GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIF GRADIS
GRADISOV
VESTNIK
Leto XXII
Ljubljana, oktober 1980	v	štev. 269
Čestitke ob našem jubileju
dis romno’ *°da slovesno smo delavci Gra-de|3 ?raz.nova** sv°j jubilej. Petintrideset let nja” m tr'deset *et delavskega samoupravlja-
kat*^8 8*' usPcšua je bila prehojena pot v iZosM reZU,tati na®e8a skupnega dela niso Z8 . . bomo ponavljali zgodovine, ker 4.Snn'-lna *° na*a dejanja — zgodovina je zvoj • ,Z8Nenih objektov, zgodovina je ra-S|toVa()U|SPehi delavskega samoupravljanja
To\f'k° smo napravili, dobro in kvalitetno.
prjZn.am Potrjujejo tudi mnoge pohvale in roma omrežju cest v naši ožji in širši domovi-Partn na®*** investitorjev in poslovnih	ni. Še ne povsem urejeno cestno omrežje za-
je:Q eilev tako doma kot iz tujine. Potiju-	hteva dosti iznajdljivosti visokih strokovnih
•otnp itUt*' številni telegrami in čestitke iz ce- kadrov, kakor tudi marljivih delavcev, ki jih v Jugoslavije, izrečene ob našem jubileju. Gradisu ne manjka. To pa je tisto, kar odli-
Čestital nam je Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, prejeli smo čestitke iz Sarajeva, Makedonije, Hrvatske in številne telegrame iz Slovenije.
Lojze Blenkuš, dipl. gr. inž., direktor republiške skupnosti za ceste je v telegramu med drugim dejal:
»Velikemu kolektivu našega gradbeništva, Gradisu iskrene čestitke. Želim uspešno sodelovanje tudi v bodoče, ki je bilo dobro in zgledno že dosedaj, saj bo to samo v korist — jubilantu kakor tudi naši cestni službi, ozi-
kuje vaš kolektiv, ki pravkar proslavlja po-* membne časovne mejnike.«
Rast Gradisa je bila povezana s trdim delom, z nenehno željo po napredku, tako v smislu sodobnih organizacijskih prijemov, uvajanju nove tehnologije ter vseskozi povezana z uresničevanjem velikega načela naše socialistične družbe »tovarne delavcem«.
Takšni smo bili v preteklosti, takšni smo tudi danes, ko je potrebno kjerkoli zgrabiti za delo, izvajati stabilizacijske ukrepe in utrjevati naš samoupravni socialistični sistem. To niso parole, temveč pripravljenost in odločnost naših delavcev, da vsi kot eden strnemo naše vrste ter kljub težki in resni gospodarski situaciji, smelo korakamo bodočnosti na Proti.	LOJZE CEPUŠ
C?še republiko. 5"!e!nici naše delovne organizacije so se v Linhartovi dvordni Kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani udeležili tudi najvišji predstavniki ^"»venije, Saša ‘sl.-6 pr0ti desni ~~ Janez ZemUarič’ predsednik IS skupščine SR Slovenije, Viktor Avbelj, predsednik predsedstva skupščine SR ^“škrič, predso.1 -l’ 8'avni direktor G1P Gradis, Ivan Maček-Matija, član sveta federacije, Marjan Rožič, predsednik skupščine mesta Ljubljane, Marjan onik skupščine občine Moste-Polje, Jože Bučar, sekretar mestne konference ZKS, Vinko Hafner, predsednik RS ZSS, Željko Humer predsednik RO SGDS, Štefan Korošec, član predsedstva CK £KS in Lojze Cepuš direktor KSS
Seminar za družbenopolitične delavce
Po daljših zapletih in nekajkratni preložitvi termina smo se družbenopolitični delavci Gradisa le zbrali na seminarju, tokrat v novem počitniškem domu v Biogradu. Nekateri so temu sicer ugovarjali češ, da to v času stabilizacije ni najprimernejša rešitev, vendar so prisotni na seminarju menili, da je organizacija seminarjev v Bio gradu opravičljiva iz več razlogov, o čemer bi kazalo kaj več spregovoriti ob kakšni drugi priložnosti.
