tudi ko- iaiQ z n1im _ri vseh težavah ga od uvoženih. Povpraševanje za _ _______________^ štedilniki je veliko. Tovarna ima vso predvideno proizvodnjo že prodano. Posebnost štedilnikov so »ni-klani« liti deli, s čimer je zunanjost še bolj privlačna. Doslej so »niklanje« opravljala mariborska podjetja, zdaj pa je tovarna ure IZ TOVARNE OKOVJA V BISTRICI V korist vse skupnosti Kakor lani, tako tudi letos v v podjetju začeli preurejati stare radi poslušajo in prenašajo težke napore z največjo vztrajnostjo. Posebno pri prebodih imajo še. težave, kopljejo se v znoju, toda ne odnehajo, dokler ne uženejo muhaste peči in vseh naprav okoli nje. Tako bo novi obrat železarne stopal v korak z osta- dila lastno galvanizacijsko napra-, bistriški Tovarni okovja pridno objekte v lepe, svetle delavnice. vo in brusi,Indco. Napravo za ni- razširjajo in izpopolnjujejo obra- *--------'J; 1"4" "" " klanje je podjetje kupilo v Srbiji, te. Lani je podjetje dogradilo Odslej bodo manjši tudi stroški novo veliko stiskalnico in novo proizvodnje. G. G. vodovodno napeljavo. Letos so limi obrati in utrdil sloves podjetja doma in v svetu. R. U. PRVI ALUMINIJ... Strunjanske soline dajejo velike množine daleč naokrog poznane soli Že sredi leta so preuredili delavnico za montažo električnih štedilnikov, pred kratkim pa so povečali tudi brusilnico in obnovili vse zaščitne naprave. Pred dnevi je začelo gradbeno podjetje »Gradnje« z delom pri povečanju upravnega poslopja in z gradnjo poslopja za centralno kurjavo. Precej investicijskih sredstev so vložile v razširitev podjetja tudi gospodarske organizacije v Sredi Ptujskega polja je zra- stva, ki jih je dala naša sociali-ruški občini Seveda največ To- sel velikanski industrijski objekt stična skupnost za gradnjo tega vama dušika. Letos so namenili — Tovarna glinice in aluminija. ’ nadvse važnega industrijskega znaten del sredstev za stanovanj- j V veliki tovarni v Kidričevem središča. Vsi smo radostni — vsi ske hiše. Podjetje pa gradi tudi so pred dnevi vlili prve bloke se veselimo tega dogodka, saj avtogaražo in obratno ambulan- aluminija. Slednjič je končana pomeni proizvodnja aluminija to. Skratka: investicijska sred-'dolga pot naporov; odstranjene velik korak naprej v razvoju na-stva uporabljajo v korist vse so poslednje zapreke: delavci to- ših proizvajalnih sil. Nič več ne Dvorana za elektrolizo v Tovarni aluminija in glinice v Kidričeve. Ko bo na razpolago dovolj električne energije, bo iz vseh 120 eV tričnili peči pritekel aluminij I ??1 H' %’i , S tka ''jen- fr>Ue kt ( 'ova kese ^Vc 5teci jVc “olj , t 5: H Ko bodo obratovale vse peči, nam bo tovarna v Kidričevem dajala 15.000 ton aluminija na leto skupnosti. G. G. V Zenici so prižgali novo visoko peč Nedavno so v Zenici prižgali prvo visoko peč, ki spada med največje visoke peči v državi. Peč so gradili 5 let. Njena dnevna proizvodnja znaša 550 ton surovega železa. vame bodo s tisočimi tonami bomo izvažali boksita; izvažali aluminija vračali ogromna sred- bomo aluminij. DELO JESENIŠKEGA DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Svoje znanje posredujejo drugim Jeseniško društvo inženirjev je bil na enem izmed študijskih in tehnikov je razširilo svoje de- potovanj, mora o pridobljenih iz-lovanje na ves radovljiški okraj, kušnjah poročati na delovnem se-V društvo so vključeni inženirji stanku društva. Člani društva in-in tehniki vseh večjih in manjših ženirjev in tehnikov predavajo v podjetij. Med najbolj delavnimi i obrtnih šolah, metalurško-indu-so mehansko-strojna, kemijsko- 1 sirijski šoli, delavskem tehniku-metalurška in gradbena skupina mu in na raznih strokovnih teča-Nedavno je začela obratovati1 društva. I jih v podjetjih. Sodelujejo tudi v v Gorazdu novo zgrajena tovar-1 Društvo inženirjev in tehnikov okrajnem projektivnem biroju Tovarna dušikovih spojin v Gorazdu že obratuje Danes obratuje le dvajset či. Čez nekaj dni bodo prižfS' še 20 peči. Toliko peči bo oNj tovalo vse dotlej, dokler ne ^ “Itei N Ni N S Nt; Vs] N: ^ilo dovolj električne energije, -- ^ % lahko grela vseh 120 peči. In krat — ko bodo zagorele vse V, ^ či, bo tovarna dajala 15.000 v aluminija letno. . Že]6 k Izvoz elektromotorje^ - " J ^fe! 7,0 lani je tovarna elektromotorji Sjj v Paragvaj Zit> laui JC LU V cl-L lici cicrvuivriii'-- .jjt; »Sever« v Subotici izvozila 45 ©1^ ■ S fešu motorjev v Paragvaj. Nedavno V\\ izvozila v to državo šb 98 elektrodi torjev. Do konca leta bo tovarna^ premila v Paragvaj še 100 raotofpi Tovarna »Sever« je dobila , za svoje proizvode tudi iz Turčije in drugih držav k* Vzhoda. na dušikovih spojin. Tovarna bo | prireja za svoje članstvo debatne proizvajala letno 27.000 'ton du-. večere, seminarje, razprave, pre-šiika in amonijevega nitrata. ' da vam j a im ekskurzije. Vsakdo, ki pri sestavljam ju urbanističnih in regulacijskih načrtov za ves okraj. U. Z. Oceansko ladjo »Jadra®1 so splovili Te dni so v reški ladjed^Sji Tretji maj splovili do sedaj najvy oceansko ladjo »Jadran« Ladja ^ 10.000 ton nosilnosti in je dolga P it V kratkem bo ladjedelnica začel* delovati drugo tako ladjo. iiiiiiiPiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Miha Klinar: Ob petintridesetletnici ustanovitve SKOJ Njceev prvi p AS C — Bom, — je dejala olajšano ne bi zbudila otrok. Slekla se je In skoro veselo. »Zvone ni taf!« in odšla v sobo. Najraje bi zbu-je pelo v njej in še enkrat je po- dila svojega fanta in se mu opra-novila: — Bom. — Samo nekaj vičila. On pa je spal. Z obrazom mesecev boš moral počakati. —| na blazini, na kateri so bili sle-Hotela mu je povedati, da sedaj dovi izjokanih solz. nima denarja. Morala je kupiti! — Ubogi fant! Samo da si po- kurjavo itd. a jo je Benedičič, Sten, pošten... prehitel: I Obrnila je stikalo in odšla v — Počakati? Č,e bi moral ča-; posteljo. Zjutraj, ko je Zvone kati, bi mu ga sploh ne naredil. > vstal, ga je pobožala po laseh in Fant je odrasel in ga potrebuje, dejala: Zato odnesi plašč lepo domov! — Koliko ... koliko stane? — Nič. Zanj nič, ker je dober fant. Sodrugi smo mu ga kupili. — Si se mojstru Benedičiču zahvalil? — Sem, mama. V teh besedah je čutila od- — Jaz... jaz pa sem mislila,| puščanje za včerajšnje sumni-da ga je ukradel. — In vlile so. čenje. Fant pa, ki ni vedel za se ji solze olajšanja. — Ukradel? Sama veš, da se pri »Kovinarju« vzgajajo poštenjaki in ne tatovi. Le kako si mogla misliti kaj takega o svojem sinu? Zaupala mu je skrbi, ki so jo zadnje čase mučile. — Dobra mati si, — ji je dejal, ko je nehala govoriti — Sedaj se pa potolaži! Rada bi se mu zahvalila za plašč in za dobre besede, a je vedela, da bi zahvala Benedičiča zabolela. Bil je pač tak človek, kakor jih je še nekaj v sivi je- sinočnjo mamino pot, je pozabil svoje solze in ji bil iz srca hvaležen, da se tudi ona veseli njegovega prvega plašča. ' Se je čutil mamin smeh in njeno dlan v svojih laseh, ko je hotel seči po plašču in si ga obleči. Tedaj pa je zagledal pred seboj izpraznjeno gostilniško sobo in žandarja, držečega v roki njegov temnosivi plašč. Sekunde, morda je bila vsega skupaj samo ena, so zagrnile njegovo zgodbo, prav tako kakor so jo pričarale. Skozi okno je zagledal vklenjene seniški dolini. O dobrotah, štor- tovariše, po dva in dva na eni jenih drugim ljudem, ni hotel sli-1 verigi kakor na neki sliki. Morda šati. Zato se je Zvonetova mama! v kaki knjigi? poslovila in odšla. j Kje jo je videl? Ne spominja Tiho se je vrnila domov, da se več, a ve, da so bili tisti na sliki prav tako vklenjeni. Po dva in dva. Krog njih pa so stali žan-darji (samo drugačne uniforme so imeli!) in jih suvali s