III 1 1 8630 * 90 let KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. št.103 Ljubljana, marec 1988 Problemska konferenca ZK Komunisti delovne organizacije so v celoti podprli oceno predsednika poslovodnega odbora in usmeritev za nadaljnje delo V petek, 4. marca so se komunisti delovne organizacije sestali na problemski konferenci, ki je bila sklicana na pobudo osnovne organizacije temeljne organizacije Karto-nažna Ljubljana. Ni naključje, da je pobuda prišla ravno iz temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana, saj njeno večletno poslovanje na meji obstoja terja ukrepanje, ne samo zaradi nje, ampak tudi zato, ker je postala preveliko breme za delovno organizacijo kot celoto. Temeljito oceno v delovni organizaciji in na njeni osnovi izdelano usmeritev za prihodnje, je podal predsednik poslovnega odbora. Razprava je oceno in predlagano usmeritev vsestransko potrdila, zato ta pomemben dokument, skupaj s sprejetimi zaključki, v nadaljevanju v celoti objavljamo: OCENA STANJA IN USMERITEV ZA PRIHODNJE Pred nami so rezultati poslovanja ter ugotovitev in razdelitev dohodka za mesece januar - december 1987 pa tudi plan za leto 1988. Iz primerjave rezultatov leta 1987 in plana 1988 je možno opaziti bistveno razliko in druge ambicije v delu v letu 1988. To je pravzaprav rezultat dejstva, da smo potisnjeni z mnogimi problemi in težavami v poslovanju, ki so se v KTL nabirali vsaj zadnjih 4 - 5 let in ki jih očitno nihče ni resno reševal z nivoja delovne organizacije. Zato so se temeljne organizacije v KTL čedalje bolj same zase usposabljale za reševanje svojih poslovnih problemov. To je bilo storjeno drugače v TOZD Kartonažna, Ljubljana, ki se ni ustrezno usposabljal za strokovno opravljanje funkcij, pač pa so bile nekatere administrativne in podobne službe organizirane v TOZD, ki se sedaj kažejo kot odveč. V letu 1987 smo z redkimi izjemami poslovali slabo Analiza poslovanja v letu 1987 nam kaže, da smo z redkimi izjemami poslovali slabo. Upoštevajoč spre- membe obračunskega sistema smo lahko v 3 organizacijah (Valkarton, Lepenka - Tržič in Sigma, G. Mila-novac) relativno zadovoljni s finančnimi rezultati poslovanja. To so tudi organizacije (posebej še Valkarton s svojim obsegom), ki so vendarle za svoj obseg poslovanja ustvarile tudi pomembnejša sredstva za sklade. Tri temeljne organizacije (Kartonaža - Rakek, Embalažni servis - Koper in PAKO, Lju- bljana) niso ustvarile pomembnejših sredstev za sklade, PAKO celo minimalna, samo za rezervni sklad. Dve TOZD (Kartonažna - Ljubljana in Jelplast) pa sicer formalno nista izkazali izgube, vendar je to posledica samo načina obračuna. V bistvu je TOZD Jelplast končal poslovno leto z izgubo 23 milijonov din. Katastrofalna pa je situacija v TOZD Kartonažna - Ljubljana, ki je dejansko končala poslovno leto z izgubo 1,3 milijarde. Od leta 1984 beležimo upadanje fizičnega obsega proizvodnje Če ta dejstva soočimo s fizičnim obsegom proizvodnje v zadnjih osmih letih, lahko ugotovimo porast fizičnega obsega proizvodnje v letih 1980 -1984. Leta 1984 smo dosegli največji fizični obseg proizvodnje (86.594 ton). Potem pa beležimo do konca leta 1987 upadanje vsako leto. Leta 1987 smo proizvedli samo še 83.456 ton ali 2,7% manj kot leta 1984. Po temeljnih organizacijah je sicer stanje različno, vendar sta samo dve temeljni organizaciji v letu 1987 več proizvedli kot v letu 1984 (Valkarton in Sigma). Pa še pri tem v TOZD Valkarton z -doseženim ne moremo biti zadovoljni, ker je bil to tudi rezultat trenutnih razmer na trgu, ki jih v letu 1988 ne bo več. Ponovno lahko ugotovimo, da je najslabši položaj v temeljni organizaciji Kartonažna, kjer je bilo v letu 1987 narejeno za 25% manj kot v letu 1984. Temu primerna je bila tudi izkoriščenost opreme. V temeljni organizaciji Lepenka smo delali 3,5 izmene, v TOZD Valkarton 2,5 izmene, v TOZD Kartonaža 2 izmeni, v ostalih TOZD povprečno 1,5 izmene, v enoti potiskane embalaže v Ljubljani pa celo samo 1 izmeno. Jasno je, da sta TOZD Lepenka in Valkarton zaradi intenzivnejšega izkoriščanja razpoložljivih kapacitet na enoto proizvoda kar za 60% manj obremenjeni s fiksnimi stroški. Kateri so bistveni vzroki za slabe rezultate temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana Kratko rečeno, so slabi rezultati v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana posledica: - premajhne prodaje in s tem v zvezi izpadi proizvodnje in realizacije; - izpada proizvodnje tudi takrat, ko je bilo prodaje več (julij, avgust); - visokih terjatev in pomanjkanja obratnih sredstev, ter s tem v Orodjar Zdravko ERŽEN iz tozda Jelplast pri svojem natančnem delu zvezi izdatki za obresti (financiranje obratnih sredstev se približuje že 3 milijardam); - nenormalno slabega izkoristka materiala, ki bi moral biti najmanj 80%, pa je v DO Potiskana embalaža bil samo 71 %, v drugih dveh enotah pa je tudi slab (učinek tega slabšega izkoristka se ocenjuje na 520 milijonov din). V sedanjem času (januarja) smo izkoristek z muko dvignili na 75%, kar je še vedno bistveno premalo. - velikega števila neproizvodnih delavcev v skupnem številu delavcev. Zanimivo je vedeti, da je bila v delovni organizaciji v letih 1982 in 1983 opravljena analiza in diagnoza samoupravne in poslovne organiziranosti TOZD in DSSS v DO s strani zunanjih sodelavcev. Le-ti so ugotovili pojave in razloge, ki negativno vplivajo na ekonomsko stanje, pa tudi, da je celoten poslovni sistem, zaradi nastajajočih nasprotij, ki so posledica raznih materialnih in individualnih interesov TOZD in strokovnih služb, izredno nestabilen. Ugotovljeno je bilo tudi, da izkoriščanje razpoložljivega potenciala neposredno vpliva na poslovne cilje in rezultate ter gospodarsko učinkovitost celotnega sistema. Skratka, da mora biti poslovna politika KTL v čimvečji prodaji, da bi zapolnili kapacitete, ne pa v dragi prodaji tudi za ceno manjše proizvodnje, že takrat je bilo ugotovljeno, da je zelo majhen razkorak med tedanjim stanjem in minimalno eksistenco gospodarjenja. Celo več, ugotovljeno je bilo, da bo ob tedanjih trendih, glede na visoko zadolžitev in trend upadanja 1500 - 2000 ton letno, nastopila sanacija KTL v letu 1986. Trend povečanja in upadanja prodaje in proizvodnje je potekal zatem v različnih TOZD različno, vendar je značilno, da je bila v tistem letu (1982 in še posebej 1983) proizvodnja v TOZD Kartonažna večja za 25%. Jasno je, da so taki rezultati morali pripeljati temeljno organizacijo Kartonažna tik pred likvidacijo. Reči moram celo, da glede na rezultate prvih dveh mesecev 1988 in premajhno zavzetost strokovnega kadra v prodaji in proizvodnji ne vidim, kako se bomo temu izognili. Še vedno se namreč obnašamo, kot da se nič ne dogaja, iščemo stalna opravičila za slabo delo, proizvodnja obtožuje komercialo in obratno. Skratka v strokovnem kadru TOZD ne vidim dosti zavzetosti in odločnosti, da se stanje spremeni. Premalo je borbe proti nedisciplini, tudi in predvsem tehnološki (odpadek!), večje zavzetosti za delo, tudi v prodaji, slabo se realizirajo dogovorjene naloge (npr. ugotoviti, na katerih delih, predvsem administrativnih, imamo preveč delavcev). Vse to me utrjuje v prepičanju, da bo borba za preprečitev likvidacije TOZD Kartonažna izredno težka in očitno tudi dolgotrajna. Prav tako me utrjuje v prepri- čanju, da brez drugačne organizacije in tudi kadrovskih sprememb ne bo uspešna. Rezultati januar in februar 1988 so v proizvodnji potiskane embalaže nezadovoljivi. Naredili nismo tudi tistega, kar smo uspeli prodati. Tako ni bila realizirana skoraj tretjina proizvodnje. Bremeni nas še vrsta drugih težav... Poleg hudega ekonomskega problema TOZD Kartonažna Ljubljana bremeni KTL še vrsta drugih težav, slaba organiziranost in slaba kadrovska zasedenost. Načeta decentralizacija po TOZD in decentralizacija posameznih poslovnih funkcij ter integracija drugih ni bila zaključena. Zato je prišlo do popolnoma stihijske organizacije posameznih funkcij. En del teh funkcij se je razvijal v DSSS, drugi del pa v TOZD, tako da imamo sedaj pri marsikateri poslovni funkciji stanje dez-organiziranosti. Očitno je bila to posledica odločitve vodstva KTL, naj se delovna organizacija izgradi kot zelo centralizirana in koncentrirana organizacija. To ni bilo več mogoče zaradi rasti TOZD, njihovega položaja na trgu (proizvodnja za končno tržišče, le manjši del se uporabi v fazni proizvodnji v DO) in tudi, ker TOZD take organizacije enostavno niso sprejele. Eden od direktorjev TOZD pa je poleg ostalega zasledoval tudi z organizacijo in razdelitvijo funkcij namene, zaradi katerih bo v kratkem imel opravka s sodiščem. Koordinacija direktorjev TOZD s poslovodnim odborom je bila očitno neučinkovita in namesto da bi se razreševali, so se problemi še bolj zamotali. Skratka, v času, ko se je naša konkurenca tako materialno kot tudi kadrovsko usposabljala za agresivnejši nastop na trgu, smo se v KTL ukvarjali z medsebojnimi razprtijami in očitno pozabili, da nam bo samo naša sposobnost in boljše delo omogočilo tudi boljši položaj na trgu. Ukvarjali smo se sami s seboj, ne pa s problemi nastopa na trgu, agresivnejše prodaje in boljšo proizvodnjo. Vrsta strokovnih delavcev, ki so do tedaj dobro delali, je bila prerazporejena na manj pomembna delovna mesta in nekateri so tudi zapustili delovno organizacijo. V času intenzivnega razvoja in povečevanja kapacitet je veliko sposobnih kadrov zapustilo DO zaradi notranjih razprtij in nasploh nestabilnega položaja. Zato smo opuščali opravljanje posameznih poslovnih funkcij v DSSS in nekateri TOZD so se poskušali (in uspeli) tudi sami organizirati za delo na nekaterih področjih. Dve pomembni funkciji sta v DSSS doživeli zaradi tega popolno stagnacijo - razvojna in informatika. Zato nam razvoj novih proizvodov, postopkov v proizvodnji in organizaciji traja nenormalno dolgo, razen v TOZD Valkarton, kjer so se za to funkcijo v glavnem sami usposobili. Skrajen je npr. primer razvoja proizvodnje sodov v Ljubljani, ki traja že 10 let. Na drugi strani pa imamo pri nekaterih funkcijah kljub sorazmerno velikemu številu delavcev majhno strokovno sposobnost, zaradi česar je del delavcev preobremenjen, del pa sorazmerno lagodno opravlja ali pa tudi ne svoje naloge. To velja predvsem za področji marketinga, splošno kadrovskih zadev (kjer imajo nekateri TOZD tudi svoje delavce) in konstrukcije. Te službe so se med drugim uporabljale tudi za to, da smo v njih zaposlili delavce, za katere nismo mogli najti ustreznih zaposlitev. Tako imamo v administraciji delavce, ki ne znajo strojepisja in v komerciali take, ki ne morejo ali nočejo potovati, potnike na terenu, ki nič ne delajo (tudi nimajo plana) in podobno. Zaradi vsega tega je v KTL nastala strašna entropija, blokada celotnega sistema, neprilagojenost in nefleksibilnost na trgu in v proizvodnji. Temu so se izognili tisti TOZD, ki so se sami organizirali in kjer so bili direktorji bolj prisotni tudi na trgu. Ocenjene tehnično možne kapacitete izkoriščamo samo 60 -65% Zato nas ne more presenetiti ugotovitev, da obsegajo razpoložljive ali tehnično možne kapacitete okoli po svobodni oceni 140.000 ton in jih koristimo samo 60 - 65%. Pri vsem tem pa smo v zadnjem obdobju intenzivno investirali in povečali tehnično opremljenost. Nesreča pa je v tem, daje intenzifikacija politike razvoja potekala v smeri industrializacije z velikimi serijami, komerciala pa vsiljuje politiko obrtništva z malimi serijami. To pomeni, da je zelo pomanjkljiva raziskovalno-raz-vojna dejavnost ali kot je bilo zapisano v nekem materialu, »da barka pluje brez krmila na odprtem razburkanem morju.