Če ocenjujemo udeležbo na seminarju, je ta bila zadovoljiva, čeprav so manjkali nekateri, za katere menimo, da bi nujno morali biti prisotni.
Sam program seminarja je bil bolj v »domače« teme, kar je prav gotovo pravilna usmeritev. O splošnih temah se namreč lahko seznanimo v okviru izobraževalnih programov v občinah.
Da so obravnavane teme bile aktualne in zanimive priča tudi pripravljenost udeležencev, da se aktivno vključujejo v razprave. Žal moramo ponovno ugotoviti, kot večkrat doslej, da je za razprave zmanjkovalo časa. Sam program seminarja na prvi pogled niti rii bil tako »napet« in tudi disciplina udeležencev je bila strukturi primerna. Posamezne teme pa so le obsegale široka področja, s katerimi smo se morali seznaniti in tako izmenjavo mnenj o posameznih vprašanjih včasih skrčiti na minimum. Prizadevati pa si moramo, da bomo nova spoznanja uporabili pri bodočem političnem delu vsak v »svoji« organizaciji.
Naj poskušam izraziti še nekaj misli ob sami vsebini seminarja, ob posameznih temah, vse seveda brez ambicij, da bo ta pogled dovolj celovit in dovolj argumentiran za neko zaključeno, še manj pa dokončno oceno seminarja.
Predvsem mislim, da so odvečne vsakršne razprave o potrebnosti takšnih akcij. Ob tem naj ponovim le neko misel izrečeno na podobnem seminarju nekaj let nazaj, da namreč na takšne seminarje ne prihajamo predvsem zato, da bi se učili, ampak, da obnovimo nekatera že pridobljena znanja, pridobimo nove izkušnje in kar je še posebej po-, membno, da poskušamo poenotiti svoje poglede na določena aktualna vprašanja, kar je najbrž pogoj za enotno politično akcijo.
Da moramo kadrovsko politiko razumeti in obravnavati, kot sestavni del delovnega procesa in nepogrešljivi element »poslovne politike sleherne družbene celice; ta meja je vedno bolj prisotna a zelo počasi prodira v našo zavest. Tudi zato je razumljivo in nadvse koristno, da smo na seminarju za družbenopolitične delavce tem vprašanjem posvetili del razprave. Povsem jasno je namreč, da kadrovski politiki in kadrovanju, kljub gornjim ugotovitvam, posvečamo vse premalo pozor-
nosti. Pa ne samo družbenopolitične organizacije, tudi samoupravni organi in vodilni delavci. Na seminarju smo dobili veliko napotkov in usmeritev in na nas je sedaj, da jih uveljavimo v praksi. Predvsem pa so družbenopolitične organizacije tiste, ki morajo zagotoviti, da bo kadrovska politika in kadrovanje dobilo mesto, ki je potrebno in nujno.
Dobršen del seminarja je bil posvečen družbeno-ekonomski problematiki Gradisa.
V	okviru tega smo obravnavali več tem, ki so vse po vrsti nudile dragocene podatke na osnovi katerih lahko usmerjamo našo politično aktivnost. Predvsem je to pomembno v tem času, ko smo obravnavali triče-trtletne obračune in ko smo v jeku priprav na razprave in sprejem srednjeročnih planov in ko takoj za tem pričenjamo z aktivnostmi pred sprejemom zaključnih računov. Verjamem, da vedno ne dobimo takšnih podatkov, kot so nam bili predstavljeni na tem seminarju. Tu mislim predvsem na nekatere podatke o angažiranosti, o uspešnosti poslovanja pa o stroških režije ipd. Menim, da bi politične organizacije morale takšne podatke dobivati mesečno, da bi na tej osnovi lahko začenjali določeno politično aktivnost za odpravo negativnih trendov v poslovanju.