puškinimi kopiti. Le kje je videl fotografijo, ki ga spominja sedanjega prizora pred gostilniškim oknom? Ah, da! Sedaj se spominja. Bila je fotografija z ujetimi španskimi revolucionarji, ki jih je gnala Francova policija. Pokazal mu jo je Ferdo, njemu pa jo je podaril Gregorčič, ki še je pred osmimi meseci vrnil na Jesenice. — Praviš, da je plašč tvoj? — ga je vprašal žandarmerijski komandir. — Moj. — Potem se obleci. K sreči si premlad, da bi spadal k onim. Četrtič je namignil na vklenjen-ce na cesti pred gostilno. Zvone se je tako nerodno oblačil, da mu je iz žepa pal rdeč letak. Komandir ga je bliskovito pobral. Barva obraza se mu je spremenila, zamahnil je z roko in Zvone je ujel zaušnico. — Vidiš ga, zelenca! Tudi ti spadaš k njim! — In sunil ga je skozi vrata. Zandarji so ga priklenili k že vklenjenemu tovarišu. Mladi vklenjenci so še vedno čakali na snegu pred gostilno. Komandir si je še enkrat ogledal vsakega posebej, ga dal preiskati in mislil o pohvali, ki jo bo pre- vsakega podrejenega. Zato o tem letaku ne sme nihče ničesar zvedeti in ga zato ne bo omenjal niti pri zasliševanju. Zapovedal je pohod proti Gorjam. Vklenjenci so šli v spremstvu žandarjev, kakor so šli v carski Rusiji obsojenci v Sibirijo. Vsaj sneg, ki se še ni pričel taliti, je spominjal na to. Med nji- jel, ali morda celo o napredo- I mi je gei j;Udi Zvone in mislil na vanju. Dobro bi bilo, ce bi nje- mamo. ki ga bo nocoj zaman govi podrejeni našli pri aretirancih še kak letak ali drug dokazni material, da so aretiranci nevarni komunisti. Našli pa niso ničesar. ! — Čeprav ste lisjaki, — je brez njega domov, zavpil nad aretiranimi mladeniči komandir in zvišal glas: — Tole, tole nam bo povedalo mamo, pričakovala. O, ta nesrečni plašč! Brez plašča bi lahko pobegnil, a ga je preveč cenil, da bi mogel bi bil komunist. Tudi pokojnG menda bil, ali pa je vsaj soglaSj z njimi. Tako je sklepala j drobnih knjižicah, ki jih je P'!j, hiral in tako skrbno skrival- ^ d nje čase jih je nekaj našla in 1 prelistala, a so se ji zdele PL učene. Živela je samo za druA, in vnanje skrbi so se je prej °a, taknile le v toliko, v kolik01 jj pritiskale moža. Od njega j® , takrat odvisen obstoj druzk Vrgla je nekaj, zanjo dragoce- vse. In segel je v hlačni žep,, njj1) koščkov premoga v štedilnik. d? ^ zmaSOslavno pokazal I Mrazilo jo je in šla bi že davno rdeči letak. j počivat, a fanta še ni bilo. Zadnje . Lelaka pa ni bilo. Komandir- j čase jo je vedno bolj skrbelo ! -1®y pbraz je zalila rdečica. Pia- 1 Zaupal ji je, da je skojevec, ml je v gostilno in pogled mu , ^o pa je v današnjih hudih časih je drsel po tleh. Gostilničarka | zeio nevarno. Konec decembra i syJ.e P^e®varjala_> kakor da ga ne | ad v začetku januarja, pred vidi. Najraje bi se^ mu škodo-1 dobrim mesecem, takrat ko je zeljno nasmehnila, če bi ne bilo oblast prepovedala »rdeči« sindi-pred gostilno mladih, vklenjenih , kat, so zaprli Stražišar jeve, kro-fantov, za katerih usodo se je jača Benedičiča in mnoge druge daJa- Posmehnila bi se ^ temu [ delavce z Jesenic in Javornika vohljaču. Vedela je, kaj išče. Ko j ^er odpeljali v taborišče, ne-je porinil temnolasega fantiča iz kam v Srbijo gostilne, je izgubil dragoceni1 _ Motijo 'se, če menijo, da rdeči letak, ki ga ni utegnil niti nas bodo uničili, — je takrat re-prebrati, razen morda poziva: kel Zvone. — Mi (ta zaimek je Proletarci vseh dežel, združite poudaril) smo še tukaj, se!... In sedaj išče po tleh. A i — Kdo je tisti »mi«? — ga je zaman! Gostilničarka je pobrala vprašala. 1 — Mi, mladi komunisti, im I skojevci! Zdaj pa se je za družino - . jala sama. Zadnje leto ji ie u skrbi za družino pomagal ^jj sin. Med svojimi otroki j ljubila najbolj in se zato bala zanj. Kako sama in uboža bila brez njega. — Samo da bi bil preyi° , da bi se mu kaj ne pripetil°> je zašepetala. _ $ Med razmišljanjem jo i® $ šla jeza na oblast, ki je Pre!j n jala delavce. Kdo ji je dal vico, da lahko tako dela z vi kakor da bi ne bili ljudje, r, ganjajo jih in zapirajo, ČePLj letak in ga vrgla v peč. Teman je zapustil gorjanski I žandarmerijski komandir gostil-| no. O izginulem letaku je raje ! molčal. Izgubil je vendar dragoceno dokazno gradivo in za tako delavci največ trpijo in s sv°L ustvarjajo boga trpljenjem usivarjajo blaginjo in jim množe boga^ Prav je imel mož, prav SP(j Zvone! Ta svet je krivičen, meniti bi ga bilo treba. Spr®1*1 'a re' pa ga lahko le revolucija, n-A volucija je boj, je kri, j® ^ t6ga !>rev posI Stea k i ®rže E1* h fgu eri, ,fža "ata v«tc 'Žt, In vendar ni druge poti V p,'3' vično življenje. Ne ve, od kod se je L. J 1 1»/r i • i _ J «-> rj 1 lil F teh misli. Morda iz nekdanj iz ^ — Si tudi ti? — ga je zaskrbljeno vprašala. — Sem! A ne povej nikomur. Skojevec je! Nove skrbi so ji izgubo bi disciplinsko kaznoval! napolnile srce. Ni mu branila, da govorov z možem, morda " ^ dan j ih z Zvonetom ali P3 stih drobnih prepovedanih ^ jj žic, ki jih je prebirala, a s° zdele tako nerazumljive, J učene in sta dve zdaj ležali V njo na mizi. (Nadaljevanje prihodi1' lih, H I to r fili' štvQ % skd drol i slsla cele H. Piri Pra Pad Pak *e» slu) 41 ' 0liT°BnA 1954 St. 42 SOCIALNA POLITIKA »DELAVSKA ENOTNOST« USPEHI LJUBLJANSKEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Poostrena kontrola Kad socialnimi dajatvami % K^Uanskih obrtnikov dolguje zavodu okoli 3 milijone dinar-'k'1'1" <|v“r,}c »K"!!«- »Unitas« in Tovarna glasbil nimajo evi- a »olniki. — S pobiranjem dopolnilnih prispevkov so Množični pregledi V ljubljanski okolici bodo fluorografirali 80.000 prebivalcev V drugi polovici septembra so začele zdravstvene ekipe s fluoro-grafi ranjeni vsega prebivalstva ljubljanske okolice. Zdravstvene IZ JESENIŠKE ŽELEZARNE Zmeraj manj obratnih nezgod Hkrati novimi obrati higiensko tehnično- zaščito in ni raste v jeseniški železarni tudi za socialno 223 milijonov din, za bolezensko zdravniki o zdravstveni službi, predvsem o organiziranju novih, gledov, ki bodo'trajali ambulant, ter dosegel, da so se: polovice novfembra. zdravila pocenila, čeprav so še' zmeraj dražja, kakor tista, ki jih izdajajo lekarne na privatne recepte. CKj* »AojrirritanT Zavoda v »' 8S^*«£S5L'bSK? Sto povprečje 803 din. Ov ??Vat'OVanina ZTV-0^- Z.Z.O inuijunov um, za DO to6 ^ Ljubljano in ljub- in porodniško oskrbnino pa 190 ^Pravil v3J je Pretekli teden milijonov din. Vseh izdatkov je JJt)raVrin™a h dosedanjem delu imel Zavod do avgusta blizu 800 3V din, to je 43,3 «/o pre dohodkov, medtem ko ekipe bodo pregledale 80.000 pre-1 skrb za higiensko tehnično za-bivalcev. |ščito in varnost delavca. Zato je Odbori Rdečega križa in dru- lažjih, težjih in zlasti smrtnih ge množične organizacije pojas- obratnih nezgod iz leta v leto njujcjo ljudem pomen teh pre- manj. Takoj po osvoboditvi, ko ledov, ki bodo traiali do prve Železarna še ni imela dosti za- ščitnih sredstev, niti oddelka za je glede teh Prvem polletju. Pijanski okraj ^rvem up^vt | ^Ct,ra' b I t k ' d S^rna^ete ^ je^^U J ^ “T ifn^vTem ^ kletja bodo prispevala nje, nakazano na prejšnjih zase- medicinsko-studijskega bilijon °koli en° miliia'rdo 240 danjih. Začel je zbirati dopolnil- ™ ^,hri"LSklh bo!nlžnlc Prešh t)fC‘cei5°V din> kar ie vsekakor ne prispevke v vseh tistih pod ° ^rst,,!.11'1® breme za naše gospo- jetjih, kjer je bolezenskih izo-- tvo. prav 23^ je ..... r. ver &VilUbljanski »a 3 | na republiko. Komisija za higiensko tehnič- ^Pravni odbor Zavoda za je tudi revidiral pokojnine in Varnf >>Unltas<< “ ToYar- fe skupščine, je razvidno, da otroške doklade ter izterjal ne- na glasb.l pa nimajo niti eviden-&Won?OVa izdala