« Zaključek je, da je nujno potrebno opraviti analizo in modifikacijo delovanja in organiziranosti vseh funkcij, ki se opravljajo v DSSS in TOZD. Treba bo priznati dejstva, ki so pripeljala do sedanje organiziranosti, verjetno nekatere funkcije še bolj razviti oz. prenesti v TOZD, druge pa še bolje organizirati skupaj. Treba je enostavno priznati dejstvo, da je cel poslovni sistem kot programska celota dokaj zapleten, po vsebini proizvodnje heterogen, predvsem pa razdrobljen na območju SR Slovenije, del pa tudi drugje. Tak sistem, če hoče delovati, pa ne dovoljuje tako visoke koncentracije vseh funkcij na nivoju DO, kot je bila predvidena. Zaradi vsega, kar sem rekel, pa tudi splošnega nivoja izobrazbene strukture, ni bilo nikoli mogoče izpeljati funkcionalno teamsko matrične organizacije, kije bila predvidena. Nasprotno, pri njenem uvajanju smo ostali na pol poti, kar je povzročilo še večjo dezorga-nizacijo v delovanju funkcij poslovnega sistema. Ob tem pa je nujno seveda redefinirati skupne interese in cilje, ki nas združujejo in povezujejo v delovno organizacijo in se temu primerno organizirati. Del te naloge je bil že narejen v popravkih samoupravnega sporazuma o združevanju v DO, ki so sedaj v obravnavi. Res je na videz čudno, da se pogovarjamo o decentralizaciji poslovnih funkcij v času, ko v družbi poteka splošna akcija za ponovno uveljavitev delovne organizacije. Prepričan sem, da je samo s takim pristopom možno KTL še obdržati kot celoto, ker bomo v njej vsi lažje uresničevali nekatere, res dogovorjene, skupne cilje in interese. Pri tem pa nam je potrebno krepko organizacijsko in kadrovsko čiščenje v DSSS in nekaterih TOZD. Ob tem naj še dodam, da je ponovno potrebno preveriti razvoj posameznih programov. To je potrebno predvsem zaradi tega, ker so pogoji trženja na domačem trgu problematični. Zgrajene so v vseh naših programih kapacitete veliko večje, kot jih jugoslovanski trg potrebuje (ocena te predemenzioniranosti je 50%). Zaradi tega je tudi večji izvoz edina možna alternativa za večjo proizvodnjo. Pri tem smo ponovno omejeni s kadri, ki delajo v zunanji trgovini. Potrebno bo poiskati možnosti preko organizacij, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino in z njimi navezati nove poslovne odnose. To se je v primeru Valkartona pokazalo kot veliko uspešnejša pot. Ponovno moramo proučiti raz- »Kdor nima volje in želje, da se bori za izpolnitev opredeljenih ciljev in nalog, naj takoj odneha in si poišče mirnejše okolje« - to je eno od sporočil s problemske konference ZK vojno politiko Ostali razlogi, ki nam narekujejo ponovno proučitev razvojne politike, poleg že omenjenih, so: 1. Nekatere temeljne organizacije so razvile konkurenčno proizvodnjo. Postopoma je v razvoju treba programe koncentrirati in opuščene v posamezni temeljni organizaciji nadomestiti z drugimi (Valkarton in Kartonaža). 2. Nekateri programi so na spodnji meji tehničnega in tehnološkega razvoja. Glede na konkurenco delamo proizvode s prevelikimi stroški, tako da je njihov obstoj že vprašljiv. Zaradi lokacije jih ne moremo razviti in bo potrebna tudi preselitev ali opuščanje programov. Gre predvsem za program navite embalaže. Vodimo tudi že raziskave, ali je možno to proizvodnjo normalno ekonomsko organizirati s prodajo stavbe v Čufarjevi ulici in z umikom proizvodnje s te lokacije, kjer zaradi nemogočih razmer v transportu in nečloveških delovnih pogojev v proizvodnji dosegamo pri vrsti artiklov slabe rezultate. Nekaterih zanimivih artiklov v proizvodnji zaradi tega sploh ne moremo proizvesti v količini, ki jo trg potrebuje. 3. Hitreje razviti zanimive programe (program sadne embalaže, impregnirane embalaže, mikrovala, kaširane embalaže, embalaže iz lepenke, biro programa in podobno). Hud problem je tudi uveljavitev teh programov na trgu, kjer nas ponovno omejuje naša komercialna sposobnost. Ker ustreznih kadrov na nivoju DO ni, je poslovodni odbor imenoval za te razvojne naloge posebne delovne skupine iz delavcev v TOZD in DSSS, v katerih pa delo, spet tudi zaradi angažiranosti s tekočimi problemi, poteka prepočasi. Rad bi posebej poudaril, da v tržnem gospodarstvu z intenzivnejšim nastopanjem na inozemskih tržiščih morajo proizvodne TOZD kontinuirano izboljševati in racionalizirati obstoječe proizvode in iskati nove rešitve. Življenjski ciklus, v katerem je mogoče proizvod v nespremenjeni obliki uspešno plasirati, je v današnji tržni situaciji drastično skrajšan. Zato raziskovalno-raz-vojne naloge usmerjajo razvoj in napredek proizvodnih organizacij, asortima proizvodov in rešujejo probleme produktivnosti in ekonomičnosti. Pri vsem tem je potrebno posebej poudariti, da je ne glede in še posebej zaradi zaokroženosti in specifičnosti proizvodnje v TOZD toliko bolj potrebna enotna volja in želja za oblikovanje skupnih interesov in sredstev na področju razvoja. Imamo številčno močno vzdrževalno službo, stroji pa so slabo vzdrževani Rad bi na kratko spregovoril še o zadevi, ki je problematična predvsem v temeljni organizaciji Karto-nažna in je tudi deloma posledica dosedanjega razvoja in organiziranosti. V tej temelji organizaciji je v posebni enoti organizirana dokaj številna (70 delavcev) funkcija vzdrževanja. Za lastne potrebe TOZD-a je ta organizacija daleč pre-demenzionirana, kar povzroča izredno povečanje stroškov poslovanja. Tako stanje je povzročeno z decentralizacijo vzdrževalne dejavnosti po TOZD. Te storitve je ta služba včasih izvajala v vseh TOZD. Krivda je predvsem znotraj TOZD, ker je imela vzdrževalna služba nelojalen in slab odnos do storitev, ki bi jih morala opraviti. Odgovorni delavci mi pripovedujejo, da ima lojalen, strokovni odnos do storitev samo tako imenovana »Kopačeva skupina«. Zato tudi v sami TOZD delavci v proizvodnji še zdaleč niso zadovoljni z nivojem vzdrževanja. Imamo samo dve možnosti: - ali to službo organizirati kot TOZD za vzdrževanje in proizvodnjo strojev in naprav skupaj s konstrukcijo, del pa preseliti v proizvodnjo TOZD; - ali potreben del vzdrževalcev preseliti v proizvodnjo TOZD, drugi del pa proglasiti kot tehnološki višek in delavcem poiskati delo izven DO KTL. Najslabši je sedanji položaj, ko imamo številčno močno vzdrževalno službo, stroji pa so slabo vzdrževani, zastoji veliki: Prav v zadnjih dneh zaradi nesposobnosti, mislim pa še bolj zaradi neprizadevnosti vzdrževanja, doživljamo velik izpad v proizvodnji potiskane embalaže, kjer je vsaka tona proizvodnje še kako pomembna. Planske naloge niso želje, ampak nujnost, če hočemo preživeti Zaradi slabih rezultatov, ki smo jih v TOZD Kartonažna, Ljubljana, pa tudi v drugih TOZD dosegli v zadnjih letih, smo si v letu 1988 postavili težke, navidez nedosegljive naloge. Takih pa si nismo postavili zato, ker je to samo naša želja, temveč in predvsem zato, ker je račun pokazal, da jih moramo doseči, če hočemo preživeti, odplačati kredite, dvigniti OD in ustvariti tudi sredstva za nadaljnji razvoj. Prva naloga je dvigniti fizični obseg proizvodnje za 11 %, pri čemer morajo tiste TOZD, v katerih je proizvodnja v lanskem in prejšnjih letih najbolj padla, doseči tudi naj večji porast (TOZD Kartonažna za 33%, program potiskane embalaže celo za 59%, TOZD Jel-plast za 31 %. TOZD PAKO za 26% in TOZD Kartonaža, Rakek za 14%), ostali pa manj (Valkarton in Lepenka za 5%, Embalažni servis za 1%). .Zaradi že sprejetih deviznih obveznosti v prejšnjih letih, potrebe po uvozu dela repromateriala in rezervnih delov pa tudi potrebe povečanja proizvodnje moramo v letu 1988 povečati izvoz na konvertibilno področje na 5,240.000 $ali za 88% v primerjavi z letom 1987. Produktivnost moramo povečati za 11%. Predvideli smo, da bomo celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek povečali kar za trikrat (indeks 296 -317). Sredstva za poslovni sklad za več kot petkrat (indeks 535). To so na videz nedosegljivi cilji, vendar bi rad opozoril, da so še vedno izpod planiranih v srednjeročnem planu. Investirali bomo predvsem v tistih TOZD, ki so investicijsko sposobne, sredstva pa bomo tudi združevali (za TOZD Jelplast, proizvodnjo sadnega programa in razvoj računalništva). S preselitvijo potiskane embalaže na novo lokacijo v Mostah se nam v dosedanjih proizvodnih prostorih TOZD Papirne konfekcije odpira možnost rešitve oz. koncentracije DSSS iz 4 na eno lokacijo, kajti predvsem posamezni deli DSSS delajo tudi v nemogočih pogojih. Leto 1988 - leto dviga kakovosti terja povečano odgovornost vseh delavcev KTL Poudaril sem že, da je edini način za reševanje problemov proizvodnje v Ljubljani nujna popolna preselitev na novo lokacijo v Mostah. V letu 1988 gre za bistveno povečanje naše učinkovitosti s kompleksnim prijemom pri izboljšavah v delovanju vseh poslovnih funkcij in poslovnega procesa. S tem programom in nalogami je izboljšava usmerjena na vsa poslovna področja, zato smo leto 1988 proglasili v KTL za leto dviga kakovosti na vseh področjih. Odgovornost za izvrševanje teh nalog nosimo vsi vodilni delavci v TOZD in DO, izboljšave pa bodo morale potekati z vključevanjem in z bistveno povečano odgovornostjo vseh delavcev v KTL. To pa je že tudi eminentna politična naloga. Za njeno uresničenje se moramo angažirati vsi člani ZK, vse osnovne organizacije ZK, ZSS in ZSMS. Pri tem mislim tudi, da smo bili do sedaj v političnih organizacijah premalo angažirani pri reševanju težav in problemov, mogoče tudi zaradi tega, ker nam jih ni nihče jasno razkril in pokazal. Naloge so izjemno težke. Ne skrivam, gre za preživetje delov tega sistema, ki se imenuje KTL, verjetno tudi za obstoj organizacije kot celote. Kdor nima volje in želje, da se bori za izpolnitev opredeljenih ciljev in nalog, naj takoj odneha in si poišče novo, mirnejše okolje. To naj storijo tudi taki - očitno jih je še nekaj, kar sodim po anonimkah, ki jih še vedno dobivam in govoricah po hodnikih, ki jih slišim - ki bi radi zaradi prestiža, lastne nestrokovnosti in drugih osebnih razlogov ohranili med nami odnose, ki so do sedaj vladali. Sklenimo vsaj komunisti, da se bomo proti temu najostreje borili, razkrivali njihove nosilce in ozadje. Ukrepi ZIS so tudi našo organizacijo zelo prizadeli Res je, da bi lahko danes govorili tudi o ukrepih ZIS, ki so tudi našo organizacijo zelo prizadeli. Računamo, da bo v obdobju I. - III. 1988 izpad dohodka v celotni DO kar 2,500.000.000. Verjetno bodo že zaradi tega nekateri TOZD zaključili prvo tromesečje z izgubo. S tako politiko ZIS se ne moremo strinjati, posebno še, ker ob dovoljenem dvigu zadnje dni ZIS sploh ni upošteval opravičenih zahtev papirne Komunisti so pozorno prisluhnili referatu predsednika poslovodnega odbora industrije. Tu vodimo akcijo preko Splošnega združenja in GZ Slovenije, zaenkrat neuspešno. Menim, da se je treba pridružiti tistim, ki zahtevajo odstop ZIS, ne zaradi našega položaja, temveč zaradi tega, ker ne izvaja lastnega programa, ki ga je sprejela zvezna skupščina. Ne glede na to pa nam obstojajo naše vsakodnevne naloge, da jih realiziramo. Zahtevamo, da odgovornost bivše vodstvene ekipe obravnava in v okviru svoje pristojnosti reši V najkrajšem mesecu leta smo proizvedli 7.768 t izdelkov, to pa je za 2% več od dinamičnega plana, vendar pa za 3% manj od februarja 1987. Zapisati moramo še, da se je v tem mesecu najbolj intenzivno selila