V	okviru »notranjih« tem velja poudariti tudi problematiko organizacije poslovanja, ki je bila na seminarju predstavljena s širšega vidika, namrečod samoupravnega organiziranja do ekonomskih odnosov, ki se znotraj konkretne organiziranosti realizirajo. Še dodatne razsežnosti dobivajo ta vprašanja v današnjem času, ko snujemo srednjeročne plane. Nedvomno ima bodoča organiziranost v teh planih vidno mesto. Kljub vsemu pa moramo le imeti v mislih oboje, ki jih s takšno ali drugačno organiziranostjo želimo doseči. Osnovni cilj je najbrž zagotoviti takšen samoupravni družbenoekonomski položaj delavca, kot to določa ustava in zakon o združenem delu. Vsi ostali cilji so najbrž pogojeni s tem osnovnim.
Tu mislim, da je več dilem, katere moramo pretehtati in najti najoptimalnejše rešitve. Te so pa vselej podvržene subjektivnim vplivom in nas zato na tem področju čakajo še zelo delikatne in odgovorne politične naloge in odločitve. Pogosto namreč lahko slišimo ocene, tudi najvidnejših organov in posameznikov v republiki in federaciji, o negativnih pojavih zapiranja tržišča, lo-kalističnih težnjah, podjetniški in vse bolj tudi tozdovski miselnosti, kar vse skupaj nima nič skupnega z družbeno naravo dohodka, ki se tako jasno manifestira skozi institucijo združenega dela, ki se nikakor ne končuje v temeljni organizaciji ali delovni organizaciji, ampak se
dokončno zrcali šele v učinkovitosti narodnega gospodarstva.
Bodoče odločitve na tem področju moramo zato izpostaviti najširši kritični oceni, saj dokončne odločitve ne morejo in ne smejo biti plod trenutnih in ozkih ali celo posamičnih interesov.
Vse navedeno pa naj bi imeli v mislih tudi, ko govorimo o naši dejavnosti v tujini, kije tudi, mogoče preskromno, bila predstavljena na seminarju.
Naj na koncu omenim še temo — metode političnega dela. Ta je od vseh bila še najbolj splošna, a je še kako posegala v naše vsakdanje de k). Imeli smo priložnost primerjati teoretične predpostavke političnega dela z našo vsakdanjo prakso.
To dvoje se v mnogočem razhaja. In če želimo učinkovito delovanje, bi ta razhajanja morala biti čim manjša. Veliko stvari bi pri vsakdanjem političnem delu morali spremeniti, oz. izboljšati pa naj bo to
priprava sestankov, ali zapisnik, ki ga po sestanku napišemo. Za učinkovitost političnega dela (pa tudi samoupravnega) je pomembno oboje in tisto, kar se dogaja med in po teh dogodkih. Pravzaprav bi lahko trdili, da so najpomembnejša dogajanja in aktivnosti po sestanku (kateremkoli), ko moramo dogovorjeno izpeljati v praksi. Žal smo prav v tej fazi prevečkrat premalo dosledni.	1
Upajmo, da bo opravljen seminar pripomogel v drugačni praksi. Če ob koncu le poskušam izraziti neko oceno seminarja, moram reči, da je namen bil dosežen, namreč namen, da osvežimo nekatere probleme, nakažemo možne rešitve, se oborožimo za konkretno politično akcijo.
Konkretne učinke pa pričaku- ] jemo in če je kdo menil, da smo si vzeli preveč časa, smo udeleženci spoznali, da ga je za zelo obširno j problematiko bilo še premalo.	,
V. MASTEN i
Začetek izgradnje Gradisove tovarne
gradbene opreme in strojev
Večina delavcev Gradisa še ni imela priložnosti, da si ogleda novo lokacijo, kjer bo stala Gradisova tovarna gradbene opreme in strojev, ki bo v bodočih mesecih veliko gradbišče.
Investitor TOZD Kovinski obrati Ljubljana skupno z izvajalci TOZD GE Ljubljana, TOZD SPO in TOZD OGP zagotavlja, da bo že konec tega leta možno videti, kako je iz peščene ravnice pognal objekt dolg 145 m, širok 80 m ter 11 m
visok, srce novih prostorov za proizvodnjo gradbene opreme.
Tu si bodo delavci TOZD Kovinski obrati Ljubljana krojili svojo bodočo usodo, za katero so prepričani, da bo prav tako uspešna, kot je bila uspešna prehojena pot v preteklih 35 letih.