v prvih osmih upravičene prejemke ali jih vsaj za zdravljenje skoraj ustavil. Nadalje je razpravljal z KRVODAJALCI TUDI S PODEŽELJA ce nad bolniki. Ker 27 ljubljanskih obrtnikov dolguje blizu 3 milijone din, je skupščina zahtevala, naj Zavod čimprej izterja dolg in uredi plačevanje prispevkov od honorarne zaposlitve. — Da bi bilo delo Zavoda čimbolj uspešno, je le-ta ustanovil več jx>družnic; najprej v Kamniku in Domžalah, zdaj pa še v Litiji in na Vrhniki. Vse- zato upravičeno pri- no službo. Zdravljenje bolnih in zdravje. ves kolektiv skrbel za delovno varnost, je bilo 24,8 %> obratnih nezgod. Preteklo leto pa samo še 15,2 %; tako malo jih še ni bilo, odkar železarna obratuje. Manj nezgod nimajo v tovrstnih podjetjih niti zapadne, tehnično bolj razvite države. V naši industriji in gospodarstvu pa doslej še nobeno podjetje ni imelo tako malo obratnih nezgod, kakor jeseniška Železarna. Vsako leto potroši vodstvo podjetja več kot sto milijonov dinarjev za zaščitna sredstva. V boju za znižanje obratnih nezgod sodelujejo vsi člani kolektiva, posebno iniciativni in prizadevni so obratni delavski sveti in obratne sindikalne organizacije. Obrate, ki so največ storili za delovno varnost, je vodstvo nagradilo. Delavstvo se seznanja z varnostnimi predpisi ob predavanjih in ob prebiranju priročnikov. Če pa le pride do obratnih nezgod, na sestankih delavskih svetov in sindikalnih odborov točno analizirajo vzroke. Zanimivo je, da je največ nezgod tik pred zaključkom dela in ob sobotah, ko so delavci najbolj izčrpani. Železarna je uredila še štiri obratne rešilne postaje in obnovila ter sodobno opremila staro bolnišnico, kjer je sedaj vzorna obratna ambulanta. Tu opravlja zdravstveno osebje specialne preglede. Gradnja novih Indij Ni Se tako dolgo tega, kar so v splitski ladjedelnici .splovili novo potniško motorno ladjo »Valjevo«. »Valjevo« ima 270 brutto ten in bo lahko prevajala 300 potnikov in 13 ton tovora. ' Prihodnji mesec bodo splovili še ladjo »Ohrid«. Kongres gozdarjev v Ohridu Dno 3. X. jo bil v Ohridu II. kon-fjros gozdarjev Jugoslavije, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki turških in grških gozdarskih združenj. V istem č-asu je bilo v Ohridu tudi strokovno posvetovanje gozdarjev, na katerem so proučevali vprašanje proizvodnjo in porabe lesa. Najprej nedogzajeno V letu 1955 bi za uresničitev investicijskega plana zdravstvenih objektov in ustanov potrebovali poldrugo milijardo Letos smo investirali v gradnjo, ureditev in opremo zdravstvenih objektov in zdravstvenih ustanov približno eno milijardo dinarjev. S temi sredstvi smo resda precej ublažili pereče prilike naše zdravstvene službe, predvsem na podeželju, toda velik del začetih gradenj jp ostal nedokončan. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije je na podlagi prejetih predlogov že tudi sestavil investicijski plan za prihodnje leto. Plan za leto 1955 je nelioliko višji: Svet je določil investicijska sredstva za najnuj- Nekaj o cenah na ljubljanskem trgu Saj potrošnik lahko plača tako vse pokupijo. Ni čudat da tej praksi ravnajo tudi P0sl 'htihi-i' duh v znamcniu špekulacij in lova za dobičkom. — Po- stvo in divji odkupi dvigajo cene vsem poljskim pridelkom i se po tej praksi ravna se sPrašujejo, zakaj so krompirja kar 4 dinarje. Ko sem 0St»!' ^asebm Prodajalci. j„ .Kmetijskim pridelkom, sad- povprašal na tržni inšpekciji, ' ...... Waj Povrtnini tako visoke in kaj zavira prodajo krompirja '0valiPadaj°> kot smo priča- neposredno potrošnikom, so mi dižg - A|i res povsem in samo odgovorili, da obstoji uredba, ki fila 0°na že »obrabljena« pojas- dovoljuje grosistom prodajo le bi i .jemenskih nezgodah, sla- registriranim podjetjem. Sicer “ežen 1 ittk' Samo nekoliko, pa pravijo, da bodo o tem raz-bgu ■ sPrehod po ljubljanskem previjali te dni na seji Sveta terjaj11 kratek pomenek z neka- za gospodarstvo in verjetno do- kžnV prodaialci> kupci, organi volili prodajo, ki bo omogočila 'lata uPrave in tržne inšpekcije potrošnikom nakup krompirju Se, v?sVetli to trgovino z dru- po 10 din za kilogram ali pa še V*rok' i ■ ve shrani. Kje tiče ceneje. 'kgod k* Pnvzmčsj0 upravičeno Jabolka odkupujejo podjetja V2t0k°Van;ie vseh potrošnikov? po 23 din in jih prodajajo detaj-b0|>ienT vee' k>anes bi se lističnim podjetjem po 30 din dih- 91,1 m o štirih, najbolj očit- za kilogram. Ta pa jih prodajajo ilelko° P^Tcdništvu, odkupu pri- potrošnikom po 40 din in tudi 'lobjfk ne Flode Ila ceno, lovu za več za kilogram. Potemtakem fiji. ^J11 la končno še o golju- res ni čudno, če sta podjetji Prav »Višnja« in »Češnja« imeli že v čili V! Clnitelji, ki so povzro- prvem tromesečju po 800.000 din 0„|Skoro nemogoč porast cen. dobička, ki je bil vsekakor plod «tvQ YJni° si najprej posredni- divjega navijanja cen. Se eno je ' v *f‘TT' Aoo” pripravljamo nerazumljivo: V prodajalnah s Oljili ' tem času slsrba'i Seveda je prva pre- sadjem prodajajo'le eno vrsto ^Htin kromPtrjem. Podjetja na jabolk, grozdja, sliv itd. Naj-Pt Jjji1 £a prodajajo po 14 din boljša jabolka so pomešana z sklijjjPSfnra- Medtem pa leže v onimi slabimi, debelo grozdje z »„1 scih drobnim. Nikakršne izbire ni. Vzeti moraš kar ti dajo. Nihče ne pomisli, da bi del potrošni-, —.--j- kov, zlasti tisti, ki imajo dokaj bfaV robn'tn potrošnikom, če- 1 manjše prejemke, kupili morda "ad jqc ?a °ziniino vsakdo kupi sadje druge ali tretje vrste. Ko kaltu-. klv kar ni več »drobno sem povprašal prodajalko pod-sa peč Va,1iei- Tako podjetja, ki jetja »Višnja«, zakaj sadja ne 8lužjjo 7- drobno prodajo, za- razdele v več vrst, mi je dejala, J P n vsakem kilogramu da za to ni časa — sicer pa c°le *oCl^ grosističnih« podjetij la i.• ,onc kromjiirja po 10 din ram. Toda podjetja na Wtja r)neisinejo prodajati krom- prvo prioriteto. Gradnja nove šole je predvidena za prihodnja leta. Tudi za izdelavo načrtov šole za sanitarne tehnike, denti-ste in zobotehnike ter začetek gradbenih del so odobrena velika sredstva. Ker potrebujemo v Sloveniji še približno tisoč bolničarjev, bo Svet za zdravstvo najel v Novem mestu neko poslopje, v katerem bo dobila šola za bolničarje zasilne prostore. Znatna sredstva za domove duševnodefektnih bolnikov Dom za duševno - defektne otroke v Dornavi je potreben temeljitega popravila in boljše opreme. Dom bo pregledala posebna komisija in določila potrebna sredstva. V Hrastovcu so odrasli duševno-defektni bolniki v nekem starem gradu, ki je v zelo slabem stanju. Tudi ta dom bo komisija pregledala in dela vnesla v plan za prihodnje leto. Za usposobitev prehodnega mladinskega doma na Kodeljevem bo potrebno še precej sredstev. Investicijska sredstva so odobrena tudi za ureditev prehodnega mladinskega doma v Preddvoru. V zavodu za rehabilitacijo invalidne mladine bodo z investicijskimi sredstvi dokončno uredili razne delavnice. Program gradnje zavoda za defektno mladino v Ljubljani še ni izdelan in so odobrena le sredstva za izdelavo načrtov. Za socialno-politično šolo je predviden Mojzerjev dom. Za dom so odobrena najnujnejša sredstva za adaptacijska dela. V Škofji Loki je rehabilitacijski center za slepe. Da bi dokončno rešili vprašanje slepih v Sloveniji, so zagotovljena sredstva za preureditev nekega župnišča blizu sedanjega doma, ki je še dobro ohranjeno. Ze sedaj je treba misliti na gradnjo Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani. Zavod bomo gradili postopoma več let. Načrti za nov zavod so že izdelani, prav tako pa so odobrena sredstva za začetna dela. Dograditev oziroma začetek gradenj mnogih zdravstvenih ustanov je silno potrebna. Seveda bo Svet za ljudsko