proizvodnja DE-10 na lokacijo MP-3 in začetek selitve proizvodnje Papirne konfekcije v prostore DE-10 v TOZD Kartonažna. Istočasno so se tudi v Valkartonu zelo intenzivno pripravljali na ustavitev 1. kartonskega stroja in so si pripravili nekaj zalog valovitega kartona, obenem pa so na drugem kartonskem stroju prešli na štiriizmensko delo. Med TOZD, ki v februarju niso dosegli plana fizičnega obsega, so Kartonažna (na področju potiskane embalaže in tekstilnih cevk). V tem mesecu je porasla proizvodnja za izvoz na račun domačih naročil, ki so ostala neizvršena. Na področju tekstilnih cevk pa nam primanjkuje naročil za domači trg. Za primerjavo - lani v februarju smo delali več tako za izvoz kot tudi za domači trg. Pod OK ZK Ljubljana-Center Mogoče ni moja zadeva, vendar bi rad na tem zboru postavil še eno vprašanje. Nihče do sedaj ni resno postavil odgovornosti bivše vodstvene ekipe za stanje v KTL. Treba je sicer priznati, da so bile začete nekatere že dolgo predvidene pomembne investicije. Res pa je tudi, da je bila z načinom vodenja, nasilnostjo in nenačelnostjo povzročena popolna dezorganizacija v DSSS in nekaterih TOZD, kar bo gotovo imelo dolgoročne posledice. planom so še v Papirni konfekciji (za 5%), tudi v Jelplastu je bila proizvodnja za 26% pod planom in pa Sigma, ki je ostala za 10% pod planom. Dvomesečna proizvodnja znaša 15.232 t in je večja za 1 % od plana seveda na račun Lepenke (za 7% večja proizvodnja) in Valkartona (za 5% več). Tudi Embalažni servis Koper (za 7%) in Sigma (za 13%) presegata dvomesečni dinamični plan. Odstopanja od dinamičnega plana v dveh mesecih so po temeljnih orga- nizacijah naslednja: Kartonažna - 151 Lepenka - skupaj + 1231 Lepenka - lepenka + 801 Lepenka - papir + 431 Valkarton - skupaj + 3961 Valkarton - 04 + 5931 Valkarton - 05 - 1971 Kartonažna - skupaj - 3481 Kartonažna-DE-10 - 195 t Kartonažna - DE-20 - 71 t Kartonažna - DE-30 - 82 t Postaviti je potrebno tudi vprašanje, kako je mogoče, da so vodilni delavci TOZD Kuverta zagotavljali podobnemu zboru, kot je današnji-in predsedniku Komiteja mestne konference ZKS Ljubljana, da odcepitev ne pride v poštev, potem pa prav to predlagali delavcem Kuverte čez nekaj dni. Potem pa je bil sklenjen samoupravni sporazum o delitvi premoženja, ki je izrazito neugoden za temeljne organizacije, ki so ostale v KTL in seveda zelo ugoden za Kuverto. Ali so mogoče pri tem odločali osebni razlogi? Papirna konfekcija - 1101 Jelplast ' - 161 Embalažni servis + 141 Sigma_____________________+ 43 t SKUPAJ DO KTL + 87 t Na področju fakturirane realizacije so rezulatati slabši ali na kratko: februarska fakturirana realizacija znaša 9.295.514.000 din in je za 4% pod dinamičnim planom. V dveh mesecih že zaostajamo za 7% za dinamičnim planom fakturirane realizacije, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa je letošnja za 141 % večja. Ugotovimo lahko, da je rast fakturirane realizacije počasnejša od rasti cen industrijskih proizvajalcev, vendar moramo istočasno vedeti, da imamo še vedno določene cene zamrznjene. To pa nam niža rezultate medtem, ko stroški rastejo. Skupna proizvodnja plošč v Valkartonu znaša v februarju 6.716.000 m2 in je večja tako od februarja leta 1987 kot tudi od dinamičnega in operativnega plana. V dveh mesecih znaša proizvodnja plošč iz valovitega kartona 13.027.000 m2 in je pokrila le domače potrebe, potrebe tozdov Kartonažna in Embalažni servis in še več smo prodali drugim DO in v izvoz. Februarski izkoristek materiala znaša 89%, kar pomeni, da jeza 1 % boljši od lanskega februarskega in Izkušnje nas torej učijo, daje možno graditi to organizacijo samo s strpnim delom, upoštevanjem različnih mnenj in interesov in stalnim lastnim preverjanjem, ne pa z visokim mnenjem o lastnih kvalitetah, ki ga je imel prejšnji poslovodni odbor. Tudi zato sem se pripravljen še pogovarjati o ocenah in predlagani usmeritvi, vendar v izvajanju od predlagane usmeritve, v kolikor bo danes sprejeta, ne nameravam odstopiti. I.S. boljši od planiranega. V proizvodnem procesu je nastalo 962 t odpadkov, ki smo jih v glavnem predelali v Lepenki. Iz dvomesečnih podatkov sledi, da je izkoristek 89,3%, torej še boljši in sicer tako v primerjavi z enakim obdobjem lani kot v primerjavi s planom. Zaradi manjšega fizičnega obsega in več ur vloženega živega dela znaša produktivnost v februarju 26,10 kg/h in je za 1 % večja od lanske v enakem obdobju, medtem ko za planirano še vedno zaostaja za 4%. Na konvertibilni trg smo v februarju izvozili 855 t izdelkov v vrednosti 389.786 US $, izvažali pa smo v ZRN, Italijo, Grčijo, ZDA, Anglijo in Avstrijo. Klirinškega izvoza tudi v februarju ni bilo. V obdobju januar - februar smo na konvertibilni trg izvozili za 667.825 US $, karjeza2% več kot smo načrtovali z dinamičnim planom in kar 22% več od izvoza v lanskem enakem obdobju. Vse breme izvoza nosijo Valkarton, Kartonažna in Papirna konfekcija, medtem ko Kartonažna, Lepenka in Sigma še niso odpremili prve pošiljke. Preko kontokorenta (Obir-Avstrija) smo nabavili rezervne dele in repro-material v vrednosti 70. 617 US $. J. B. ZAKLJUČKI: 1. Poleg planskih nalog pri doseganju celotnega prihodka, dohodka in poslovnega sklada moramo za najmanj 5 - 10% znižati stroške na enoto proizvoda. To lahko dosežemo s skrajnim varčevanjem pri porabi, boljšo proizvodnjo in izkoristkom materiala (pri tem moramo povsod, posebej v Ljubljani doseči normative), povečanjem tehnološke discipline in sploh izboljšanjem kvalitete na vseh področjih. Odgovorni: vodilni in vodstveni delavci TOZD, DSSS in DO. 2. Dokler ne naredimo analize opravljanja vseh poslovnih funkcij v TOZD in DSSS prenehati z novim in nadomestnim zaposlovanjem v TOZD-ih v Ljubljani in DSSS. Izjema so delovna mesta strojnikov v TOZD in računalništvo ter razvoj v DSSS. Z obstoječim kadrom nadomestiti tiste, ki bodo odšli. Pripraviti program racionalizacije režijskega kadra v Ljubljani. 3. Do 30. 9. pripraviti predloge: - organizacije potiskane embalaže v bodoče; - TOZD Kartonažne in TOZD Papirne konfekcije; - službe vzdrževanja v Ljubljani; - DSSS. 4. Nadaljevati in intenzivirati delo komisij, ki so zadolžene za proučitev posameznih programov. Pripraviti program uveljavljanja novih programov na trgu (marketing!). 5. Glede na slabo kadrovsko strukturo in pomanjkanje funkcionalnih znanj mnogih delavcev, pripraviti kompleksen program izobraževanja za vse delavce, posebej pa še za strokovne, vodstvene in vodilne. Pridobivanje znanja stimulirati tudi z delitvijo OD. V vseh TOZD uveljaviti sprejete kriterije iz samoupravnega sporazuma o delitvi OD! 6. Intenzivirati prodajo s: - pridobivanjem čimvečjega števila novih kupcev; - boljšo obdelavo in vrnitvijo poslov pri obstoječih kupcih; - nudenja inženiringa na področje embalaže; - intenziviranjem izvoza na konvertibilno področje in s poskusom vrnitve poslov, ki smo jih že imeli (SSSR, Poljska, ČSSR); - plasiranjem novih izdelkov in večjo sposobnostjo za njihov hitrejši razvoj. 7. Opraviti razpravo in se odločiti o spremembah Samoupravnega sporazuma o združitvi (delavski svet je že odprl razpravo), s posebnim ozirom na: - združevanje sredstev, pooblastila DO oz. TOZD, način planiranja investicij; - način vodenja DO; - o organiziranosti operativne prodaje v TOZD. 8. Reševati prostorske probleme DSSS in proizvodnje v Ljubljani (brez novega združevanja dohodka). 9. Zainteresirati vse zaposlene za izvajanje vseh nalog in jih prepričati o tem, da sedanje poti na tak način ni več mogoče nadaljevati. Pri vseh povečati odgovornost do sredstev, s katerimi upravljamo, do kvalitete, discipline (tudi in predvsem tehnološke). Ustrezno in ostro ukrepati, ko se pojavijo napake, boriti se proti dezinformacijam in slabim odnosom. Proizvodni rezultati v prvih treh mesecih letošnjega leta Fakturirana realizacija že precej pod planom, toda izvoz je boljši Ugotovitev in razdelitev dohodka za leto 1987 3. OSTANEK ČISTEGA DOHODKA ZA SKLADE (v 000 din): Ugoden ostanek čistega dohodka TOZD oz. DSSS Ostanek ČD Ostanek ČD INDEKS Plan ost. INDEKS a 7A sklade RFi 73 SklArtA 87 87/RR On 1 987 R7/plan zči SMčiue euiriu v iu^u Lupeimd KARTONAŽA 404.881 126.412 32 212.995 60 LEPENKA 188.897 424.079 224 212.071 200 VALKARTON 1.464.040 1.394.053 95 2.144.853 65 Že v predhodni številki Glasila je bilo naj bi sedaj predočili samo nekaj KARTONAŽNA 436.599 - - 271.990 — v obrazložitvi finančnih rezultatov bistvenih elementov delitve do- PAR. KONFEKC. 261.975 14.330 5 184.726 8 poslovanja dovolj zapisanega pred- hodka po temeljnih organizacijah v JELPLAST -17.265 - - 9.143 — vsem o motnjah in vzrokih izredno letu 1987 in jih primerjali s prejšnjim EMB. SERVIS 90.953 43.030 47 109.608 39 slabega poslovanja naše delovne obdobjem in planom za leto 1987. SIGMA 44.043 58.523 132 87.977 66 organizacije v preteklem letu. Zato 1 CELOTNI PRIHODEK (v 000 din): DSSS 29.876 382 1 54.700 - DO KTL 2.903.999 2.060.809 71 3.288.063 63 TOZD oz. DSSS CELOTNI PRIHODEK 19RR CELOTNI PRI- HOnFK 1QR7 INDEKS 86/87 PLAN 1987 INDEKS R7/plan KARTONAŽA 4.213.302 8.397.734 200 8.847.500 95 LEPENKA 1.983.841 4.022.816 202 3.729.400 108 VALKARTON 13.844.515 27.185.227 196 28.788.250 94 KARTONAŽNA 10.280.291 17.383.116 170 19.444.250 90 PAP. KONFEKC. 3.091.932 6.079.965 249 7.507.700 84 JELPLAST 273.015 658.698 241 695.500 95 EMB. SERVIS 595.010 1.001.436 168 1.107.850 90 SIGMA 851.649 1.767.170 208 1.341.150 132 DSSS 783.665 1.570.015 200' 1.614.750 97 DO KTL 35.917.220 68.066.177 189 73.076.350 93 Celotni prihodek se je v primerjavi z letom 1986 povečal za 89%, medtem ko je v primerjavi s planiranim za 7% pod pričakovanim. Celotni prihodek največ odstopa od planiranega v temeljni organizaciji Papirna konfekcija, Kartonažna in Embalažni servis. 2. DOHODEK (v 000 din): Ostanek čistega dohodka za sklade je pod planom v vseh temeljnih organizacijah razen v Lepenki Tržič. Kako slabi so bili rezultati ob zaključnem računu za leto 1987, pove že podatek, da smo na nivoju DO KTL razdelili čistega dohodka za sklade kar za 29% manj kot v preteklem letu, čeprav je bila inflacijska stopnja v letu 1987 cca 180%. Za temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana in Jelplast pa velja, da ravno na račun določb Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je stopil v veljavo s 1.1.1987, ne prikazujeta izgub zaradi neporavnanih obveznosti do družbe. Že nekaj časa nam kazalec ekonomičnosti (celotni prihodek na porab- ljena sredstva) kaže, da ekonomičnost v DO KTL pada. V letu 1987 je ekonomičnost v DO KTL,glede na leto 1986, padla za 5%. Porast ekonomičnosti beležita samo TOZD Lepenka 15% in Jelplast 10%, medtem ko ostale temeljne organizacije beležijo padec v ekonomičnosti poslovanja. Dohodek na delavca je v DO KTL 8.294.388 din. Najvišji dohodek na zaposlenega je bil ustvarjen v TOZD Lepenka 13.526.695 din in TOZD Valkarton 13.048.016 din, najnižji pa v TOZD Kartonažna Ljubljana in sicer 5.276.458 din. F. MLINAR TOZD oz. DSSS Dohodek 1986 Dohodek 1987 INDEKS 87/86 Plan dohodka 1987 INDEKS R7/plan KARTONAŽA 1.178.904 1.680.759 143 1.893.865 92 LEPENKA 706.220 1.691.896 240 1.298.672 130 VALKARTON 3.138.792 5.075.678 162 5.751.676 88 KARTONAŽNA 2.623.607 3.852.371 147 4.703.010 82 PAP. KONFEKC. 