Da se zamisel uresničuje, priča tudi fotografski posnetek, ki kaže zemljišče v industrijski coni občine Ljubljana Moste-Poljg ter intezivna dela za pripravo gradbišča.
GREGOR OBLAK
Stroji pripravljajo teren za gradnjo novih proizvodnih prostorov za Kovinske obrate iz Ljubljane
Letos bodo ravenčani zgradili 126 stanovanj na Javorniku	Nova jeklolivarna za Železarno Ravne je v zaključni fazi gradnje
Dobro angažirani tudi v prihodnje
Na Ravnah so zagotovili že več kot polovico del za leto 1981
Na Ravnah so zagotovili že več kot polovico del za leto 1981 Naš tozd v Ravnah na Koroškem je trenutno eden izmed redkih v Gradisu, ki se lahko pohvali, da že ^daj ima zagotovljeno 75 — 80 % Potrebnih del, da bi lahko dosegli Plan v letu 1981 .To je toliko bolj ra-*yeseljivo glede na sedanjo investicijsko politiko pri nas in glede omejevanja investicij.
Pogovor o tem je stekel z direktorjem tozda tovarišem Tonetom Zaleteljem, ki je naj prej pojasnil, da »prevzeta dela za leto 1981 malo j bolj drobna, kot so bila v preteklih ! ''ih. Če bomo hoteli nemoteno po-I s*ovati, bo treba poprijeti za vsako, '^di manjše delo. Preostanek manjkajočih del bomo zagotovili do konca letošnjega leta, oziroma v Ptvih mesecih naslednjega leta.«
Tako na Ravnah v letu 1981 še ne °°do preveč čutili vpliva restrikcij b® področju investiranja in bo dela d°volj. Plan, ki ga bo trebadoseči Prihodnje leto se bo gibal med 400 1,1 450 milijonov dinarjev. S takšno j^alizacijo bodo tudi v prihodnjem 'tu svojim delavcem na Ravnah zagotovili tak standard kot so ga imeli ‘etos.
, Kje boste delali v prihodnjem 'ttu?
»Prevzeta dela za leto 1981 so v glavnem pri naših stalnih investi-Prjih kot so Železarna Ravne, k-esna Slovenj Gradec, Monter Dravograd, Rudnik Mežica, Tovarna snja Slovenj Gradec in pri ostalih
večjih in manjših investitorjih v Koroški regiji in izven nje. To sta predvsem naša dva investitorja v Celju in Mariboru — TAM in Cinkarna s katerimi že dolga leta lepo sodelujemo.«
Kje pa trenutno največ gradite?
»Pred kratkim smo predali namenu industrijsko halo za TGO Gorenje v Muti, v zaključni fazi je tudi jeklolivamaza Železarno Ravne. V polni gradnji je v železarni nova kovačnica in jeklarna. Kontinuiteta stanovanjske gradnje na Javorniku se tudi nadaljuje saj bo tam v letošnjem letu dokončanih 126 stanovanj. Prav tako je v polnem teku izgradnja Tovarne stavbnega pohištva za Lesno iz Slovenj Gradca. Tovarno gradimo v Spodnji Vižingi nedaleč od Radelj. Letos smo prevzeli v gradnjo tudi nekaj objektov družbenega standarda in pa manjše rekonstrukcije industrijskih objektov v Rudniku Mežica.«
Kako se boste v našem tozdu prilagodili trenutnem položaju?
»Tudi pri nas se zavedamo, da je doba konjukture v gradbeništvu mimo in da bo nujno z gotovim delom naših kapacitet treba poiskati delo izven naše regije. Mogoče bomo morali prestopiti tudi meje naše republike ali domovine in na ta način zaposliti eventuelni višek naših kapacitet ter Jako premostiti krizno obdobje. Sedaj bo pa res treba preiti od besed k dejanjem in zmanjšati stroške, izboljšati organi-
^čstrikcijski ukrepi so za tretjino zmanjšali tudi hale za tovarno pohištva v P°dnji Vižingi, ki jo gradimo za Lesno iz Slovenj Gradca
zacijo in pripravo dela, dvigniti produktivnost in izboljšati ekonomičnost. «
Kako izpolnjujete plan za letošnje leto?