zdravstvo moral razpravljati o težkih zdravstvenih prilikah v Murski Soboti, kjer je bolnišnica v dokaj slabem stanju in občutno premajhna. Vendar bodo tudi okrajni ljudski odbori namenili znatna sredstva za zdravstvene ustanove. Če bo predlog investicijskega plana sprejela tudi Ljudska skupščina LR Slovenije, bomo . ,. mi- , . „ KT.. Za nadzidavo pa so po- lahko prihodnje leto beležili jan cene. lako je prodajalka pravično kazen. Njim ne more trebna znatna sredstva, ki so znaten napredek zdravstva v podjetja »Povrtnina« nedavno biti mesta med nami. vnesena v investicijski plan s SlovenijL kar sama zvišala cene sliv in dobiček spravila v svoj žep. Dogajali so se tudi primeri, da so prodajalci socialističnega sektorja pokupili papriko od sorodnih podjetij in jo nato na drugi strani trga prodajali nekaj dinarjev dražje. So pa tudi podjetja, ki določenega blaga sploh nočejo prodajati, češ da se ne splača. Tudi bivši trgovci so se znašli. Trgovec M. je nabavil iz Vojvodine cel vagon čebule, ki jo je plačal po 10 din za kilogram, potrošniki pa so jo plačevali po 30 din za kilogram. V nekaj dneh je spravil v žep nad 100.000 din čistega dobička. Zato torej cene nenehno naraščajo. Kaj storiti? Morda bo res potrebno omiliti togost tiste uredbe, ki prepoveduje grosističnim podjetjem prodajo nekaterih najvažnejših kmetijskih pridelkov, zlasti onih, ki jih potrošniki kupujejo v večjih količinah. Toda še bolj bo potrebno poostriti družbeno kontrolo nad tistimi neštetimi prodajalci, posredniki in nakupovalci, ki na račun potrošnikov pobirajo dobičke. In če ne bo šlo drugače, naj se vpeljejo strogi administrativni ukrepi. Nobenega dvoma ni, da bi prodajalne na drob- Na drugi strani so nakupovalci odkupnih podjetij začeli kar tekmovati, kdo bo dražje odkupil. Na razpolago imajo milijonske vsote in jim je kaj malo mar, ali je cena takšna ali drugačna. Ko se je pred dnevi mudil nakupovalec podjetja »Sarlje-zelenjava« v Lendavi, je nakupovalec podjetja »Drava-eksport« ponudil okoliškim kmetom kar 55 din za kilogram jabolk. Pred tem pa so jih kmetje ljubljanskim nakupovalcem ponujali po 23 din za kilogram. Ze lani je odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta priporočil, da se prepreči neupravičeno navijanje cen s tem, da bi se odkupna podjetja v okviru trgovinskih zbornic dogovarjala glede skupnega nastopa pri odkupu pridelkov, upoštevajoč koristi potrošnikov. Zal so ta priporočila nakupovalci oziroma podjetja popolnoma izmaličila. Sicer pa, kdo bi mislil na potrošnika. Precej hudo kri je pri prodajalcih povzročila nedavna odredba tržne inšpekcije, po kateri morajo vse prodajalne _ w _ ^ _ ____________ kmetijskih pridelkov imeti pri no lahko prodajale več vrst pri- šole za medicinske sestre v Celju prodaji dobavnice, na katerih delkov in se tako prilagodile je treba najti tudi prostor. Celj- je napisana prodajna cena pri- kupni moči vseh potrošnikov, delkov. Tržni organi so ugoto- Za vse tiste pa, ki se poslužu- vili, da so prodajalci sami navi- jejo goljufij, zahtevamo ostro in Tako ‘ ...» -v , nejše gradnje in znaša poldrugo milijardo dinarjev. Seveda bo o investicijskem planu razpravljal še Izvršni svet in sklepala Ljudska skupščina LR Slovenije. S temi sredstvi bomo v prvi vrsti dogradili vse nedokončane, oziroma na pol dograjene objekte in šele potem začeli graditi nove objekte. Potrebe po ureditvi nekaterih zdravstvenih objektov in ustanov so znatne v Ljubljani. V investicijski plan je zajeta ureditev kalorične centrale in trafopostaje. Oba objekta gradimo že več let. Objekta bosta služila kliničnim bolnišnicam in novi polikliniki, hkrati pa pomeni ta dograditev pomemben prihranek goriva. Tudi kirurško kliniko je nujno potrebno razširiti. Preurediti bo treba tudi nezgodno postajo, kjer je sedaj huda stiska in primanjkuje prostorov. Za povečanje prostorov porodniške klinike bo prispeval del sredstev Mestni ljudski odbor, predvsem za dis-jranzer in materinski dom. Po vsej verjetnosti bo do prihodnjega leta zgrajena tudi tretja zgradba otroške klinike in zavod za transfuzijo. Prav tako se bo nadaljevala gradnja zavoda za rehabilitacijo invalidov. Za vsa ta dela so namenjena ogromna sredstva. Tuberkuloznemu bolniku je treba omogočiti takojšnje zdravljenje Najbolj nam primanjkuje zdravilišč za tuberkulozne bolnike. Tuberkulozni bolniki morajo čakati za sprejem v zdra-vilišče cele mesece, kar še bolj poslabša njihovo zdravstveno stanje in podaljša zdravljenje. Zato so namenjena precejšnja sredstva dokončni izgradnji zdravilišča v Topolščici, kjer so poslopja že zastarela. Dokončno bomo dogradili tudi bolnišnico za kostno tuberkulozo v Valdoltri, ki je edina te vrste v vsej Jugoslaviji. Čim bo to zdravilišče dograjeno, se bodo preselili tja bolniki iz Šempetra pri Gorici, le-ta pa bo postala splošna bolnišnica, ker so zdravstvene prilike na Goriškem najbolj pereče. Sredstva za ureditev in gradnjo nekaterih šol Zaradi sklepa o ustanovitvi ska bolnišnica je za dve leti odstopila trakt, namenjen za okulistiko. t(k) ViUorim XXXV. El Paso in Sin božji nista vedela drug za drugega. El Paso je prišel v hotel Regino septembra, ko so pričakovali novega svetnika španske ambasade, ki naj bi prišel zaradi posebne naloge v Milano. Deset dni zapovrstjo, od 15. do 25. novembra, je komandant mesta vsak dan telefoniral kapetanu Clemmu: »Ali je že prišel tisti Ibarruri?« »Ni še prišel,« je odgovarjal Clemm. Toda 26. novembra je odgovoril: »Prišel je.« »Takoj naj vam preda papirje,« je rekel komandant. »Nima jih,« je odgovoril Clemm. »Mar jih ni prinesel s seboj?« je vpil komandant. »Ničesar ni prinesel s seboj,« je odgovoril Clemm. »Kakšni norci!« je vpil komandant. »Vsakih petnajst dni spreminjajo mišljenje.« »Spreminjajo politiko,« je odgovoril Clemm. Imenovani Ibarruri se ni več premaknil iz hotela esesovcev, pil je s Clemmom, igral s Clemmom, se udeleževal Clemmovih zabav; tudi Sin božji ga je poznal, toda nihče ni vedel, da je Graccov zaupnik. V družbi nemških ofi- »Nikoli se nič ne zgodi. Kako naj se zabavamo brez česar koli?« Pili so in Ibarruri je govoril, da to ni nič. »Kaj je to, pitje? To ni nič.« Igrali so karte, izgubljali, dobivali, Ibairruri Pa je govoril, da vse to ni nič. Prirejali so za-have, Ibairruri pa je govoril, da tudi vse to ni nič. Ženske so plesale na njihovih mizah, Ibarruri pa je govoril, da vse to ni nič. »Kaj je to?« je govoril. »Nič; popolnoma nič.« Kdaj pa kdaj so se Nemci razjezili. »Kako nič? Mar je vse to nič?«: Toda El Paso-Ibarruri se je udeleževal njihovih zabav im zato so se pogosto smejali. »Dkspense la molestia,«* jim je govoril, »Bežite, bežale,« so vpili. »Ostanite z nami. Jejte z nami.« Govoril je nemško, oni pa so se naučili tudi kak španski stavek. »Tome usted asiemto!«** so mu govorili. Sin božji je vse to videl. XXXVI Ob pol dvanajstih, potem ko je končal službo v hotelu, se je Sin hožji odpeljal s kolesom k hiši debeduške. Ena 2, Scipiona im Foppo je dobil prav v trenutku, ko so odhajali. »Ali je kasno, kapetan?« je dejal. »Samo kolo odložim, potem pa grem.« Toda En 2 mu je dejal, naj gre, ker ima propushifco. s kolesom naprej in mu sporoči o gibanju paitrol. »Grem,« je dejal Sim božji. Hodili so po živi mesečini in policijska ura je bila v sijaju mesečine kot ogromen pajek * Oprostite, da motim! (šp) Prosim, sedite! (šp) s tenkimi nožicami,. Šli so od debla do debla, v zaščiti njihovih dolgih senc. Kdaj pa kdaj so se tudi ustavili v. senci, z rokami na revolverjih v žepih. Kajti bili so oboroženi in takoj pripravljeni na borbo, če bi jih slučajno ustavila kaka patrola. Hodili so med nogami policijske ure, od debla do debla, od noge do noge, potem pa so šli počez., v senco hiš, in tam v senci s<> se srečali s Sinom božjim, ki, se je vračal na kolesu. »Kaj je?