870.474 1.301.050 149 1.431.418 91 JELPLAST 65.773 203.950 310 228.576 90 EMB. SERVIS 212.015 287.258 135 349.760 82 SIGMA 175.637 326.360 186 287.977 113 DSSS 626.407 1.270.025 197 1.305.750 95 DO KTL 9.597.829 15.659.347 163 17.196.704 91 Izpad dohodka glede na postavljene cilje je zaslediti v vseh temeljnih organizacijah razen v Lepenki Tržič in Sigmi Gornji Milanovac, ki beležita večji ustvarjeni dohodek od planirane- ga. Izpad dohodka gre pripisati predvsem slabemu poslovanju TOZD Kartonažna Ljubljana na račun premajhnega obsega fizične proizvodnje. Pakiranje toaletnega papirja »BRISTOL« v tozdu Lepenka Tržič Osebni dohodki v letu 1987 - glede na dosežene rezultate poslovanja Uveljavili smo kvalitetnejše oblike nagrajevanja V preteklem letu smo po daljšem obdobju indeksiranja rezultatov poslovanja in osebnih dohodkov uveljavili kvalitetnejše oblike ugotavljanja uspešnosti poslovanja in na tej podlagi ustrezne višine osebnih dohodkov. Z enotno mero uspešnosti se je ugotavljala raven uspešnosti posamezne temeljne organizacije glede na skupino dejavnosti, v katero je ravzvrščena po enotni klasifikaciji dejavnosti. Tako ugotovljena mera uspešnosti je vplivala na oblikovanje sredstev za osebne dohodke. Najuspešneje je poslovala temeljna organizacija Valkarton, saj je bila za 36,67% uspešnejša od povprečja v proizvodnji papirnate embalaže, zato so povprečni osebni dohodki v tej temeljni organizaciji utemeljeno najvišji. Najnižjo mero uspešnosti izkazuje temeljna organizacija Kartonažna in sicer le 66,06% povprečja proizvodnje papirnate embalaže. Izplačani osebni dohodki te temeljne organizacije so rezultat usklajevanja na ravni delovne organizacije oziroma odstopljenih pravic uspešnejših temeljnih organizacij, zlasti Lepenke in Valkartona, sicer bi morali biti za 3,7% nižji. Tudi temeljni organizaciji Jelplast in Kartonažna nista v celoti opravičili izplačanih osebnih dohodkov z rezultati svojega dela. Sicer pa je delovna organizacija kot celota spoštovala usmeritve za razporejanje čistega dohodka in je oblikovala in razporedila sredstva za osebne dohodke v družbeno primerni višini. Povprečno izplačani bruto osebni dohodek na delavca je v delovni organizaciji znašal 368.382 din in je porasel za 117%. Čisti osebni dohodek na delavca je znašal 258.210 din, njegova rast pa je bila 116%. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek v gospodarstvu SRS v letu 1987 je bil 261.634 din in je porasel za 120,2%, medtem ko je znašal v dejavnosti proizvodnje in predelave papirja 299.108 din. Realno so osebni dohodki v letu 1987 padli v celotni državi, kar pomeni, da so življenjski stroški rasli hitreje kot osebni dohodki. V gospodarstvu SFRJ je znašal povprečni mesečni osebni dohodek 173.965 din in je bil za 6,7% realno nižji kot leto poprej. Največji realni padec beleži republika Črna gora in sicer 12,7%, najmanjšega pa republika Slovenija in to 4,6%. V delovni organizaciji so osebni dohodki v povprečju zaostajali za 6% za rastjo življenjskih stroškov. Realno so porasli le v temeljni organizaciji Valkarton. Pregled osebnih dohodkov po temeljnih organizacijah in delovni skupnosti je razviden iz spodnje tabele: Izplačani povprečni mesečni neto OD na delavca TOZD NOMINALNI IND REALNI IND 1986 1987 3:2 1987 5:2 1 2 3 4 5 6 Kartonaža 112.395 231.208 206 99.699 89 Lepenka 118.547 271.875 229 117.238 99 Valkarton 127.754 301.036 236 129.813 102 Kartonažna 114.909 230.196 200 99.265 86 Papirna konfekcija 116.573 250.331 215 107.948 93 Jelplast 94.062 212.736 226 91.736 98 Embalažni servis 110.372 230.160 209 99.250 90 Tika 119.088 274.586 231 118.407 99 Sigma 87.706 174.995 200 - DSSS 152.574 342.701 225 147.780 97 DO KTL 119.659 258.210 216 112.359 94 D. M. Po sprejemu planskih aktov DO KTL za leto 1988 Za izgraditev letošnjega plana se moramo dosledno truditi V predhodnih številkah Glasila je bilo že nekaj napisanega v zvezi s planom DO KTL za leto 1988. Medtem so bili planski akti s strani delavskega sveta DO KTL že sprejeti, tako da lahko koncem marca 1988 pričakujemo čistopis plana DO, vseh temeljnih organizacij in DSSS. Najprej moram omeniti, da plan DO KTL Ljubjana ni zbir nekih želja, ampak gola potreba po doseganju planiranih ciljev z namenom, da v teh težkih in nestabilnih časih preživimo in v določeni meri računamo tudi na enostavno in po potrebi tudi na razširjeno reprodukcijo. Da bi v letu 1988 vse to dosegli, moramo storiti naslednje: - na vseh področjih povečati fizični obseg tržne proizvodnje za domači in tuji trg, - bistveno zmanjšati proizvodne stroške in ostale stroške poslovanja, - po potrebi se temeljito reorganizirati tako v temeljnih organizacijah kot v DSSS, - investirati samo v tiste programe, ki se lahko marketinško dokažejo kot zanimivi, - poostriti disciplinsko odgovornost vseh delavcev. Samo ob striktnem upoštevanju vseh omenjenih akcij lahko v letu 1988 pričakujemo bolj ugodne rezultate poslovanja in seveda tudi planirano delitev celotnega prihodka in dohodka. Pri postavljanju vrednostnih učinkov poslovanja v letu 1988 izhajamo iz določenega predvidevanja splošne rasti cen. Pričakujemo, da bo splošna raven cen osnovnih surovin in drugih materialov porasla glede na december 1987 za cca 80% gledano na celo leto 1988 v povprečju. Obtrgovanje vDE-10 tozda Kartonažne na Čufarjevi 16 je že preteklost Celotni prihodek DO in temeljnih organizacij bo ustvarjen iz prihodkov doseženih: - s prodajo proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu, - z drugimi prihodki (obresti itd.). Dohodek se ugotovi, ko se iz celotnega prihodka nadomestijo materialni stroški, drugi poslovni stroški in amortizacija. Ustvarjeni dohodek pa nadalje razporedimo na: - del dohodka za obveznosti iz dohodka, ki niso odvisne od velikosti dohodka, - del dohodka za obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka in na - čisti dohodek. Čisti dohodek bomo razporedili za: - bruto osebne dohodke delavcev, - za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad), - za ustvarjanje in obnavljanje rezerv (rezervni sklad), - za skupno porabo delavcev. Kakšno delitev celotnega prihodka in dohodka planiramo za leto 1988, prikazujemo v naslednji tabeli: Iz tabele je jasno razvidno, da moramo storiti vse, da se planiranim ciljem čimbolj približamo, kajti le na ta način nam je zagotovljen prostor na trgu. Vsi indeksi pri primerjavi planiranih rezultatov za leto 1988 z doseženimi v letu 1987 so zelo visoki, so pa seveda posledica izredno slabih rezultatov v preteklem letu. V primeru, da povečamo fizični obseg tržne proizvodnje na nivoju DO KTL za planiranih 11% in ob predpostavki, da bo inflacija takšna, kakršno smo planirali, bi morali na nivoju delovne organizacije kar za petkrat povečati ostanek čistega dohodka za sklade. Vse omenjeno pa bomo lahko dosegli le ob maksimalnem angažiranju vseh sil in sredstev v delovni organizaciji. F. M. b d b cLb d_5~ Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. 5E5E5Z5 i 000 din TEMELJNA ORGANIZACIJA CELOTNI.PRIHODEK w 88 DOHODEK IND sa CISTI. DOHODEK IND 88 OSTANEK (ISTEGA DOHODKA ZA' SKLADE IND 88 1987 plan 1988 87 1987 plan 1988 87 1987 plan 1988 87 1987 plan 1988 157 KART0NA2A 8.397.734 25.716.219 306 1.680.759 5.042.277 300 1.077.690 3.638.576 338 125.197 1.017.827 813 LEPENKA "4.022.816 12.318.123 336 1.691.896 5.309.160 302 1.057.301 ■ 3.693.583 349 422.791 1.943.348 460 VALKARTON 27.185.227 73.749.720 271 5.075.678 13.390.651 264 3.426.204 9.530.666 278 1.387.273 3.950.177 285 KART0NA2NA 17.383.116 58.268.746 235 3.846.286 12.789.880 332 2.809.190 10.037.696 357 - 2.335.344 - PAP.KONFEKCIJA 6.079.965 17.827.633 293 1.301.050 3.903.150 211 653.942 2.267.098 347 13.192 537.570 - JELPLAST 658.698 2.079.610 316 203.950 588.013 288 137.599 420.165 305 - 58.830 - EMB.SERVIS 1.001.436 2.636.873 263 287.258 751.443 262 204.067 549.291 269 43.030 163.245 379 SIGMA 1.767.170 4.818.040 272 296.359 720.000 242 204.470 527.944 258 34.470 105.528 305 DSSS 1.570.015 4.280.733 273 1.240.025 3.592.821 290 963.244 2.764.170 287 382 35.842 - DO KTL 68.066.177 :========== 201.639.697 - — — - — — — — — — — 296 15.623.261 : = = = = = = = = = = 46.087.395 ::::::::::: 295 10.533.7C7 33.429.189 ::::::::::: 317 2.026.335 10.147.711 :::::::::::: 501 = = = = NE PREZRITE ANKETE O ORGANIZIRANJU ZBIRANJA HRANILNIH VLOG DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE KTL IN IZPLAČEVANJU OSEBNIH DOHODKOV PREKO HRANILNIH KNJIŽIC DO KTL! ANKETA JE ANONIMNA IN JE NAMENJENA VSEM ZAPOSLENIM V DELOVNI ORGANIZACIJI. PREJELI JO BOSTE OB DVIGU KUVERTE ZA OSEBNI DOHODEK VTEM MESECU. KER JE OD REZULTATA ANKETE ODVISNA ODLOČITEV O ORGANIZIRANJU HRANILNE SLUŽBE, VAS POZIVAMO, DA JO POZORNO PREBERETE (OBRAZLOŽITEV BO PRILOŽENA) IN IZPOLNJENO VRNETE POENTERKI! Informativna služba Računalništvo v KTL Mini računalnik pri laserski napravi nam bo koristil ob pravem času V KTL potekajo obdelave na dveh računalniških centrih: - v Mehanografskem centru potekajo obdelave poslovnega karakterja; - v Računalniškem centru Iskra Delta uporabljamo paket za krmiljenje proizvodnje. Načina dela na obeh centrih se bistveno razlikujeta. V Mehanografskem centru imajo računalnik IBM. Vse aplikacije so paketne in medsebojno niso ali pa zelo malo povezane. To pomeni, da podatke sami zbiramo in jih vnašamo preko disketnih enot na mag-, netne diskete. Ker so aplikacije medsebojno slabo povezane, je potrebno večkrat vnašati iste podatke, kar je zaradi velike količine podatkov zelo zamudno delo. Diskete napolnjene s podatki odnesemo v Mehanografski center skupaj z naročilom za obdelavo. Te diskete, ki jih je več, prečitajo v centru na trak in jih potem obdelajo. Uporabniki in lastniki teh podatkov dejansko sploh ne živijo z njimi. Uporabniki dajo izpolnjene dokumente na vnos na diskete, na koncu dobijo rezultate obdelav. Za vmesne napake so ponavadi krivi pri vnosu podatkov, pri naročanju obdelav ali pa v Mehanografskem centru. Pri interaktivnem delu tega ni. Uporabnik ima svoj terminal, ki je priklopljen na računalnik. Programi so tako napisani, da uporabniku ni potrebno znanje računalništva, le nekaj uvajanja v delo s programi. Uporabnik je lastnik podatkov, jih vnaša, sam skrbi za njihovo točnost in pravočasnost popravljanja. Uporabnik sam obdeluje svoje podatke. Pri tem so isti podatki vnešeni v računalnik le enkrat, ne glede na to, katera aplikacija jih uporablja. Na tak način so narejeni programi, ki jih uporabljamo na računalniku Iskre Delte. Bistvena razlika med obema centroma je tudi ta, da programi Meha-nografskega centra niso naši, težko jih je prilagajati našim zahtevam. V kolikor do sprememb pride, pa se ne zgodijo hitro. To je na en način tudi razumljivo, ker v Mehanografskem centru gostuje okrog 30 delovnih organizacij. Programi, kijih uporabljamo na Iskri Delti, so naši, sami jih razvijamo in dopolnjujemo. Programi na teh dveh računalniških sistemih niso združljivi niti ne medsebojno prenosljivi. Obseg naročil obdelav na Mehanografskem centru in število uporabnikov storitev RC Iskre Delte je v zadnjem letu nekoliko narastel, daje nastopil čas nakupa lastnega računalniškega sistema. Potrebno je združiti storitve obeh računalniških centrov in jih prenesti na lasten sistem. Da bi to lahko opravili, moramo najprej opraviti študijo potreb po raču- nalniško podprtem informacijskem sistemu, ki zajema trenutno stanje obstoječega informacijskega sistema, ga analizira in dopolni z novonastalimi potrebami, možnostmi, izboljšavami in odstranitvijo napak. V študiji je zajeta celotna delovna organizacija, z vsemi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, zajeta so vsa področja v