»Vse komponente plana dosegamo po predvidevanjih, tako da bo tudi letni obračun pozitiven. Realni osebni dohodki so padli tudi nam za okoli 7 %, kar pa je manj kot v naši občini in manj kot v Gradisu. V našem tozdu spoštujemo resolucijo in dogovore.«
Precej ste naredili na področju družbenega standarda?
»Naš tozd resnično skrbi za dobro počutje svojih delavcev. Z vselitvijo doma v Slovenj Gradcu smo popolnoma rešili problem namestitve samskih delavcev. Le-ti imajo ves komfort v naših samskih domovih. Tako smo izpolnili obljubo do delavcev in podjetja ter uresničili zahteve Samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih.
Tudi področje družinskih stanovanj smo izredno dobro rešili, saj trenutno imamo le pet nerešenih prošenj za družbena stanovanja in kar je še bolj razveseljivo, te prošnje niso starejše kot leto dni. Precej smo vlagali tudi v posojila za individualno gradnjo in nakup lastniških stanovanj, kar je tudi izredno dobro naložen denar.«
Kaj je z izgradnjo vaše industrijske baze?
»Prva etapa gradnje naše baze je že končana in to tudi vpredvidenem roku. Tako so tudi na tem področju
postavljeni dobri temelji za nemoteno poslovanje tozda. Prav zaradi že omenjenih vzrokov je pri nas nekoliko več optimizma za nastajajočo krizo in upamo, da je bomo prebrodili nekoliko lažje kot ostali, ki so manj vlagali kot mi.«
Katere so osnovne prvine vašega razvoja v srednjeročnem obdobju 1981-85?
»V razvojnem programu za omenjeno obdobje je naša osnovna naloga razvijanje operative, z našimi storitvami moramo zadovoljiti investitorje v Koroški regiji in izven nje, z viškom kapacitet bomo morali po i-skati delo zunaj regije v okviru Gradisa ali pa samostojno, del kapacitet pa smo planirali tudi za nastopna zunanjem trgu.
Tudi v bodoče bomo vlagali v družbeni standard naših delavcev z ozirom na novonastalo situacijo Skrbeti bomo mogli tudi za normalno rast osebnih dohodkov zaposlenih v našem tozdu.
Bistvena investicija za naš tozd v tem obdobju pa bo pridobitev gramoznice za separacijo gramoza. Tp surovinsko bazo bomo poskušali pridobiti samostojno ali pav sodelovanju z ostalimi gradbenimi podjetji v Koroški regiji Razgovori že potekajo na nivoju Gospodarske zbornice za Koroško regijo, tako da bodo stvari kaj kmalu že dosti bolj jasne. Študijo za gramoznico vodi Ekonomski center iz Maribora.«
CVETO PAVLIN
Samski dom v Slovenj Gradcu je že zgrajen. Lep je in udoben
Gradnja fleksibilnihstanovanj
v Fužinah
Za bolj humano in udobnejše stanovanje
Ljudje smo se že kot na dan navadili, da tedaj, ko dobimo ključ novega stanovanja, dobimo z njim tudi vse ostalo. Stanovanje v katerem je kuhinja, ena ali več sob, hodnik, sanitarije in morda balkon. Zastonj se jezimo, če je kuhinja premajhna, pa hodnik preširok, dnevna soba tam, kjer si je ne bi želeli imeti in podobno. Vsa naša jeza je zastonj, saj si kaj dosti s takšnim stanovanjem res ne moremo pomagati. Srečni smo, da smo ga sploh dobili. Sreča je, da načrtovalci stanovanja vedo, koliko težav in celo krivic naredijo s tem, ko ljudem v bistvu diktirajo stanovanje.
Vendar so se t udi na tem področju gradbeništva stvari spremenile. Gradisovi arhitekti so svoja dolgoletna razmišljanja in snovanja na tem področju uresničili z projektno nalogo o fleksibilnih stanovanjih, ki se bo začela uresničevati pri gradnji stanovanjske soseske MS 4.5 Fuži-
ne. Ta naloga je pred kratkim bila predstavljena v Gradisu, tudi za širšo javnost.