« ga je vprašal En 2. »Pri ronti Romani se 1 ljudje pogovarjajo.« »V katero smer pa gredo?« »V nobeno. Stoje na vogalu.« , »Na katerem vogalu?« »Na tistem, kjer je kavarna. Proti Porta Vi-gemtint.« kreniti, ko se je velik avtomobil zaustavil v mesečini nad njimi. Izstopil je visok človek, dejal nekaj v nemščini tistim znotraj in začul se je udarec z vrati. Avtomobil je potegnil in človek, ki je izstopil, je ostal sam. Pogledal je na hiše spodaj, zagledali majhne vrtove, med vrtovi igrišče za balinanje in se spustil z utrdbe v to smer. Ko se je spustil dol, so ga zaustavili štirje oboroženi Ljudje. »Propustnioo imam,« je rekel. »Ni važno,« je dejal Scipione. »Mir in roke kvišku! Na to stran.« »Oh,« je vzkliknil. »Esta bien.« In nenadoma se je skoraj zasmejal. Zagledal je Sina božjega im se ponovno zasmejal. In Sin PINGVINI - SKRBNI DRUŽINSKI OČETJE Smeh zdravi cirjev Cleipma, Sonnenbauma in Kriegsbauma je pripovedoval, da ne veruje v Hitlerjevo zmago in jim pravil: »To so vaši poslednji dnevi. Zakaj ubijate? Zakaj preganjate? Tega ne bi smeli počenjati. To so vaši poslednji dnevi. Morali bi si poklicati spovednika.« Nemci pa so se smejali, ne Ibarrurijevim besedam, temveč njegovemu žalostnemu obrazu, ko jim je to pripovedoval. »Sijajno, Ibarruri! Čudovit je!« so govorili. Samo kadar so bili pijani, so se malo jezili. Takrat je Clemm govoril: »Ce so to naši poslednji dnevi, potem so poslednji dnevi za ves svet. Za slehernega Nemca, ki umre, ubijemo deset oseb. Nas Nemcev je devetdeset milijonov. Preden bo umrlo devetdeset milijonov Nemcev, bomo pobili devet sto milijonov ljudi. Ali je na svetu devet sto milijonov ljudi? Ni jih. Nemčija ne more umreti, Ibarruri.« Ibarruri pa jim je govoril: »Da ni devet sto milijonov ljudi na svetu? Seveda jih je. Samo Kitajcev je štiri sto milijonov.« »Kitajcev ne prištevam,« je govoril Clemm. »Kaj pomenijo Kitajci?« »Indijcev je tri sto milijonov,« je govoril El Paso — Ibarurri. »Naj prištejem Indijce?« je govoril Clemm. »Indijcev ne prištevam.« In tako so nadaljevali, na koncu pa je dejal El Paso: »Hm!« , In Sin božji se je takrat zasmejal. Kadar pa Clemm ni bil pijan, je vzkliknil: »Sijajno Ibarruri! Čudovit je!« Govoril je: »So to naši poslednji dnevi? Potem je samo razlog več, da se še bolj zabavamo. Pridite, Ibarruri.« »Kako bi se mogli zabavati?« je govoril Ibarruri. Govoril je: Pingvin je sila skrben družinski oče. Tudi 48 km plava od obale, da prinese svoji samici in mladičem hrano. Za vsakega posebej mora dnevno naloviti pol kilograma rib, da je sit. Spričo obilne hrane se mladiči že v petih tednih popolnoma razvijejo, le perje jim ta čas še ne zraste. Šele po desetih mesecih se oče reši skrbi zanje. se peska in spet se lahko potaplja. Pingvini prežive vso zimo ob južnem Pacifiku, v septembru, ko je tam pomlad, pa se v jatah vrnejo na Filipov otok, v svojo domovino. Pogled na te parade pingvinov je baje tako zanimiv, da jih prihaja gledat na stotine Avstralcev. Na Filipovem otoku si pingvini očistijo stara gnezda Največja sončna peč na svetu Združene države imajo že več sončnih peči. Največjo premore San Diego v Kaliforniji. Letalska družba, ki jo je zgradila, jo namerava uporabljati za preizkušanje kovin in keramičnega gradiva. V idealnih pogojih se bo ta peč lahko segrela do 8500 fah- Pingvine prištevamo med pti- in jih napolnijo z mehko travo ce, vendar pa ne morejo letati. in algami. Kmalu zatem zagledaš ^ icii,ivv, v vsakem po dva jajca. In zgod- renheitovih stopinj. Že sedaj pa ba o skrbnih družinskih očetih jekleno ploščo raztopi v nekaj se ponovi. sekundah. kim »frakarjem« le v klavrn okras. V poštev pa pridejo pozimi, ko zmanjka na kopnem hrane. Tedaj se pingvini spremene V ribiče. S pomočjo kril, s katerimi veslajo po morju, dosežejo tudi do 56 km hitrosti na uro. Ko je pingvin rešen skrbi za mladiče, se v dveh tednih tako zredi, da je podoben kepi sala. To se mu pa krepko maščuje: naj si še tako prizadeva, da bi se potopil, ne gre in ne gre. Razen maščobe je temu kriva tudi menjava perje. Zdravniška pomoč po radijskih valovih V Italiji obstoji Mednarodni Ijeno ladjo, če ima ta potrebne radio-medicinski center, ki po radijske naprave. V centru so-radijskih valovih zdravi bolnike deluje več kot 50 zdravnikov-na od kopnega zelo oddaljenih specialistov za najrazličnejše bo-ladjah. Delo te ustanove je tem lezni, tako da lahko hitro ugo-večjega pomena, ker večina tovijo bolezen in svetu jejo, kako manjših ladij nima zdravni- naj se bolnik zdravi. Da zdrav- Ko izmenja perje, čaka pin- kov niti drugega zdravstvenega stveni napotki pomagajo, je v gvina nova težava. Spet se ne osebja. precejšnji meri odvisno od opi- more potopiti. Tokrat zato, ker Center ima dve radijski po- sovalca bolezni. Zdravnikom moje prelahak. K sreči je te težave staji, obe dovolj močni, da se rajo namreč najprej natančno prej konec kakor prve. Nazoblje lahko povežeta s še tako odda- opisati zunanje znake bolezni, javiti temperaturo in podobno, ŽIVALI — LAHKOATLETI V lahki atletiki ljudje precej iz morja do 150 metrov daleč, zaostajamo za živalmi. Slavo Dobri skakalci so tudi žabe. olimpijskega prvaka v skokih Na žabjem tekmovanju v Ame- na podlagi česar postavi zdravnik diagnozo, svetuje zdravila in določi način zdravljenja. Center je z ladjo, na kateri je bolnik, toliko časa v stalni zvezi, dokler se pacientu ne povrne zdravje. na primer” konj precej omrači, riki (kje neki drugje!) je zma- jh^so'presenetiHvTZa- saj skoči v daljavo nič manj kot govalka skočila 150 cm visoko, v - ^ ' »aj »KOCI v uaijavu ...v umuj mu »muua murnu »um,, , to tud; mortlarji zmcraj poit metrov. V tem prekaša celo daljavo pa brez zaleta 5 metrov. ___- ■ JI mojstra kenguruja, le da je ta Skočila je torej 50-krat dlje, ka- ^osteJe obracaJ° P° ^ravmsko boli vzdržliiv- brez nosebneca kor je sama dol^a pomoč na Center. 1935. leta je napo^preskakuje^m^d hojo« siveda ž.vali ne skačejo za- ° ^ ^ij za pomoč po 9 metrov. Najboljši skakač radi športa, pokalov in nagrad, Pa., Ie Center zdravil v daljavo pa je veverica, ki skoči kakor mi zemljani. K temu jih ze ™31 bolnikov na ladjah, brez zaleta tudi 60 metrov daleč, silita želodec in nevarnost pred Za delo Mednarodnega radio-Seveda je njena atletska slava sovražniki. Vendar se najdejo medicinskega centra v Italiji so precej zmanjšana, če povemo, da tudi v živalskem svetu izjeme, se začele zanimati tudi druge ji je pri skoku v pomoč neke Neka vrsta kač skače zgolj za države. Nekatere so že organizi-vrste padalo — kožica za letenje, zabavo, pingvini pa se prekopi- rale podobne centre. Mednarod-Ce tak skok s »padalom« pri- cujejo po ledenih ploščah, ki jih na organizacija dela pa se zad-znamo, potem moramo prisoditi odnaša vodni tok, tudi več kilo- nje čase ukvarja z vprašanjem, prvo mesto v skokih v daljavo metrov daleč. Ko se naveličajo kako koordinirati delo vseh teh nekim vrstam rib, ki se poženejo igre, odplavajo spet k obali. centrov. En 2 je za hip pomislil. Morajo iti proti Porti Viittorijl; dovolj bi bilo presekati eno ali si pred drevoredom. »Prekoračimo znova,« je dejah Potem je vprašal1 Sina božjega: »Se ti dve ulici je zdelo, da jih je mnogo?