poslovnih in proizvodnih funkcijah v DO. Stanje obvezno ugotavljajo najprej vodstveni delavci, začenši pri organiziranosti DO in navzdol posamezna področja (TOZD-i, DSSS) do najmanjše organizacijske enote. Rezultati idejnega projekta so: - zbrani podatki iz vseh področij delovanja, določi se njihova pogostost uporabe, določi se lastnik in upravljalen podatkov, oziroma odpravi podvojevanje podatkov; - povezave med podatki, funkcije in procesi med podatki. Prikazi so v obliki matrik in tabel; - določi se oblika informacijskega sistema, oziroma oblikujejo posamezni samostojni podsistemi, povezave in medsebojni odnosi; - določi se prioriteta izgradnje in razvoja podsistemov. Na osnovi količine podatkov in logičnega modela podatkovne baze se odločamo za računalniško opremo - strojno in programsko, na osnovi začrtanega načina dela pa za kadrovsko politiko (lasten razvoj informacijskega sistema ali nakup ustrezne programske opreme) v sektorju za informatiko. Na osnovi rezultatov idejnega projekta določimo potrebno spominsko kapaciteto aparaturne opreme in velikost računalniške mreže. Trenutno stanje v našem računalništvu ni prav bleščeče. Uporabniki storitev Iskre Delte so bili preklopljeni na njihov računalniški sistem s petimi najetimi telefonskimi linijami. To so: TOZD Kartonažna Ljubljana 11 terminalov, od tega trije terminali v DE-10, TOZD Papirna konfekcija 1 terminal, TOZD Valkarton Logatec 8 terminalov, TOZD Kartonaža Rakek 4 terminali in DSSS - CAOP 2 terminala. V mesecih novembru in decembru 1987 so se začele težave na RC v Iskri Delti. Pripravljali so se na selitev v nove proizvodne prostore, kamor so pozneje preselili tudi računalniški center. Ob začetku preseljevanja se je računalnik začel »kvariti«. Na Iskri Delti so nam odvzeli možnost dela preko najetih linij in nam dodelili dve klicni liniji, ki sta bistveno počasnejši. To so naredili, ker na novi lokaciji nimajo zadostno število PTT vodov. Tako smo morali odklopiti uporabnike treh linij. Zaradi pogostih težav s PTT linijami so se v Logatcu in Rakeku odločili, da ne bodo uporabljali računalnika Iskre Delte, dokler ne kupimo svojega. TOZD Papirna konfekcija je bila tudi odklopljena, ker so imeli na liniji le en terminal. Vendar so s preselitvijo na Čufarjevo spet nadaljevali delo. Istočasno s preselitvijo smo dobili od Iskre Delte odpoved, ne bodo nas več gostili na svojem računalniku. Na roke nam je šlo dejstvo, da so v TOZD Kartonažna Ljubljana, oziroma v DO Potiskane embalaže v ustanavljanju kupili laser in ostale stroje, ki so vsi krmiljeni z minira-čunalnikom MicroVAX II. Dobavljeni sta bili dve računalniški enoti. Manjša bo namenjena za krmiljenje omenjenih strojev in se bo na njej uporabljal grafični paket Interact, ki omogoča oblikovanje škatel in drugih kartonskih izdelkov (CAD), v paket so že vgrajeni prevajalniki za kodiranje ukazov za izdelavo teh škatel (GAM). Večji računalnik ima nalogo varovanja in dopolnjevanja manjšega, na njem se lahko naprej razvija omenjeni grafični paket. Kar je najbolj pomembno, pa je to, da bo le-ta po odpovedi Iskre Delte prevzel vlogo računalnika, na katerem sedaj gostujemo. Želimo in trudimo se, da pravočasno prenesemo vse obdelave iz Iskre Delte na naš novi računalnik še pred iztekom odpovednega roka. Po konceptu razvoja računalništva v naši delovni organizaciji je predvideno , da bo poslovna informatika instalirana na večjem računalniku, paketi za krmiljenje in spremljanje proizvodnje pa na manjših enotah ranga MicroVAX II. Računalniki bodo medsebojno povezani in bodo skupni nosilec enotnega informacijskega sistema KTL. V TOZD Valkarton so se odločili za nakup enakega računalnika tako, da bo podatkovna baza z aplikacijo za spremljanje proizvodnje instalirana tudi v Logatcu. Razen tega uporabljajo programski paket za optimira-nje kartonskega stroja, ki smo ga razširili še z ekonomskim vrednotenjem izreza in evidenco surovine na zalogi. Zaradi novih aplikacij’, katere trenutno razvijamo in jih bomo razvili pred nakupom glavnega računalnika, bo potrebno kupiti še eno manjšo računalniško enoto pred zaključkom študije razvoja informacijskega sistema v naši delovni organizaciji. Ljubo ŠVERKO Industrije papirje in embalaže ljubljena n .sol.o. 7 * smommM * 4. Določitev dejavnosti Dejavnost delovne organizacije je v bistvu seštevek dejavnosti temeljnih organizacij. Z določitvijo dejavnosti temeljnih organizacij v tem sporazumu je hkrati dosežen tudi dogovor o delitvi dela med temeljnimi organizacijami. S spremembami sporazuma se razširja opis glavne dejavnosti za TOZD Embalažni servis Koper (proizvodnja embalaže in drugih izdelkov iz valovitega kartona, lepenke in papirja) ter za TOZD Kartonaža Rakek (predelava valovitega kartona, lepenke in papirja v komer-cialno-transportno embalažo ter druge izdelke). Temeljna organizacija lahko spreminja glavno dejavnost le v soglasju z ostalimi temeljnimi organizacijami, pri čemer lahko določa stransko dejavnost v skladu s planskimi akti delovne organizacije, upoštevajoč dogovorjeno delitev dela. 5. Zastopanje delovne organizacije S spremembami sporazuma se določa tudi spremenjena oblika vodenja delovne organizacije, ki je v tem, da se preide iz kolegijskega poslovodnega organa na individualni poslovodni organ ter črta delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na nivoju delovne organizacije. Takšna sprememba pa pogojuje tudi spremembe glede pooblastil za zastopanje in predstavljanje delovne organizacije. Tako je za zastopanje in predstavljanje delovne organizacije pooblaščen generalni direktor, v odsotnosti pa njegov namestnik, ki ga izmed delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delovne skupnosti določi delavski svet delovne organizacije. V poslih zunanjetrgovinskega prometa pa je pooblaščen za zastopanje generalni direktor, poleg njega pa direktor za komercialno področje. 6. Pravni položaj organizacije in temeljnih organizacij Z določitvijo pravnega položaja se Za dober topli obrok - Ajka SOLAR iz obrata družbene prehrane tozda Kartonažna Novosti, ki jih prinašajo spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Poudarjena vloga delovne organizacije - bistvena novost 1. Temeljne opredelitve S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo se urejajo medsebojna razmerja med temeljnimi orqanizacijami, razmerja med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo pa se urejajo s posebnim sporazumom, pri čemer je samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo temeljni akt za urejanje vseh odnosov v delovni organizaciji. Udeleženke tega sporazuma so vse temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije, s tem da glede na izveden postopek izločitve nista več udeleženki temeljni organizaciji TOZD Kuverta Ljubljana in Tika Trbovlje. 2. Ravnanja v skladu s skupnimi interesi Združevanje v delovno organizacijo temelji na določenih interesih in ciljih, ki se kot skupni interesi v delovni organizaciji opredeljujejo s tem sporazumom in drugimi sporazumi, ki določajo skupne osnove in merila ter s planskimi akti na nivoju delovne organizacije. Potem, ko so interesi določeni kot skupni, pa so delovne organizacije in njihovi organi dolžni upoštevati tako dogovorjene skupne interese. To pomeni, da so temeljne organizacije dolžne svoje samoupravne splošne akte, vključno s planskimi akti, uskladiti s samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije. Razen tega temeljne organizacije ne morejo sprejemati poslovnih in drugih odločitev, ki bi bile v nasprotju z dogovorjenimi skupnimi interesi. V nobenem primeru pa ne morejo sprejemati odločitev, s katerimi bi zmanjševale skupno dogovorjene in planirane učinke oziroma povečevale nevarnosti glede skupno dogovorjene odgovornosti in skupnega rizika. 3. Žiro računi Novela ZZD je v zvezi z žiro računi prinesla novost, tako da določa kot pravilo poslovanje temeljnih organizacij prek žiro računa delovne organizacije, če s samoupravnim sporazumom o združitvi ni določeno, da temeljne organizacije poslujejo preko svojih žiro računov. V zvezi s tem sporazum ne prinaša sprememb, tako da še nadalje temeljne organizacije poslujejo preko svojih žiro računov, delovna organizacija pa preko posebnih računov združenih sredstev. določa obseg pravic in odgovornosti temeljnih organizacij in delovne organizacije. Za razliko od dosedanje ureditve novela ZZD določa kot pravilo uveljavljanje pravice razpolaganja prek delovne organizacije, če samoupravni sporazum o združitvi ne določa drugače. To pomeni, da morajo o pravici razpolaganja temeljne organizacije doseči soglasje, s tem da se s spremembami sporazuma v bistvu ne spreminja obseg pooblastil delovne organizacije za opravljanje poslov v pravnem prometu s tretjimi osebami, razen v prometu blaga in storitev. V tem primeru se določa zožitev pooblastil delovne organizacije na posle v zvezi z nabavo osnovnih surovin, reprodukcijskih materialov in rezervnih delov, pri čemer temeljne organizacije neposredno opravljajo prodajo proizvodov in storitev. Z novelo ZZD je za obveznost delovne organizacije določena neomejena solidarna odgovornost, če s samoupravnim sporazumom o združitvi ni določena omejena solidarna odgovornost. S tem v zvezi se s spremembami sporazuma ne spreminja že dosedaj dogovorjena neomejena solidarna odgovornost (n.sol.o) za obveznosti delovne organizacije. 7. Planiranje Tudi Zakon o planiranju je prinesel določeno novost, s tem da v celotnem konceptu planiranja izhaja iz določitve interesov in ciljev na nivoju delovne organizacije, tako da določa enoten (skupen) akt na nivoju delovne organizacije v obliki »skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov temeljnih organizacij in delovne organizacije. Smiselno tako zastavljenem konceptu planiranja je za pripravo skupnih temeljev zadolžen generalni direktor v sodelovanju z direktorji temeljnih organizacij. Za temeljno organizacijo, ki ni sprejela skupnih temeljev plana, pa še vedno veljajo obveznosti, določene s tem sporazumom. Razen skupnih temeljev se na nivoju delovne organizacije pripravljajo in sprejemajo še srednjeročni in letni plan delovne organizacije. Obveznosti, določene s planom delovne organizacije, se ne morejo enostransko razdirati, lahko pa se zaradi spremenjenih okoliščin planski akt spremeni ali dopolni. > Če temeljna organizacija ne uskladi svojih planskih aktov s planskimi akti: delovne organizacije, se lahko sproži postopek pred sodiščem zaradi neskladnosti aktov. Temeljna organizacija, ki je povzročila škodo drugi temeljni organizaciji z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo planske obveznosti, je odškodninsko odgovorna. Uresni- čevanje planov delovne organizacije sta dolžna spremljati generalni direktor in delavski svet delovne organizacije,. s tem da ima tudi direktor temeljne organizacije pravico in dolžnost opozarjati na ravnanje poslovodnih organov, ki so v nasprotju s planskimi akti. 8. Združevanje sredstev Združevanje sredstev je predvideno po naslednjih namenih: 1. sredstva za investicijska vlaganja; 2. sredstva za tekoče financiranje; 3. sredstva skupne porabe; 4. devizna sredstva; 5. sredstva za druge namene, določene s planskimi akti. S spremembami sporazuma pa ni več predvideno združevanje sredstev po dveh namenih: 1. sredstva rezerv; 2. sredstva za uresničevanje načela solidarnosti. Pri tem se tudi glede združevanja sredstev skupne porabe določajo le naslednji nameni: - za vzdrževanje in poslovanje počitniških objektov v primerih skupnega organiziranja letovanja; - organiziranje in izvajanje špor-tno-rekreacijske dejavnosti na nivoju delovne organizacije; - druge namene, določene z letnimi plani delovne organizacije. 