Projektiranje fleksibilnih stanovanj je bilo družbeno opravičeno prizadevanje, da se uresničijo pobude za sodobnejše in humanejše stanovanje. Zato je gradnja fleksibilnih stanovanj v Fužinah po-thembna prelomnica v našem' načrtovalnem procesu.
Fleksibilno stanovanje stanovalcem ne vsiljuje več razporeda prostorov in medsebojnih povezav. Stanovalcu daje svobodno površino. Velikost le-te je odvisna od njegove kupne moči in potreb. Na dani površini si bo kupec sam krojil funkcionalnost, površinske odnose si bo sam postavljal, organizcija stanovanja bo prepuščena njegovim individualnim potrebam.
Fleksibilno stanovanje ne bo nikoli zastarelo, če ga bodo lahko različne generacije stanovalcev preu-
Gradimo nadvoz Semedela v Kopru
Tudi na Primorskem imajo zadnja leta vse večje težave s prometom, ne samo v sezoni, temveč tudi izven nje. Zato je bilo nujno pristopitr čimprejšnjem reševanju tega problema. Lansko leto je bil zgrajen nadvoz pri Slavčku, letos pa je v gradnji semedelska upadnica, ki bo preko nadvoza povezovala novo stanovanjsko naselje Semedela s starim mestnim jedrom. Nadvoz je v bližini Slavni-kovih garaž in se pne preko Istrske ceste, ki je predvidena tudi kot štiripasovnica.
Spomladi letos je bil začetek pripravljalnih del, junija pa so začeli z zabijanjem pilotov. Za nadvoz je bilo potrebno zabiti 102 pilota v
globino 6 do 35 metrov. Most bo stal na devet stebrov in dveh krajnih opornikih. Dolg bo 224 metrov in širok 15 metrov. Vozišče bo široko 10 metrov, za vsaki vozni pas 5 metrov. Jme! bo tudj dva 2,5 metrov široka pločnika. Trenutno je pri gradnji prišlo do manjše zamude, vendar le-ta ne bo vplivala na rok za dograditev tega objekta.
Kompleten priključek Semedele, ali kot pravijo domačini semedelska »deteljica« bo dokončan do oktobra naslednje leto. Most pa bo zgrajen že prej, saj se predvideva, da bodo prvi avtomobili zapeljali iz Semedele v Koper za 1. maj 1981 leta.
C. PAVLIN
Semedelski nadvoz bo zgrajen do 1. maja prihodnjega leta
rejale po lastnih zamislih in potrebah in ga prilagajale vsakokratnim bivalnim navadam — družine ali posameznika.
Tako bo prvič pri nas v proces, izgradnje'stanovanj aktivno s svojimi željami in potrebami vključen kupec stanovanjske enote.
Kupec bo lahko izbiral od garsonjer do štiriinpolsobnih stanovanj-
skih enot za katere je v katalog11* novanjskih enot podano do 5 možnih načinov oblikovanja P°s mezne enote.
Brez dvoma je to pomembna r. buda Gradisa, saj bo z njeno ure5 čitvijo dejansko omogočil boo0^ stanovalcem, da si sami urejajo5 življenjski in stanovanjski Prof CVETO PAVL*1’
Za zabijanje pilotov smo si morali izposoditi 100 tonsko avtod vigalo I Ljubljane, ki je največe V Sloveniji
Kaj delamo v Novem mestu
Že sedmo leto Gradis tozd GE Ljubljana-okolica gradi tovarno motornih vozil v Novem mestu. Trenutno je prednostna investicija tovarna avtomobilov in tovarna počitniških prikolic. Poleg teh objektov gradimo še preko 20 manjših objektov v sklopu IMV.
Tovarna prikolic bo v končni fazi dolga preko 500 metrov in široka 120 metrov. Sedaj se gradi prva faza
dolžine 120 metrov. .