« »Tri glasove sem čuk« je odgovoril Sin božji. »Toda bilo jih je gotovo več kot deset« Na ulici brez dreves, ki so jo prekoračili, ni bilo semce niti z ene niti z druge strani hiš: mesečina jo je napolnjevala prav do streh. »Poidi spet naprej,« je dejal En 2 Sinu bož-iu. In razložil mn je, po kateri poti naj gre. Od vogala proti Porti Romani so prihajali glasovi patrulje, ki je stala tairo in se raizgovar-jala, toda čut; je bilo tudi pse, ki so lajali, in trušč avtomobilov, trušč kamionov. Na prvem ovinku so se spet obrnili proti velikemu drevoredu, ki obdaja utrdbo. Toda ko so prišli v drevored, je bila tam spet na obeh straneh živa mesečima, našli pa so tudi velika , črna drevesa božji je zagledal njega in šepnil Emu 2 na uho. »To je Spanec iz SS-a,« mu je dejal. Ihi 2 je vprašal Spanca: »Kako se reče v španščini norec?« »Pravi se loco,« je odgovoril Spanec. »Se ne reče mar el pašo?« ga je vprašal En 2. »O, ne!« je odgovoril Spanec. »El pašo pomeni prehod. Prehod v gorah.« »In nič drugega ne pomeni?« »Pomeni tudi neko mesto v Novi Mehiki.« »In ničesar drugega?« »To je tudi neki človek, ki ga je Franco obsodil na smrt« »Dečki,« je dejal En 2 svojim ljudem. »Zdi se mi, da je ta človek eden izmed naših. Toda vseeno pripazite nanj. dokler se ne vrnem.« Deset minut pozneje so ljudje, ki so bili v avtomobilu z El Pasom, kadili mehiške cigarete in se smejali. im visoko grmovje med tramvajskima progama. »Daj mi kolo,« je rekel En 2 Sinu božjemu. »Spravil ga bom in se vrnil z avtomobili,« Rili so v neki izmed malih ulic, ki' vodijo od drevoreda p roli okopom; En 2 je hotel pravkar »Venomer je govoril hm,« je dejal Sim božji v drugem avtomobilu. »Pa vendar bi mi nikoli ne padlo v glavo, da je eden naših. Manj bi se čudil, če bi odkril, da je Kapitan Blat eden naših.« Im dodal je; »Lahko, da je tudi Rimi naš.« XXXVII w,i Avtomobili so prešli okop, ki ^ Romane proti Vigemtini; mimogrede ,so .P, tudi ono četvorico, ki je čakala v Coriolan j hiši. Potem so se razdelili. Eden je nadatj vožnjo proti Porti Ludovioa -in se od ta® H r vzpel po korzu Italda proti mestni četrti. M je prebival novi predsednik sodišča; drugj ko je zapustil okop, name™ ^ se je potem,______________,___________r, .‘Stranskih ulicah proti korzu Porte Vittoria^^jj, Nočne patrole so stale v mesečini na vseli ulic, ki iz notranjega kroga plovnih »a ^ lov vodijo proti zunanjemu vhodu okopa nj Porto Venezio in Porto Romano; toda <>(' dvanajstih naprej so pogosto vozili mimo nL, avtomobili in kamioni. Ljudje so se glasno j’ a govarjali, kadili, se smejali, tu pa tam so streljali v zrak ali pa so se klicali iz ene 111 v drugo: »Hej, Gordini!«, »Hej, Lnnardib. y l Pie!«, »Schmidt!«, »Riemerse.hmidt!«, tako se kličejo psi v mesecnL, mrzli zimski noči V številnih političnih oddelkih jotniišnice ^ Vittore so bili vsi jetniki budni, ved®1!!’. se bo sestalo sodišče, ki bo izbralo štindf-t ljudi. Te bodo odpeljali v Areno in jjh ob ustrelili; prisluškovala so daljinemu trušču skozi okenske vdolbine gledali mesečino. Dr. Alison,- zdravnik na Havajskem otočju, je pred nedavnim objavil v neki medicinski reviji članek, v katerem dokazuje, da je smeh najboljši porok za zdravje in dolgo življenje. Med drugim navaja, da smeh olajšuje pritisk na srce in pospešuje izločevanje mnogih žlez. Sicer pa, da je že znano, da si vedri in veseli ljudje po operacijah mnogo hitreje opomorejo kakor mrki in črnogledi. Članek zaključuje s trditvijo, da »več velja en sam dan, ki ga preživiš v prijetni in vedri družbi, kakor vsa zdravila za podaljšanje življenja«. »Tri!« so slišali, kako kriči,jo. »Pet!« »Štiri!« »Devet!« »Sedem!« »Devet!« »Štiri!« »Sedem!« »Devet!« y Ljudje so igrali moro* na meseč in i v sp1^' njem dvorišču Saoi Vittoria. in na trgu Ang11* na dirugi plati mesta proti Porti Vittoria, so ^ čeli isti glasovi kričati iste številke, , »Tako svetlo je, da bi lahko brali časnik61 je dejal nekdo. »Lahko bi kvartali,« je dejal drugi. »Bolije je kockali,« je dejal tretji, »Igrajmo moro,« je dejal četrti. u Dva sta počenila in stegovala prste na r<”' »Pet!« »Štiri!« »Devet!« »Štiri!« »Pet!« »Devet!« »Sedem!« »Devet!« »Osem!« »Deveti« ' XXXVIII Velik avtomobil, tak kot številni drugi, kj • šli mimo, je v obratu zavrl v njihovi bl,|Z' Poln je bil obrazov in mitraljezov, obraz od volana, kamor ni udarjala mesečina. Pa,y skozi zaprto steklo mirno in hladno vPra' ljudi, ki so igrali: »Je tu vse v redu?« Ljudje so vstali. Zmotili so jih in zalo nl,jj odgovorili. Potem je eden od njih odgovoril, je neki podoficir: »Vse je v redu. komandant.« Dvogovor se je nadaljeval. Glas tistega, .j so ga imenovali komandant, je bil vse ^ grozeč. »Kaj pa potem počenjate tu? Kdo vann rekel. da stojte tu?« »Rekel nam je komandant, komandant.« j »Toda vsi so že šli mimo. Mar niso šli miimo?« »Da, komandant. Vsi so šli mimo.« »Zakaj ste potem ostali tu? V ukazu ne P da stojte tu. Kje je vaš komandant?« »Kroži na motornem kolesu, komandant« ,a »Tu pa ste vi, kot kakšna ciganska ba' V ukazu ne piše, da ostanite tukaj.« _ i,9j Avtomobil je odpeljal. Ko so zvedeli. , stoji v ukazu, so se ljudje, bilo jih je kakih P j najet, odpravili s trga Augusto in osranu*, odšli, ne da bi vedeli kam. Odšli so proti rieru in se srečali na vogalu cerkvice San ^ nardino alle Ossa s patruljo, ki jim je pri'ia' naproti. , flCjf. »Odidite! Odidite!« jim je dejal pode »Po ukazu ne sme nihče ostati tukaj!« v In odšli so skupaj, ne da bi vedeli ka smeri OspedaJe Maggiore. . p^fti Avtomobil pa je odpeljal dol, proti Vittoria. V začetku kratke ulice, kjer je bila Raj0*),,, grupa Corridoni, so vojaki, kj so sedeli nasnl<>' miomi ali pa stali na tleh. žvižgali in se, _ ge. jali, videli, kako prihaja avtomobil in k a* zavira je kot besen, ustavlja med njimi, mr .jj, ko je nekdo pomolil glavo skozi okno in z val oficirja. »Kdo je oficir? Naj pride oficir.« Pritekel je neki poročnik. _ . „ »Vi ste? In pustite, da ljudje pojejo, pustite, da lijudje pojejo?« ,0 jit Poročnik se je opravičil. ljudje pa, o je kakih petdeset, so onemeli. j« »Kaj stojite tu? Vsi so že notri. Kdo v rekel, da stojte tu?« »Rekel nam je komandant. .. < m,i « »Kateri komandant? Crnl pes? Povej!e . < mojem imenu, da tildi zasluži ime, ki ga n »Da. komandant.« ti »Naj rajši ukazuje svoji Muti.* Mar 11 ^ od C. N. R.?** Po ukazu ne smete stati tu. »Da, gospod kvestor.« pri *Moro — hazardna italijanska iera s Pr® BV.) . jo igrajo tudi v Istri in Dalmaciji (cP- P nS;jo r *Miiti — fašistične vojne edinice; in)6 fašist'|L Ettom Mutiju, bivšem generalnem tajniku jins«0' stranke, ki so ga ubili leta 1!144 po pau« ^ nija. (op. prev.) _ ..hncan'1, **0. N. R. - Gnardia Nazionale RepP^Vili ti, tajski vojni odredi fašistov, ki so jih usta Saj”' 1944 v Mussolinijevi tako zvani »Repiio'' (Nadaljevanje prihodnj "tt h 'A Hi A "li H S Otj tij, lej t0| tisi •s.0 S to Si til, Jen % Ste 'N fsto ‘it i1 KULTURNI ZAPISKI Ob petindvajsetletnici „SV0B0DE“ v Libojah NOVE BRAZDE . uir«uvi'jaiw; je mi tisti četrtek čisto navaden rud -n ’ ^,°'n vsakd«n'i'ih ljr'B in pehanja. Tudi v libojskem . ‘U]uku ju keraimični tovarni je tekilo delo kakor po navadi, ^ vendiair si v popoldanskih urah srečaval na poti proti Doti 4' praznično oblečene ljudi Liboje so že od ne tor in tako prispevala enakovreden ki >0 i tovarn Goršek je prikimal................ ......... „„ kVfni pri PJoii Irdifvi znM h s Sulerjem sva po njenem odho-. vendar m bil prepričan, da se bo bili tovariša Simoniča, ki ga Liboj-V“ delavci tnhl a en Z ,, nrl »e du nekai ial © ddbojah HvljeJe nreselilo v gledališka dvorana ni majhna in če Pad a zadnja pregraja med rudarji L “On, .... jan življenje preselilo v bi if;ro nli koncert naslednji dan po- *n tovarniškimi delavci. novili, bi ne bilo navalu, toda kaj, j ko so gostje in domačini nastopili samo enkrat z istim programom. Li-\ l le ^ bilo videti, kot \ bom .bojah življenje preselilo _ njegovo najbližjo okolico. %te ni bilo nikogar, iz kera-b oje« ni bilo slišati brnenja 1% n0/ • J je tudi presneto V GLEDALIŠKI DVORANI dmbolj bor’v-r n?ieti 'iobenei^^1 ;1 A SV 7- : s... T š J Takrat je bila dvorana brez posebne propagande nabito polna. Poslej bo »Svoboda« vabila predavatelje od drugje in skrbela, da bodo predavanja vsebinsko pestra, zanimiva in primerna duševni ravni Libojčanov. Društvo je pokrenilo celo akcijo za gradnjo nove šole. S sedanjo šolsko stavbo se Libojčani res ne postavijo. Barako so med prvo svetovno vojno zgradili za ruske ujetnike. (Zdaj je rudniška last in mora okraj plače- Mv\uho: od . . _ ...... ’ «0 brenkanja na tamburice, Ktl)a Ja kegljev in glasnega govor- Sila Z!dedu neznanih sopotnikov sem oSalnV skozi glavna vrpta. ___________ ^ ................. ... _ . . .. SaiULme ie začudil dolg rep pred bi vprašali njegovo ženo, kako je kaj 116 rudarjem, ampak tudi tovarni- ve šole. Libojčanom pa je odlašanja cietii Ko blagajno. V mestih smo ga 'zadovoljna z njim, bi najbrž odgovo- skim delavcem.) Rudarji se zavedajo, ze dovolj. Nekdanji gradbeni odbor Si I, aniVak na vasi in to na de-\ rila: »Bolje bi bilo, če bi se oženil kaj pomeni lepo urejen kulturni dom kulturnega doma bo prevzel zdaj lni viokoli treh Popoldne? To pa > s »Svobodo« kakor z menoj. Samo spal za Prevzgojo ljudi! gradnjo šole. Kako nameravajo priti Sle v1 k dan j a reč. V vrsti so stali prihaja domov.« v uvodu sem omenila, da je do sredstev? Les so kmetje že oblju- ath » komni,in Tako hudo seveda ni, res pa je, bilo med potjo proti Domu »Svobode« bili, kar bo mogoče, bodo svobodaši da Šuler dobršen del prostega časa slišati brenkanje na tamburice. V in drugi Libojčani opravili s prosto- porabi za društveno delo. Še svoj let- gledališki dvorani se je namreč vadil voljnim delom, nekaj denarja bosta j----* r- -- ----*ninrii>,vk{ tki c, svoj dala tovarna in rudnik, delavci pa i lJ6 » ji* i tu« » c/# o** o e/ 0*1*1* S 'dJhlna^da 0(lrasli kratkim hla-SejiJ ^'etu, godna za možitev in Shal mladinci. Eni v nedeljskih rMviit dru°im Pa ie bila videti, da S. i} sem kar iz tovarne ali rud-Je,e"°b k°t vsi ti »členi verige« z Zauimala starejša kmečka že-^o, V-edeljsko ruto, zavezano pod Sefia 8ern pobarala režiserja Draga ki je nadzoroval prodajo i ženico pozna. y Maji0 *e ne hi Poznal? Nekdaj si ^krnf samo v cerkvi, zdaj pa je r ie nas kakor pri ,fajmoštrih‘,« %tV!0(lgovoril. »Na nobeni naši pri-N»n r tne manjka, in če je treba. Pomaga. Ko smo zbirali po ? nrS^Pevke za nedeljo — takrat 'Pd ^ nas zborovanje vseh svoboda-i resii!fam ie Jula velikega petelina v%tnr? nJlročala, naj tujce lepo po-Ul)Qje drugače da jih ne bo več %y.a ie ženica zaslutila, da se Z %A?Va o njej, zakaj takoj, ko ml*., vtopnico v žep, se nama ijvfužiia, ? Lne* Pridejo iz Prebolda, kaj-i. Hj6 vprašala Šulerja, da je lahko ^n^.azdovor. Potem se je obrnila Ljubljane ste?« se je začu-ss^^Kam je všeč tukaj pri nas? Ve- ni dopust je žrtvoval za to. Namesto, mladinski tamburaski zbor da bi se izpostavljal soncu, je ostal prvi nastop, predviden v Libojah in z igralci pripravljal zvečer. »Vio Malo«. Dramo so začeli študirati Lo sem vstopila v dvorano, je na že poleti, tedaj, ko marsikatera »Svo- razsvetljenem odru v polkrogu sedelo boda« ni sestavila niti gledališkega okoli 30 mladih ljudi z novimi tam-programa za novo sezono. Libojski buraskimi inštrumenti v rokah in po-svobodaši so se hoteli za 25-letnico Oledovalo zdaj v note zdaj v din-svojega društva kar se da postaviti. Vonta Franceta Kovača, strojnika v In to jim je tudi uspelo. Gledalci libojskem rudniku. Ubirali so nekak-so trdili, da domačini še nikoli niso šen venček narodnih pesmi. Resda v bolje igrali. Zadnje dni pred premic- radiu se ne bi mogli nastopiti z njim, ro so imeli vsak dan vajo, kakor po-1 zakaj tu in tam si je bil kakšen klicni igralci. Razen tega je moral zvok zelo navzkriž z drugimi, bolj Šuler poskrbeti za kostume in rekvi- ubranimi, pa vendar moramo tambu-zite, česar »Svoboda« še nima. Tako raše pohvaliti. Komaj štirje meseci dela zlepa ni zmanjkalo. Ko je bila so minili, odkar so prvič prijeli glas- premiera, sta Šulerju ostala samo še bila v roke, pa so se že pripravili dva dneva dopusta. Mislite, da je ta na prvi javni nastop, dva dneva izkoristil zase? Ostal je . »Ne mislite, da smo domišljavi,« v Libojah in pomagal zdaj temu zdaj Ie smeje pripomnil dirigent Kovač, onemu svobodašu pri delu. t vem, da bo treba še precej va- diti, preden se bomo lahko merili z vigranimi tamburaškimi zbori. To-da staršem se bo le dobro zdelo, da Ce pogledate napis na Domu »Svo-: njihovi otroci že po štirih mesecih bode«, boste pod belim ometom zaslu- vaj nastopajo.« A Pšenicah bodo ustanovili študijsko knjižnico sJcJ°Pn jeseniške »Svobode« \]e fudi javna čitalnica, ka-Otj, °hislcuje staro in mlado. k raste iz dneva v dan. Se4(jes^ni sindikalni svet je do Hkj skrbno urejeval in izpopol-ifto veliko javno knjižnico na %ah ' - ■ »licu S’, s podružnico na Ja~ in Blejski Dobravi. V l8-0Oo 4 knjižnici imajo nad Sn i, ^Poslovnih, strokovnih in ^ n ^njiO> katere ljudje prid-S^febirajo. Knjižnici pa pri-»ifi fuie znanstvenih in strokov-\pnjis, ki bi služile strokov-izobraževanju jeseniških 5tiet®rIeu. Zato bodo na predlog Za kulturo in prosveto 'stari« mestnega odbora začeli PADLA JE ZADNJA PREGRAJA tili rdeče črke in morda celo razbrali, da je nosil dom nekdaj drugačno ime. Nič posebnega, kajne? Koliko kulturnih domov smo že preimenovali, odkar imamo »Svobode«. Kdor pa Libojčane pozna, bo videl v preimenovanju kulturnega doma mnogo več. Stavbo so adaptirali in na novo opremili knapi za svoje kulturne prireditve in zabave. To je povedal tudi nekdanji napis nad vhodom: Prosvetni dom rudarjev. Ni namreč dolgo tega, ko so se rudarji in »kahlarji«, kakor so prvi zmerjali tovarniške delavce, gledali »Kako vam je pa uspelo zbrati bo vsaj tedaj okrajni ljudski odbor graditelje podprl? Tako, vidite, je libojska »Svoboda« posegla že v vse javno življenje v Libojah in zaorala nove brazde. V okviru Tedna otrok razstavljata o Mali galeriji slikar Lojze Perko in kipar Marjan Keršič. — Marjan Keršič: »Marjanca« (dekliška glava — marmor) Občni zbor „Svobode 1“ v Zagorju Še bolj bo treba zastaviti Pred dnevi so se zbrali člani precej naporov. Uspel kulturni ska družina, ki je delovni načrt delavskega društva »Svoboda« I teden, sodelovanje na celoteden- minulega leta povsem izpolnila, v Zagorju na svoj drugi občni skih kulturnih prireditvah ob ~ zbor. drugem občinskem prazniku, pet Široka, vsestranska prizadev- gledaliških premier in številna toliko mladine? Marsikje tožijo, da, nost upravnega odbora in članov gostovanja v bližnjih okoliških mladih ljudi ne morejo pritegnit} v »Svobode«?« sem povprašala. »Pri nas smo se jih morali pa celo otepati. Kar štirideset se jih je prijavilo v tamburaski zbor. Po enem mesecu teoretičnega pouka sem že videl, kdo je za zbor in kdo ne. Vse tiste, ki sc niso naučili not, smo odslovili. Tudi ni kazalo drugače, saj niti za teh 26 tamburašev, kolikor jih vidite na odru, sprva nismo imeli inštrumentov.« Saj reš, kako pa ste zbrali dc- precej po strani. Mr zn ja je izvirala nar za glasbila? Ne verjamem, da je izpred vojnih časov, in so jo umetno vaša blagajna tako bogata.« ustvarili in podpihovali nekdanji last-1 Kovač se je pohvalil, da rudnik niki rudnika in keramične tovarne. \ in keramična tovarna zvesto stojita Razcepljenemu delavstvu je bilo pač, »Svobodi« ob strani. Tovarna jim z laže gospodovati. 