9. Sanacijski in predsanacijski postopek Razmerja v sanacijskem in predsa-nacijskem postopku so urejena tako, da je poudarjena vloga delovne organizacije v teh postopkih, s tem da je omogočen večji vpliv sanatorja na določanje ukrepov v temeljni organizaciji, ki se sanira. O finančni in drugi obliki pomoči se dogovorijo temeljne organizacije v okviru delavskega sveta delovne organizacije, pri čemer izhajajo iz ocene ekonomske upravičenosti zahteve, upoštevajoč skupne interese in cilje v delovni organizaciji. 10. Finančno poslovanje Za opravljanje finančnih poslov je organizirana posebna finančna služba, pri čemer so na novo opr edeljeni posli, ki jih opravlja v skladu z zakonom o temeljih bančnega in kreditnega poslovanja. 11. Vodenje knjigovodstva S tem sporazumom temeljne organizacije poverjajo vodenje knjigovodstva delovni skupnosti, z izjemo TOZD Embalažni servis Koper in Sigma Gornji Milanovac zaradi lokacijske oddaljenosti. 12. Uresničevanje samoupravljanja Odločanje z referendumom in na zborih delavcev je določeno za primere, ko je z zakonom predpisana oblika osebnega izjavljanja, kar pomeni da tovrstnih oblik odločanja ne širimo izven zakonskega minimuma. O vseh drugih vprašanjih odloča delavski svet delovne organizacije. Pristojnosti delavskega sveta ostajajo v osnovi nespremenjene. Pomembnejša novost je v tem, da delavski svet delovne organizacije daje mnenje v postopku imenovanja poslovodnega organa temeljne organizacije in lahko da pobudo za njegovo razrešitev. Delegat v delavskem svetu delovne organizacije odloča v skladu s smernicami (in ne stališči) delavcev oz. delavskega sveta temeljne organizacije. Delegat v delavskem svetu delovne organizacije je vezan na stališče delavcev (vezan mandat) samo v primeru, ko so delavci sprejeli odločitev z osebnim izjavljanjem. Pri odločanju mora delegat upoštevati tudi interese delavcev delovne organizacije in splošne družbene interese. S tem v zvezi je določena odgovornost delegata tudi delavskemu svetu delovne organizacije. Odločitve, ki se sprejemajo ob soglasju vseh temeljnih organizacij oz. delovne skupnosti, se po obsegu glede na vsebino s tem sporazumom ne spreminjajo. 13. Samoupravni organi Določbe v zvezi s samoupravnimi organi delovne organizacije ostajajo v osnovi nespremenjene, razen glede pristojnosti delavskega sveta in finančnega odbora. Bistvena pa je sprememba glede določitve poslovodnega organa, ki pa glede določitve sestave, pristojnosti in drugih zadev izhaja predvsem iz naslova določitve individualne oblike poslovodnega orga-. na. 14. Opravljanje del skupnega pomena Temeljne organizacije s tem sporazumom določijo vrsto del, ki so skupnega pomena. Pri tem tako določena dela skupnega pomena poverijo v opravljanje delavcem delovne skupnosti. Pri določanju vrste del skupnega pomena s spremembami sporazuma temeljne organizacije ne določajo prodajne operative in aplikativnega razvoja kot del skupnega pomena. Smiselno spremembi v obliki vodenja organizacije je bilo potrebno določiti vodjo delovne skupnosti, ki vodi delo in koordinira delovni proces v delovni skupnosti. 15. Koordiniranje delovnega procesa Delo direktorjev temeljnih organizacij koordinira generalni direktor in sicer neposredno ali na koordinacijskem svetu. V primeru, da pride do nesoglasja med generalnim direktorjem in direktorjem temeljne organizacije, ima generalni direktor pooblastilo, da odloči o razrešitvi spornega vprašanja, s tem da takšen sklep velja začasno (90 dni) oziroma do razrešitve spora v rednem postopku. Razen tega je z novelo ZZD dano tudi pooblastilo generalnemu direktorju, da zadrži nezakonit akt temeljne organizacije, če tega ne stori direktor temeljne organizacije. 16. Izvrševanje samoupravnih aktov Sklepi delavskega sveta temeljne organiazcije morajo temeljiti tudi na samoupravnih aktih delovne organizacije, pri čemer mora delavski svet temeljne organizacije zagotavljati tudi njihovo izvrševanje v delovni organizaciji. Pri tem velja tudi za direktorja temeljne organizacije, da mora ravnati v skladu z akti delovne organizacije, vključno s sklepi generalnega direktorja. Izvajanje vseh aktov v delovni organizaciji, s katerimi je opredeljen skupni interes, mora zagotavljati delavski svet delovne organizacije, ki je pooblaščen izpodbijati pravna dejanja vsakega udeleženca, če ogroža skupni interes oz. sprožiti ustrezne postopke, vključno s postopki pred sodiščem. 17. Samoupravno urejanje odnosov Določbe samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju s tem sporazumom in statutom delovne organizacije, se ne morejo uporabljati. Glede postopka sprememb je novela ZZD prinesla novost, s tem da je v določenih primerih možno izvesti poseben postopek (na delavskem svetu delovne organizacije) v izogib formalnega vodenja postopka na referendumu ali na zboru delavcev, če to ne zahteva sama vsebina odločitve. S spremembami sporazuma so kot primeri predvidene vse tiste situacije, ko se ne spreminjajo pravice, obveznosti delavce Četrti oddelek: Odgovornost za izvrševanje delovnih obveznosti Ta oddelek ima spremenjen naslov ih sicer iz odgovornosti za delovne obveznosti na odgovornost za izvrševanje delovnih obveznosti. Člen 146 med hujšimi kršitvami navaja dve novi kršitvi, ki jih je verjetno narekovalo večje število takih negativnih primerov v nedavni preteklosti. Gre namreč za uporabo družbenih sredstev v nasprotju z njihovim namenom, družbeno in ekonomsko neracionalno ter neustrezno uporabo družbenih sredstev. Druga kršitev pa naj bi dodatno zaostrila disciplino - neu-vedba postopka za ugotavljanje kršitev delovne obveznosti s strani pooblaščene osebe. Razporeditev disciplinskih ukrepov v členu 147 je drugačna in sicer sta razporeditev na druga dela in naloge za določen čas in denarna kazen zamenjali vrstni red, kar je najprimernejša rešitev. Nov 148. člen opredeljuje denarno kazen in sicer višino do 15% povprečnega osebnega dohodka ustvarjenega v preteklih mesecih, kar predstavlja povečanje zgornje meje za 5%. Novost pa je tudi v opredelitvi časovnega obdobja do 6 mesecev, kar pomeni, vsak mesec po 15% odbitka od osebnega in odgovornosti ali materialna razmerja. Pri tem je treba upoštevati, da se takšna odločitev sprejme v soglasju z vsako temeljno organizacijo oziroma delovno skupnostjo. Glede dopustnosti določitve skupnih aktov (skupni pravilniki) na nivoju delovne organizacije, kar je tudi novost po noveli ZZD, pa je opredelitev v spremembah sporazuma v smilsu te možnosti, ne pa obveznosti. Med novostmi je tudi določitev skrajšanja roka za izvedbo referenduma, ki je z novelo ZZD določen na najmanj 60 dni po izvedbi referenduma. 18. Prehodne in končne določbe Z dnem uveljavitve sprememb sporazuma preneha z delom poslovodni odbor in s tem prenehajo tudi funkcije predsednika in članov poslovodnega odbora, s tem da dosedanji predsednik poslovodnega odbora nadaljuje z delom v funkciji v. d. generalnega direktorja. Rok za uskladitev vseh samoupravnih splošnih aktov s tem sporazumom je določen na 3 mesece od dneva njegove uveljavitve, kar se utemeljuje s tem, da je glede na aktualnost zadev, ki jih razrešuje, potrebna tudi njegova čimprejšnja uveljavitev v praksi. |. k* dohodka. Ukrep razporeditve na druga dela in naloge se lahko izreče najmanj za 3 mesece in najdalj za 12 mesecev. Nov 149. člen taksativno našteva, kdaj se izreka disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, kar pomeni, da v navedenih primerih ni dvoma ali se ta ukrep izreče ali ne. Ta člen nesporno uvrstimo med zaostritve, ki naj privedejo do povečane discipline pri delu. Po novem se lahko disciplinski ukrep razporeditve na druga dela in naloge in prenehanje delovnega razmerja odloži za čas, določen v samoupravnem aktu z zakonom. Odložitev je dosedaj veljala za denarno kazen in prenehanje delovnega razmerja. Ugotoviti je, da je bila verjetno prejšnja ureditev boljša, saj je bil delavec bolj zainteresiran, da se ukrep denarne kazni ne bi izvršil. Nov člen 152 določa, da lahko disciplinska komisija dela v polni sestavi ali v senatu, ki ne more imeti manj kot tri člane. Ta člen predstavlja jasnejšo opredelitev sestave disciplinske komisije, kjer se tudi predsednika in namestnika ter zunanjega člana ne omenja več. Novosti Zakona o združenem delu na področju medsebojnih delovnih razmerij v združenem delu (nadaljevanje) Lažje ukrepanje zoper slabe Že pred tremi meseci je delno pričela obratovati čistilna naprava v tozdu Lepenka Tržič Naš prispevek k izboljšanju ekoloških razmer Določba člena 154 je identična kot dosedaj, le da ne omenja več sindikata kot tistega, ki lahko uvede disciplinski postopek. Ta opustitev ni razumljiva. Novosti v drugem in tretjem odstavku istega člena se nanašajo predvsem na povečanje odgovornosti vodilnih delavcev glede možnosti, da zahtevajo uvedbo disciplinskega postopka, sankcioniran pa je tudi primer, če zahteve za uvedbo disciplinskega postopka ne dajo, čeprav so seznanjeni s hujšo kršitvijo delovne obveznosti. Nov šesti odstavek določa, da ugovor delavca zadrži izvršitev odločitve. Sedmi odstavek opozarja na prepoved »reformatio in peius«, kar pomeni, da v primeru, če delavec ugovarja na delavski svet, le-ta ne more izreči strožjega disciplinskega ukrepa kot gaje disciplinskakomisi-ja.‘ Značilnost sprememb ZZD so tudi skrajšani roki in sicer od 30 dni na 15 dni za sprožitev postopka pred SZD. Nov člen 157 določa, da uvedba postopka zastara s potekom 6 mesecev od dneva, ko se je izvedelo o izvršitvi kršitve delovnih obveznosti oz. od preteka enega leta od dneva, ko je bila kršitev izvršena. V te roke pa ni vštet čas, dokler traja postopek pred SZD. Peti oddelek: Prenehanje delovnega razmerja Člen 164 je zaostren glede obveznosti delavskega sveta, da mora sprejeti odločitev o prenehanju delovnega razmerja delavcem, ki je zaradi njihovega neodgovor- nega odnosa temeljna organizacija zašla v takšen položaj. Nov 168. člen je na novo uredil odgovornost za primere, ko prihaja do ekonomskih težav v temeljni organizaciji zaradi neodgovornega odnosa posameznega delavca do dela ter omogoča lažje ukrepanje zoper slabe delavce, kar je dobro. V postopkih pred SZD pa bo potrebno vse zlorabe onemogočiti. Člen 169 na novo in pretirano strogo ureja prenehanje delovnega razmerja po sili zakona delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za redno starostno pokojnino in sicer ob dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe moški oz. 35 let ženske ter 65 let starosti moški in 60 let ženske ter najmanj 15 let zavarovalne dobe. Taka ureditev ni dobra predvsem za SRS, kjer je brezposelnost nizka. SPIZ bo potreboval večja sredstva, povečale se bodo potrebe po kvalificiranih profilih itd. Na koncu je dodati, da bo verjetno veliko usklajevanja v republiškem ZDR kakor tudi v samoupravnih splošnih aktih. Pojavlja pa se vprašanje, koliko pozitivnih učinkov bo vse to delo prineslo - verjetno relativno malo, ker gre sicer za mnoge spremembe, ki vsebino določb pojasnjujejo, nekatere pa izredno zaostrujejo. Seveda bomo kot običajno počakali nekaj let, potem pa ponovno ugotavljali, da so določene uredbe neživljenjske in neustrezne. T. D. Lani meseca maja smo v našem Glasilu pod rubriko »Drugi o nas« objavili