Več o gradbenem sektorju jj mesto lahko preberete v nas> (()jj številki, ko bomo rirrdstavi ostale objekte, ki IMV, predstavili delo na gradbišču, nje v delavskem na—.,-,. gil.•, gradnji in še marsikaj zanimi Novega mesta.
jih gradi"1" •„
ss£3*s
i«eliu. težav6 L
Prva faza gradnje tovarne stanovanjskih prikolic za IMV v N«



■ ;
'
°8led na pročelje hotela Svoboda v Strunjanu
V adaptiranih bungalovih je 150 ležišč
■
Hotel Svoboda v Strunjanu zaključni fazi gradnje
Hote1! t°^ih invalidovnv0SVtr^anu: ta	s °J1 Poleg obstoječega obje k-
vemhr6,8°ste Pa bo sprejel 29. no-b*šče ,tkCt,°S; Ko avgusta to grad-stva ,Dblskal Predsednik predsed-
skupaiLS17enij.e Viktor Avbeli’
°dhnr J^f^sednikom republiškega
nikomaipHB ^OVJanezom Vipot" ta naii Je.deJal’»da je prav, da smo oklicn e^Sl del slovenske obale in V n endarle pričeli1 urejati«, belinih VC l1 ^telu bo 170 dvopo-namenieSn^ter nekaj en°P°steljnih J nih za nego bolnikov. Tako
Hotel v Ormožu odprt
StUo p^e^nji številki našega časopisa ■ Otvoritev hotela je bila svečana, ončan^Cal'’ da bo botel v °rmožu Prvim gostom so bile na voljo kar tri ) ni h?,20, septembra, vendar se godbe — ena je igrala samo ljudske £ dlla.Delavci tozda GE Ma- "
se bo z dograditvijo tega hotela povečala kapaciteta Doma vojaških vojnih invalidov na 320 postelj. Hotel bo povezan z že obstoječim hotelom v katerem je tudi bazen. Tudi ta hotel je pred petimi leti zgradil naš koperski tozd. Doslej je dom v Strunjanu posloval le od aprila do septembra, po novem pa bo odprt vse leto.
Poleg gradnje hotela so naši delavci na novo uredili celoten rekreacijski center s športnimi igrišči za odbojko, golf, košarko, namizni tenis, kegljanje, tenis itd. Uredili in regulirali so hudournik v bližini ho-
druga predvsem zabavne, iučna d iauiu se dvaJset dni za zak- tretja muzika pa je prihajala iz gra-e bi|a e ain Ureditev okolice. Zato mofona. Hotel lahko hkrati sprejme 1, okt$Vh Canost ob otvor'tv* hotela 670 gostov: v novi veliki restavraciji
tela ter zgradili nove dovozne poti.
Adaptirani so tudi vsi bungalovi, ki sodijo v sklop Doma vojaških vojnih invalidov. V le-teh je 150 ležišč, po udobju pa so enaki hotelu.
Pri gradnji je prišlo do krajše zamude zaradi nepravočasne dobave aluminijskih konstrukcij, vendar to ne bo vplivalo na rok za dograditev hotela.
Za vsa omenjena dela je bito treba odšteti 220 milijonov dinarjev, kar je nekoliko več od prvotno predvidene cene, saj so se medtem dela podražila, izvedeno pa je bito tudi nekaj dodatnih del, tako da je celoten kompleks sedaj urejen.
Do hotela je speljana tudi nova široka cesta, ki je nadomestila dosedanjo ovinkasto, ozko in slabo cesto.
C. PAVLIN
*• okt h—“usl OD otvoritvi hotela 670 gostov: v novi veliki restavraciji '•šali še ^*b tej Pr'bk' bomo za-	250, v pivnici, ki bo odprta samo
boškem nekatere zanimivosti o or- zvečer in ponoči je 60 sedežev, v novem hotelu	.. t	a inn n o
V kompleks doma vojaških vojnih invalidov gradijo tudi športno rekreacijske objekte
l-e -
v Ormožu
zaključni fazi gradnje
40, v adaptiranem in povečanem bifeju 80 ter v lovski sobi, banketni sobi in ladji, ki so namenjene predvsem zaključenim družbam je skupno 140 sedežev. Hotel ponuja 45.900 nočitev letno, kar pomeni dnevno zmogljivost-126 postelj.