2al niti vojna niti'denarjem ne more kaj prida poma-novo življenje v prvih povojnih letih ! gati, ker se sama koplje v finančnih nista mogla te razcepljenosti povsem j težavah, toda rudnik je poskrbel za zatreti. Prepad med enimi in drugimi notna stojala in kupil 12 tambura-u.., ~hih glasbil Ostalih li pa je nabavil celjski Okrajni sindikalni svet. V njem ima libojska »Svoboda« veliko boljšega zaveznika kakor v Okrajnem ... .odboru Ljudske prosvete. Med jubi-Resda si na kulturnih prireditvah j lejem se jim je ta celo zameril: niti zagledal rudarje in tovarniške delav- ‘ enemu članu Izvršnega odbora se ni ce, toda v društvenih sekcijah so se zdelo vredno, da bi prišel pogledat, zbirali ali sami rudarji ali sami to-\ kako poteka libojsko praznovanje, če-varniški delavci. Nekaj let tudi nisi prav je iz Celja do Liboj komaj pol srečal na rudarskih zabavah delavcev1 drugo i i* o obratno ^! u~11 bil več tako globok, toda ostal je le. Celo v kulturnem življenju v Libojah ga je bilo čutiti. Nekdanje kulturno umetniško društvo ni bilo toliko trdno, da bi spor poravnalo. uro hoda. Še zg spominski že- društva je v minulem letu ob- vaseh ter drugih krajih so v krat-rodila bogate sadove. Kakor dru- kem uspehi tega prizadevanja. i iz keramične tovarne in obratno. Ce \ bel j 'niso' ničesar" dali. Še je pa .že "Uri:; . LJd,tl tudi na Jesenicah* pa so že prišli, se je že po prvih ko-\ kolektiv traovskeaa nodjetia »Merkur« Wl13sko knjižnico. Predvsem bi j ^arcili vnel prepir (L ------ aa Pripravljalni odi kolektiv trgovskega podjetja »Merkur« iz Skopi ja. ki hbojske »Svobode« /ic j 0p ^ nakuviti strokovne knii-K Pripravljalni odbor »Svobode« je \ pozna ‘dosti bolje 'kakor nič, druga 1 5 T>nrl~ x-i . 6 KUJl I torej čakalo naporno delo. In vendar če izkazal! rrocI° kovinske in meta-\ je uspel. Dosegel je> da je keramičnal »Saj ne potrebujemo od Ljudske V - ^ industrije. Hkrati bo se- j tovarna odpustila tri delavce — pre- prosvete denarne pomoči, ampak pri rti rineta rtfirt ti ■n m eti /.n v J ^ L U 01 L\J Potrebni so bili veliki napori, da si je družina pridobila gledalce, predvsem zagorskega rudarja. Tudi orkester je večkrat razveselil zagorsko prebivalstvo z uspelimi glasbenimi nastopi, prav posebno pa so uspeli glasbeni večeri in šahovski turnirji mladih šahistov. Društvo si je prizadevalo, da bi v zimskih mesecih prirejalo večerne tečaje oziroma razgovore, na katerih bi obravnavali snov, ki jo je predlagal Glavni odbor »Svobod«. Vendar v tem niso uspeli, kajti velik del članstva' je obiskoval predavanja Ljudske univerze. Največje težave nastajajo predvsem, ker nimajo društvenih prostorov. Gostujejo v domu TD Partizana. Za vsakokratno prireditev morajo plačati dokaj visoko najemnino, ki je marsikdaj ne zmorejo. Vendar v nečem je bil občni zbor pomanjkljiv. Preveč so razpravljali o minulem, premalo o bodočem delu. Prav v zadnji številki našega glasila smo med drugim napisali, zakaj je potrebno, da imajo društva občne zbore sedaj — v jeseni. Sedaj v društvih kujejo nove načrte za novo sezono. In prav občni zbor je tisti, ki bi po podanem obračunu moral sprejeti tudi načrt za bodoče leto. Kajti tedaj se zbero člani, ki lahko svetujejo in da-j jejo koristne predloge. Sicer so na zagorskem občnem zboru razpravljali tudi, kaj in kje bo treba poprijeti, vendar to še ni dovolj. Vzpodbudne besede tovariša vač naveličal posvečati ves prosti čas i: 0lasbenim skupinam. Nikopar nimajo, povezan ki bi pa lahko nadomestil. Sicer pa stvom. pa lahko nadomestil. Sicer pa te nevarnosti ni, saj sam pravi, da pa delo z mladina zelo veseli. In plačilo za njegovih 21 vaj na mesec in za prepisovanje not? Hvaležnost tistih. ki jih uči in društvenega odbora . . »SVORODA« IMA VELIKE CILJE Vse, kar ste doslej zvedeli, kaže le požrtvovalnost in dobro voljo svo- z zagorskim prebival- Na občnem zboru so ugotovili, da je najtežavnejša doba za njimi. Uspeli so pridobiti medse precejšnje število aktivnih, vztrajnih ljudi, ki so z veseljem zastavili tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Ko so ugotavljali prispe-. . ....... t , veJc društva k dvigu in rasti kul- steklo na novo, lepšo pot. Pa ne mi- turne dejavnosti, se je pokazalo, j- — —•—'~x- -- -------------’ -- da so letos upravičeno med tisti- slite, da se svobodaši ne zavedajo, koliko jim. še manjka do umetniške, ravni vzornejših »Svobod« in do njihovih vzgojnih uspehov! Prav zato so začeli vabiti medse svobodaše iz drugih krajev. Ob gostovanjih se uče. Celjskemu gledališču so plačali 12.000 din, da je prišlo gostovat med praznovanjem »Svobode«, člane, ki jim je gledališki oder pri srcu, bodo pošiljali v režiserske tečaje in sčasoma izboljšali odrsko delo. I Saj bi se tudi glasbenikov ne bra-I nili, $e zato. da bi razbremenili zbo-j rovodjo Vočka in dirigenta Kovača, ki ju pogoste vaje po delu v tovarni i in _ rudniku krepko izčrpujejo. Toda i kaj naj store, ko se poklicni alasbeni-, ki Liboj otepajo? Sicer pa Libojčani ine mislijo vreči puške v koruzo. Doslej jim je uspelo vse, česar so se lotili. ' Kdo bi si pred nekaj leti mogel misliti, da bodo imele Liboje lastno odbojkarsko, namiznoteniško, kegljaško in ne vem še kakšno moštvo? Pa jih, le imajo. In še prav pridno se I udejstvujejo. Med jubilejem »Svobo- mi društvi v trboveljskem okra- ne in priljubljene gledališke dru- stvoval, bodo vsem dragoceno zine še orkester, šahovsko sek- napotilo: Se bolj bo treba zasta-cijo in zabavni orkester. Seveda viti in vse delo ter napori ne je žela največ priznanja dram- bodo zaman. Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA »STOJAN MUTIKAŠA" Kar pusti na gledalce tega filma ki ne zmorejo ogromnih davkov ter -----„----- —, „ najmočnejši vtis, je odlično podano se zadolžujejo Stojan gre še dalje ju, ki niso poznala tako imenova- I v1zidu^e’ ki vlad^ v Aozkih kramarskih in seže po sami čaršiji, vendar tu ga ne »mr tv p« rp^ovp Nncnrntnn . ullcah+ herceS(iv?ke ^aršlJe- To ui več njemu enaki onemogočijo in uničijo. ne »mrive« sezone, nasprotno, vse \ ono staro vzdušje in stara kramar- ^ _____ leto so društvene sekcije prireja- 4- le nastope, v katere so vložili ska čaršija, ki je stoletja životarila v zvSl v orientalsko fevdalnih časih, tem- sta^,na In kar vidimo, je vse v zvc/.l več vzdušje, ki je zavladalo š »člo- 1 ra,Z't°ji' vekoliubno cesarsko-kralievo« avstro- Vendar je slika časa in okolja, v ka- ogrsko okupacijo. Z avstrijsko voj- JS^eliklM formataevIeli1ko1 preprič! ŠfvVnVdnovV d^M^ef ki^e '•i-eje -Uvela ko^šam ‘ hk Itojant diktiral nove, brezobzirnejše in suro- prav. tako ®° vsi 081311 liki, pa naj vej še pogoje obstanka. Moč in važ- Posamezni člani te podružnice že dalj časa aktivno delajo v raznih kulturnih sekcijah rad- . ... ---- ganskega društva (dramski sekci- de« so vsa po vrsti tekmovala z mo-' ji godbi itd ) tokrat na so so od štvi iz sosednih krajev in večidel - J Ua )’ tolcrat Pa s° se orl- IZ GORNJE RADGONE Tamburaški zbor imajo Člani sindikalne podružnice vinogradniškega gospodarstva Radgona so darovali ves enodnevni zaslužek, nekaj denarja pa so imeli v sindikalni blagajni, ter kupili inštrumente za tamburaški ^^^ut.kTša^AaClf m naToVp^r ^.Fen^ Zb°r- ljivej“UtdkoaŠrzranzaaFb0l^ilmsknaaJPproSoba Pf^31« utemeljena. Stojanova vzdušja, ki vlada v neki družbi in denarja m3 ugleda nrtonko ute- bo to Andja, strastna mlada žena nost denarja je v revni hercegovski ž^ahni^fiki13^ if^^Trcmv" vasi in V ozkih liličirah ^aršiio oL»rt- ZU’ 3,1 zlvanni UKl CarSlJSKm trgOV- nikov in kram a r 1e vC z a vladala z do CeV aIi cel° obrobne »a-rske figure tedaF neznaFo in nLbfčafnnis