prispevek iz Dnevnika z dne 6. maja, v katerem je bilo izrečeno kritično stališče do proizvodnje v naši temeljni organizaciji Lepenka Tržič in sicer v zvezi z zamudo pri pričetku obratovanja čistilne naprave, glede na že pretečen novi rok pričetka obratovanja te naprave -mesec september, ki je bil določen s strani Zbora združenega dela Skupščine občine Tržič smo od direktorja te temeljne organizacije Danila Benedika dobili na naša vprašanja vse odgovore, ki v celoti pojasnjujejo sedanje stanje pri obratovanju te naprave ter kakšni problemi so se pri tem pojavljali. Okrog čistilne naprave je bilo v našem Glasilu že nekaj napisano. Tudi tovariš Jože Štucin je že dal določene odgovore v zvezi z navedenim člankom o usposobitvi čistilne naprave. Toda vseeno bi nekoliko ponovili to zgodovino. Naša čistilna naprava je bila proizvedena predvsem pa tudi projektirana doma in je bila dejansko slaba kopija uvoženih čistilnih naprav. Pred leti izdelan investicijski elaborat je zajemal izgradnjo uvožene čistilne naprave. Toda nekateri odgovorni vodilni funkcionarji so smatrali, da so naša podjetja že osvojila tehnologijo proizvodnje domačih čistilnih naprav in nam uvoz prepovedali. Tako smo se povezali z domačimi proizvajalci, ki so pričeli z izgradnjo čistilne naprave že leta 1982. S tem, da je bil za pričetek njenega obratovanja določen rok konec leta 1983. Toda takšna kot je bila izdelana ni bila sposobna za normalno delo. V teku določenega poskusnega obratovanja -podaljševali smo ga iz leta v leto in iz roka v rok - smo dejansko sami prišli do nekaterih spoznanj, na podlagi katerih smo predvideli določene rekonstrukcije. Rezultat teh rekonstrukcij jo je tekom let šele popolnoma usposobil, da lahko sedaj deluje tako, kot je predvideno po projektu. Za nemoteno in polno obratovanje čistilne naprave je obvezen štirii-zmenski nadzor. To se je zagotovilo tako, da je bil ta organizacijsko vklopljen v delo naših strojevodij papirnega stroja, ki so prevzeli opravljanje naloge in jo odgovorno ter tudi kvalitetno izvajajo. Pri tem je potrebno poudariti, da delavci za to niso prejeli nobenega popravka indeksne ocene delovnih nalog. Delavci so se v celoti usposobili za opravljanje te naloge in imajo dovolj strokovnega znanja za normalno krmiljenje čistilne naprave. V zvezi z usposobitvijo čistilne naprave naj še dodamo, da sam projektant prvptno ni predvidel naj- manj dveh naprav, ki sta dejansko spremljajoči s čistilno napravo. V določenem proizvodnem programu lahko celoten »rejekt« (vlaknine, ki se vračajo v proizvodnjo) porabimo v proizvodnji. V primerih uvajanja nove strojne vprege ali programa višjih gramatur papirja oz. lepenke, za kar se zahteva kvalitetnejšo surovinsko maso, pa vsega rejekta ni mogoče vrniti v tehnologijo, ampak ga je potrebno - zato je bila v lanskem letu kupljena filetno-tlačna stiskalnica - voditi skozi zgoščevalec, ki tega zgoščuje in se nato kot takšen odvaža na deponijo. Druga taka naprava, ki je posredno vezana na čistilno napravo, pa je hruškast lovilec nečistoč, ki deluje kot pomožni hidro-pulper. Ta izloča iz tekoče papirne mase večje plastične delce in težko razpustljiv papir. Vse to se bo - ker danes ta naprava še ne deluje - izločalo in koncetriralo in tako preprečevalo, da bi bila voda s tem v nadaljnjem toku obremenjena. Naprava je sicer že stacionirana in priklopljena, toda potrebno je urediti njeno pravilno krmiljenje. Iz vsega prej navedenega sledi, da so bili ljudje, ki so projektirali našo čistilno napravo, pri tem delu popolnoma neizkušeni, kajti sami smo jo morali vgraditi ter organizirati izdelavo vseh tistih fines, ki so šele končno aktivirale čistilno napravo. O vseh teh problemih, ki so nastajali z zagonom čistilne naprave, je temeljna organizacija stalno obveščala Izvršni svet Skupščine občine Tržič. Prav tako so bili v tej zvezi dajani tudi odgovori na delegatska vprašanja v Zboru združenega dela občinske skupščine in tako o tej situaciji dokaj izčrpno seznanjeni vsi delegati, zaradi česar smatramo, da je bil glede informiranosti članek kar nekoliko neumesten. Točno se je vedelo, da smo del hruškastega lovilca nečitoče naročili v Franciji. Zaradi že znane politike plačevanja uvoza s strani Narodne banke Jugoslavije pa se je podaljšal rok dobave iz uvoza za pol leta, o čemer so bili vsi točno obveščeni. Drugi problem pri tem je bil naša težava z likvidnimi sredstvi za plačilo filterne tlačne stiskalnice, ki nas je stala 10 starih milijard (leto prej pa še manj kot polovico tega zneska). Tako so nastajali vsi ti mesečni premiki. K sreči je bil proizvajalec naprave nekako solidaren z nami, dočim pa so občinske strukture vkljub točni informiranosti le pokazale preveč neučakanosti. Naj dodamo, da je bil naš stalni občutek tak, kot da je vse delovanje občine brez posluha za reševanje tega problema temeljne organizacije Lepenka. Foto vest: »Bodi pozdravljena naša makaronka. S težkim srcem te zapustiti moramo sedaj. S tabo preživeli smo veliko let. Sedaj odhajamo z negotovostjo kako preživeli bomo pod drugo streho KTL. Tvoj kolektiv prevlečene embalaže.« - S temi besedami na transparentu so se dne 26.2. 1988 poslovile delavke od proizvodnje ročne izdelave registratorjev v stavbi Papirne konfekcije (makaronke) aktualno predstavljamo samoupravljanje tozd medsebojna razmerja - delovni odnosi - vprašanja - odgovori - sindikat - Zl<- ZSM - Popolnoma drugačno razumevanje in sodelovanje pa smo imeli z inšpektorico inž. Urhovo, ki nam je dejansko pomagala pri obrazložitvi teh težav. Vsem je dejala, da vedno, kadar ponovno pride v Lepenko, ugotovi, da se le nekaj spreminja in izvaja ter da se od te male firme le ne more zahtevati vse - izvedbo »ho-ruk«. Postavlja se vprašanje, ali se čiščenje Bistrice po Lepenki odraža v nadaljnjem toku tako, da le-ta ni več odvodni kanal oz. se je sedaj pojavil kak drug dežurni krivec, v kateri izmed drugih delovnih organizacij? Da bi bili stalno seznanjeni s stanjem onesnaženosti vode, se je tozd Lepenka dogovoril z Institutom za celulozo in papir v Ljubljani, ki spremlja stanje Bistrice tudi na drugih mestih po Tržiču. Ni bilo ugotovljenega ob tej priliki nobenega drugega hujšega onesnaževalca -morda je bil temu vzrok tudi tak dan. Dejansko pa v Tržiču ni urejena odplaka iz obrtnih galvanizacij in pralnic, kar je vse slabo rešeno, zaradi česar se s strani inšpekcije veliko dela na tem, da se situacija izboljša ter da tudi obrtniki pristopijo k izgradnji čistilnih naprav. Sigurno pa je v Tržiču mnogo večji ekološki onesnaževalec kot Lepenka - Trži-ška klavnica. Je to dejansko nevi- den ubijalec in kot so to tudi težke kovine iz galvane, ali pa prisotnost olj iz tovarne Kos in srpov in še skupaj s težkimi kovinami. Vse je do sedaj najbolj motila kalna Tržiška Bistrica, ki pa s tem ni strupena. Negativni vpliv onesnaženosti po naši tovarni so bili lebdeči delci vlaknin v vodi, ki jih je bilo predvsem »dobro« videti. Biološka poraba kisika v vodi je bila minimalna, ker je Bistrica dovolj prezračena in ima v sebi dosti kisika, ter se hitro regenerira. Večji problem glede Bistrice pa je bil v času drstenja rib, ko so se ti naši lebdeči delci usedli in dušili ribji zarod. Po delnem usposabljanju čistilne naprave, ki deluje tako že tri mesece, pa se je pozitivno odražalo stanje že tudi pri nastajanju alg. Prej teh temnih alg, ki so v hladnih vodah, ni bilo, dočim se sedaj vodna flora že regenerira na tem področju. Naša skrb za urejeno ekološko stanje, povezano z obratovanjem naše tovarne, je velika. Sami že opravljamo določene analize. Seveda pa še vedno opravlja super analizo Institut za celulozo in papir iz Ljubljane. V sodelovanju s tem institutom pa se bo v tovarni v dveh mesecih usposobil tehnolog, ki si bo pridobil potrebno izobrazbo in ustrezen dokument za samostojno Čistilna naprava v tozdu Lepenka Tržič opravljanje analiz odpadnih voda. Takoj nato tovarna ne bo več vezana na druge institucije, s čimer se strinja tudi vodno gospodarska inšpekcija. Je pa nekaj bistvenega v zvezi z izgradnjo čistilne naprave in sicer, če ne bi bila grajena tako pozno, tudi sama investicija ne bi mogla biti izpeljana. Naj za zaključek dodamo še zadnjo ugotovitev v zvezi z analizami vode Tržiške Bistrice. V vseh teh analizah se je ugotovilo, da se naša mala reka dejansko z našo pomočjo še dodatno bogati s kisikom. Pri flota-ciji tovarna uporablja dispregiran zrak. Lebdeči papirni delci se najprej združijo v večje kosmulje s polielektroliti, nakar se z vzgonom zračnih mehurčkov te kosmulje floti-rajo. In ravno ta dodajan zrak bogati samo vodo, ki priteče in je tako Bistrica glede tega še boljša, ko zapusti našo tovarno. M. SEME Ob razstavi Nade Behek v TOZD Lepenka Tržič Trideseletnica Nada Behek, zaposlena na delih kadrovske evidence, obračuna OD in nadomestil, se nam predstavlja s trinajsterico oljnih platen. Sodi med najmlajšo generacijo samoraslih slikarjev v Tržiču, ki je začela umetniško pot v letih 1975/ .76, sicer pa njeno delo ni bilo nikdar vezano na skupino. O umetnosti, odnosu slikarja do sveta, razmišlja najraje sama. Zato so njene ugotovitve in meritve v likovnem pogledu samosvoje, originalne. Ko se sprehodimo po razstavi, ugotovimo dva različna pristopa ustvarjalne energije umetnice. V prvem delu je to arhitektura narave, akcija, dinamika konjskih dirk; vse nosijo pridih resničnosti. V ostalih slikah pa avtorica razkrije notranje občutke in poglede na svet, odnose med ljudmi in ljudmi z naravo, naslikane v ekspresionistično surrealističnem žanru. Značilno za slike je, da so objekti na njih naslikani več ali manj realistično, preseneča pa nas njihova medsebojna povezava, njihova miselna povezanost. Razstava teh del ni lahko berljiva, potrebujemo čas, predznanje, izkušnje in nemalo intuicije, da razberemo iz sožitja simbolov notranjo resnico dela. V vseh delih nas opominja na idejo človeštva, na sožitje med ljudmi, na bratstvo, opotekamo se nad prepadom nuklearne groze, pokopali smo čast in vest in odgovornost. Človeško ravnanje z naravo in s samim seboj je na smrt bolno, zdravilo zanj pa je v nas samih, v naši pripravljenosti videti ga, čeprav z vprašanjem, ki ga podaja na svojih slikah Nada Behek. Ob razstavi se ji zahvaljujemo za pogum, da je našo jedilnico spremenila v galerijo in za pogum, ki ga je vlila sodelavcem, da v bodoče tudi sami razstavijo svoja dela, najsi bodo to likovna, fotografije ali ročna dela. Čestitamo ji! Milan MALOVRH 8. marec tako in drugače Dan žena je praznik, ki ga današnji čas obravnava z različnih zornih kotov, z različnimn pogledom na zgodovinske dogodke, našo polpreteklo zgodovino ali pa kar skozi sedanji trenutek. Ne glede na različnost gledanja na ta dan smo v TOZD »Lepenka« pripravili manjšo slovesnost ob prazniku »dnevu žena«. Srečanje postavnega dela kolektiva smo pričeli z otvoritvijo razstave naše slikarke - samorastnice. Kustos tržiškega muzeja, prof. Janez Šter je orisal razvojno pot in iskanja nadarjene slikarke. Vse občutke in zasluženo nagrado je pokazal spontan aplavz. Nadaljevanje programa so prisrčno oblikovali otroci iz osnovne šole Podljubelj pod vodstvom mentorice tov. Maje Ahačič. S svojimi recitacijami, zapetimi pesmimi in skeči so vsem zvabili smeh na ustnice, kot to uspeva le najmlajšim. Ob skromnem prigrizku so se vrstili pomenki o vsakdanjih problemih in radostih. Razšli smo se z mislijo, da se je za podobne drobne radosti, kot je počastitev žena ob njihovem prazniku, še vredno potruditi. Robert HAFNER Srečanje delavcev KTL Letos bomo imeli dan KTL Po lanskoletnem premoru bomo letos le imeli dan KTL. Če ste bolj pozorno pregledali letni delovni koledar, ste že ugotovili, da se srečamo v soboto, 28. maja. Letos se bo srečanje odvijalo v Ljubljani in sicer za razliko od preteklih let na dveh lokacijah. Zakaj? Dopoldne ob 9. uri se bomo zbrali na lokaciji MP-3, kjer bomo priče otvoritve nove tovarne. Vse to bo povezano z ogledom tovarne, nekaj minutnimi nagovori (kot se ob takih svačano-stih spodobi) in nastopom zbora Gaudeamus (Stojan, ki je zadolžen za jedačo in pijačo, obljublja tudi aperitiv). Po dobri uri zadrževanja v krogu nove tovarne se bomo z avtobusi podali v Mostec (tam smo bili že pred dvema letoma). V Mostecu pa nas, podobno kot prejšnja leta, čaka jedača, pijača, glasba za ples, nekaj zabavnih iger in seveda tombola. Nikar ne mislite, da letos ne bo vlečenja vrvi, bo; že misel, da bo ekipa DSSS oz. vodsvtvo DO nastopalo v novi postavi, je dovolj privlačna in upajmo, da bodo kot običajno le zmagali močnejši. Vse tiste, ki se že vnaprej veselijo srečanja z Mostecem, opozarjam, da jopic in dežnikov, izgubljenih leta 1986, nikar ne iščite, pa tudi na novo ne izgubljajte stvari nenamenoma. Še nekaj je potrebno omeniti; ob otvoritvi tovarne bomo podelili tudi priznanja najboljšim delavcem, v Mostecu pa priznanja najboljšim športnikom KTL. Upokojence, ki bodo ravno tako povabljeni na srečanje, pa že ob tej Letos se bomo ponovno srečali v Mostecu tako kot smo se pred dvemi leti (na fotografiji) priliki vabimo, da nam sporočijo morebitne spremembe naslovov, kajti vabila bomo pošiljali po pošti v začetku meseca maja. Bolj nestrpni pa se lahko že sedaj telefonično ali osebno prijavijo v DG družbeni standard, Kotnikova 3, Ljubljana. NASVIDENJE ZADNJO SOBOTO V MAJU! - D. V. Nasvidenje zadnjo soboto v maju! 17. zimske športne igre papirničarjev Slovenije Tudi letos smb se ekipno odrezali slabo, ker nismo bili popolni Organizatorji letošnjh zimskih športnih iger papirničarjev Slovenije so bili delavci Tovarne celuloze iz Obirja. Za tiste redke, ki tega še ne vedo, Obir je v avstrijskem delu Koroške. In tako ni nič presenetljivega, da so smučarji znanje, pridobljeno na slo-vesnkih smučiščih, prikazali na severni strani Alp. Ekipa KTL je bila sestavljena na osnovi rezultatov doseženih na letošnjem prvenstvu KTL, no resnici na ljubo, v ekipo so se uvrstili tudi posamezniki, ki na prvenstvu niso sodelovali, so pa rezultati preteklih let garancija za njihovo dobro uvrstitev. In pri sestavi ekipe smo imeli kolikor toliko srečno roko. Srečno ponovim zato, ker lahko glede na dosežene rezultate zaključim, da so tekmovalci naredili vse, kar se je dalo, ostalo pa je bil le splet dogodkov. Da so doseženi rezultati plod individualnega dela posameznikov, ni potrebno izgubljati besed, če navedem le podatek, da našim tekmovalcem razen prevoza na samo tekmo nismo nudili ničesar. Tekmovalci nekaterih tovarn so imeli celo 2 - 3 dneve plačane dnevne karte na smučiščih in plačano odsotnost z dela. Pa tudi pri sestavi ekip je prišlo do napak, ekipa ni bila zastopana v vseh starostnih skupinah, tako da nam je zaradi nepopolne zasedbe posamezne kategorije ali celo neso- delovanje v eni kategoriji ušla boljša uvrstitev, tako v moški, ženski ali skupni uvrstitvi. Na osnovi podrobne analize, upošteval sem, da bi se manjkajoči tekmovalci uvrstili na zadnja mesta, ki tudi prinašajo točke, lahko trdim (ostale ekipe ne bi naredile enako), da bi v skupnih ekipnih uvrstitvah zasedli vsa prva mesta,- Kar je pač je, pa drugo leto več strokovne roke. Še nekaj besed o ostalem dogovarjanju na športnih igrah. Organizator je prireditev izpeljal vzorno, z veliko mero natančnosti in strokovnosti, ob vsem tem pa ni manjkalo domačnosti in bleščečih pokalov (dvanajst), ki smo jih brez problemov prenesli preko meje in nato v vitrine temeljnih organizacij, ki imajo najboljše smučarje. UVRSTITEV NAŠIH TEKMOVALCEV NA 17. ŠPORTNIH IGRAH V SLOVENJEM PLIBERKU posamezno______________ekipno ŽENSKE KATEGORIJA »C« 5. Manja Prezelj 20. Ivanka Ankele______ 6 KATEGORIJA »B« 1. Jelka Škaper 3. Maja Ribič-Nosan 1 15. Irma Perko_________ KATEGORIJA »A« nismo imeli ekipe_________/ MOŠKI KATEGORIJA »E« 1. Ivan King 8. Marjan Zaplotnik 2 27. Milan Seme_________ KATEGORIJA »D« 1. Janez Vogelnik 4. Jože Štucin 1 14. JožeTomažič 16. Stane Slobec KATEGORIJA »C-1. Miro Lapajne 10. Jože Kogoj Pokale je izročal Feliks VVieser - direktor tovarne celuloze v Obirju - tudi Jelki ŠKAPER iz Lepenke 15. Milan Malovrh 2 17. Dare Zupančič 36. Sašo Škrlep_________ KATEGORIJA »B« 9. Srečo Čikar 10. Ivo Gašper 14. Bogo Seme 3 18. Henrik Perko 28. Dane Čekada_________ KATEGORIJA »A« 5. Janez Loštrek 18. Niko Kobal________________/__ Moštveno so ženske zasedle 7., moški pa 2. mesto. Ekipno moški in ženske smo zasedli 4. mesto. Najboljši rezultat dneva je imel Miro Lapajne iz TOZD Lepenka Tržič. Vsem čestitamo k uspehu. D. V. Prvenstvo v sankanju za delavce DO KTL Tud« sankanje je prijetno, zato drugo leto čim več prijav Ekipa DO KTL na zimskih športnih igrah papirničarjev Slovenije z osvojenimi pokali Komaj teden dni je minilo od dneva, ko smo branili barve DO KTL na Zimskih športnih igrah papirničarjev Slovenije in že nas je nekatere vodila naporna pot do koče pod Storžičem na prvenstvo KTL v sankanju. Vreme nas sicer ni prav nič navduševalo in ob prihodu na ciljni del steze za sankanje so se snežinke že na veliko nabirale na naših bundah in kapah. Pot od cilja do starta nas je tiste, ki smo se tekmovanja udeležili prvič, prej navdala s strahom kot z navdušenjem. Nekateri zavoji in strmine so ti že naprej »grozili«, da te vržejo s proge. Vendar je močno sneženje naredilo svoje in kasneje se je izkazalo, da smo si skoraj vsi morali pomagati in se poganjati, da se ne bi na nekaterih mestih popolnoma ustavili. Od starta do cilja smo se med seboj spodbujali in le redki so bili tisti, ki so naše sankanje vzeli »strogo tekmovalno«. Našim sodelavcem iz Lepenke Tržič moramno priznati vzorno pripravo tekmovanja in kasneje prijetno družabno srečanje v koči. In nagrade, se boste vprašali? Medalje in polžki obvezno spremljajo vsako tekmovanje. Na sankanju pa imamo posebnost: »sreče- lov«. Vsak tekmovalec prinese s seboj darilo in na koncu, po vrstnem redu rezultatov vsak izžreba številko, pod katero se skriva določeno darilo. Lep spomin, kite še bolj veže, in spominja na ta dan, poleg tega pa-' dajo te obdaritve še veliko smeha na ta račun. V razmislek? Škoda, ker naša informativna služba ni uspela dobiti rezultatov in jih zato ne moremo objaviti. Sem pa razmišljal, da bi bilo morda za naslednje srečanje dobro razmisliti, da bi po zaključnem delu prireditve v koči nadaljevali s srečanjem v dolini. Redke so priložnosti, da se delavci raznih enot srečujemo in spoznavamo med seboj, zato naj bo tako snidenje čim daljše. Vas je morda »naše« sankanje po teh vrsticah navdušilo? Ne pozabite se prijaviti na tekmovanje v prihodjem letu. Tržičanom pa še enkrat vsa pohvala za vzorno organizacijo. BOGO Fotografije: Milan in Bogo Seme Start uspešen - kaj pa na cilju ? Z letošnjega prvenstva v sankanju Nagradna križanka št. 3/88 - MAREC 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 4.000 din 3. nagrada 3.000 din 4. nagrada 2.000 din 5. nagrada 1.000 din Rešitev nagradne križanke iz Glasila KTL št. 3/88 oddajte osebno ali pošljite po pošti z oznako NAGRADNA KRIŽANKA na naslov: KTL - DG samoupravne zadeve in informacije, Čufarjeva 16, 61000 Ljubljana najkasneje do 20. aprila 1988. 4.000 din 3. nagrada 3.000 din 4. nagrada 2.000 din 5. nagrada 1.000 din TOZD Kartonažna DE-10 MELITA SOSIČ DSSS TANJA DORNIK DSSS ANTON ZEMLJIČ DSSS Nagrajenci naj dvignejo nagrade v blagajni KTL Ljubljana, Čufarjeva 16/111. nadstropje, po izidu Glasila. Ugankarski slovarček Uredništvo Žrebanje nagradne križanke iz Glasila KTL št. 2/88 Zadnje žrebanje naše nagradne križanke smo izvedli med delavci tozda Kartonažne v obratu družbene prehrane kar med malico 23. marca 1988. Tako so se s svojim sodelovanjem lahko vsi prepričali, da poteka naše žrebanje pravilno in da točni kontroli preverjanja pravilne rešitve ne more uiti nobena napaka. Tudi pri tem žrebanju je bilo kar pet nepravilnih rešitev. Izmed 51 reševalcev s pravilno rešitvijo je bil žreb naklonjen: 1. nagrada MARJAN JERIČ 5.000 din DSSS 2. nagrada CIRIL JEGLIČ AJANT grški poveljnik pred Trojo po grški mitologiji ASKA naša plesna skupina AVREOLA svetli venec okoli sonca ADEPT alkimist, izdelovalec zlata COROT Kamile, francoski slikar DIVIDEND v matematiki: deljenec ERRATA seznam napak v tekstu KIRMAN vrsta perzijskih preprog v svetlem tonu NOEMIST pripadnik nauka o miselnosti PONTON vojaški most, nosilec platforme rečnega splava Nagradna križanka ;e!ka kotlu □ utež. KAZNI K.TL STAfc£7. VoPa/- ldAE_ Obl&tt MltMlk MUTA- NO-tAiS o'k)tlLL &G-E.NJ, Vhso-va ni£. ZAČIMB,* BiOTUl STtOP ANTOM K.6ŠIH oTtoŠ. IGtiČA OKIS KUMR- S^o omamilo £liHo IbNOST VoLW gostob. PIKATA TB^čC PRAMC %um._ fcAhiU4?i STARA hATI So A 5- LW. STAV. 'RltNT TtAšac ZA 14££ Ivo TA V o .UTOK TAM HI AVJTOM. IK)(rOUC lULNO AM£R, lutn. fcO-tTAM. »oUTIK K8K. £Lth /T=u/ RAVUK >OLUT- VHR- k4ČA* S-oOBZl—.^a suiTtmBTffnCjp« £MA Ob CČ.L1K) VAMAC OKOLI SOkJCA vratmi l2.RL.Z- MIT SZLVLR. TScA-J O.LKTR. lVJb\JS»T. UJAKkA ALKott . PHAc£- HAltVNO OKMO ŠPORT. RmJIK. GLASB. IUSTR. MAKARSkb BOLR2. . VINA. ONAS- SIS TIPAL- KA PARRV) PRZPRO- G-A VELJKA SLAŠ- ČICA iTVfcK. Ž..IK2. 1 lun FILMA -NOTA >fc& KTL J KJOTA RA SILO £ihe- okrat H- 1HL- G-oRAV £H\l v AbAKlc VRs-TA US, MIA ntwyoit šž-TRT URCS RKKŽ.B RAUL • • rR.u.iv. AKAfeng- AHUL. TlLKSk.) 1GRALZC Z..IME ■JAM- VLOVJANT* KRILO RIMSKA VOJSKA CARSKI TU MAK rm> TROTo RRAfcZC UBol iamsak OTOKI V SRLbOZ.. MO RTU bOLOČl- TEV bfc-OBLk) PS-SLK ruSTOLOV -ŠČlNA MONGOL VLAbAR rnč Kt UL LLTA h£L £Lž.KTfifl MOTORJA fcRup, KJAMVR- PRtfclVAU KA MAŽA RETUfeL. SARMAM MAPA K V miGi cLŠRl AVTO HOMU. Hsmit- PRIPRAVA RA ££ KAJJi VlKJOROb RASTL. cAMRAR SIRA- MlScE- bAVORJM •Jg-NKo POLTSKA CVRT -U CA Ob -fcL2.SK 1.1TOLA PRITR blLMlCfl ANSJR. SMOČAC /H AMS/ IRbLLo- VALCI zlata S£S TA V. IKJ RISAL ZUPANČIČ MATJA2 KiMic. RLtMttfl /v«./ RAST L. fcOblCA UMEN, ?AME- TEKJ UUSLIK. Roka SL MLŠTO IGRAL. KARTA KOŠIR. UANbž. MEsto V AL-2.1RITI TATCE MAŠA RAKA bLL bi MARTA V ARHIV MESTO ORKMU) AmtoM tat K roLoT-v AGAT. MOR3U GLRAAK OREL airkje VbOlfc. VlAMlčf. LlLMLUT VOl A S. MOST TURČHA E-TUiČ. SKUPINA KJEG-SU KUTINA NAŠ PISAT. M- IMA fISMiTIV sTORs . PASTAM RIVAL. VRSTA masa PLASMA SKOPIMA Abo „ STARIČ KOMAC POLo- ToKA fclLO IMbUST- USKJTA VRHMIW M AT RIT maša iM sl. H. ČRKA PISAT UT J-AbTt MRTV1U 2 FAfcRoMV MLTob ARUH- G0ST1K). LOKAL OBLEKA MEMlttoV kalit TELES poskob- fcA KRATICA MA RA- cArrm SAVLR bEAGO •SRfcsKl LRAMAT kitit B.VV5I ClAMKfO >R)PAb. MOAM1- EMA bLLAV. SVč,r KRAb MA K0-P2RSK2V\ VRSTA PECIVA bzni- MAC pceoc/ M\KAl,- MICA A5LAT bLL AR *-aika SRLblf VRTANI A Pasni?. •ik rakav ŠVICI MRLUA T • J**?U*. ULTM! ČAS . « ;Nk E Kami k . UAL TAPoU btX)B>IL (.i-Aff-AV- »A LITŽ.K. alpl ahia IZUiL. Mž^To k.TL V.TL ict-n GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2200 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR: JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK, ALEKSANDRA STOJŠIN, CVETA AHČIN TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME; TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316 -922 INT. 208