Prvi obiskovalci pravijo, da je ormoški hotel najlepši v severovzhodni Sloveniji. Krasi ga vrsta posebnosti, od arhitekturnih rešitev v okolju do enkratne notranje opreme in posebnih zamisli v razporeditvi prostora. Posebnost hoteja je tudi v tem, da je v njega možno priti tudi z invalidskim vozičkom. Tudi ena soba za prenočevanje je po dostopu in opremi prilagojena inalidnim osebam. Nadal jnja posebnost ormo-
škega hotela so viseči stropi iz neobdelanega lesa, v recepciji hotela bo gostom na ogled originalna keltska peč, ki so jo arheologi izkopali prav na mesu, kjer sedaj stoji hotel, tu bo tudi umetniška kompozicija iz reliefno obdelanih žganih glinastih plošč z motivi iz ormoških goric, v pivnici bo poleg vrste drugih originalnosti strop, spleten iz vrbovega šibja. Že iz tega je razvidno, kako je bila zahtevna gradnja tega hotela.
Novi hotel v Ormožu je pomemben prispevek k razvijajočemu se turističnemu gospodarstvu v občini, svoj prispevek pa je z to gradnjo dal tudi Gradis.
C. PAVLIN
Kulturni del sporeda je s svojim nastopom popestrila folklorna skupina Brat-	V kulturnem programu je nastopil tudi pevski zbor Vres DPD Svoboda Pr
stvo KUD Prežihov Voranc iz Raven, ki je izvedla splet plesov in pesmi iz valje	%
naše domovine
V Slovenj Gradcu je bilo slavnostno

Že 10. oktobra je bila proslava 35-letnice Gradisa na našem TOZD Ravne na Koroškem. S tem so se začele vrstiti TOZD proslave, ki sledijo centralni proslavi, ki je bila 4.
O nalogah, ki stojijo pred nami je spregovoril direktor tozda Tone Za-letelj
oktobra v Kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani. Svečanost je bila v športni dvorani v Slovenj Gradcu, saj na Ravnah nimajo prostora, ki bi lahko sprejel vse tiste, ki so se proslave udeležili. To so bili vsi delavci ravenskega TOZD, predstavniki investitorjev, družbenopolitični delavci Koroške regije in Maribora, predstavniki ostalih gradiso-vih TOZD, upokojenci, vajenci itd.
V svečano okrašeni in za proslavo prirejeni športni dvorani je najprej zapel moški pevski zbor Vres Simo-
nitijevo Pesem o Titu. Takoj za tem je besedo prevzel predsednik delavskega sveta Stanko Kostanjevec, ki nas je vse spomnil na prve začetke Gradisa, kakor tudi na čas pred 33
Pozdravni govor in oris zgodovine Gradisa je imel predsednik delavskega sveta Stanko Kostanjevec
leti, ko je Gradis prvič prišel v Ravne na Koroškem, kjer se je ves čas zelo močno uveljavljal tako, da vpliva na razvoj občine in celotnega kraja, Koroške regije, saj se vključuje na vsa področja življenja in dela, ter je eden nosilcev gradbeništva na Koroškem.
Za njim je v slavnostnem govoru spregovoril direktor TOZD Ravne na Koroškem Anton Zaletelj. Predstavil je osnovne naloge, ki TOZD čakajo v srednjeročnem obdobju 1981—85. To je razvijanjč operati-ve, zmanjševanje stroškov, izboljšanje priprave dela in organizacije dela na gradbiščih, dvigovanje produktivnosti in ekonomičnosti, še naprej bo treba skrbeti za družbeni standard zaposlenih in za rast osebnih dohodkov v odvisnosti od dohodka in v skladu z družbenimi dogovori, treba bo nadaljevati tudi z izgradnjo industrijske baze, katere je prva faza že zaključena, osrednja investicija v prihajajočem srednjeročnem obdobju pa bo pridobitev gramoznice, z delom kapacitet se bo
treba vključiti tudi v dela izven ^ roške regije, če bo potrebno, pa izven domovine.	J
Po obeh govorih je sledil kul ^ program, v katerem je nastop1'3 v. klorna skupina Bratstvo, ski zbor Vres in igralec drarne ^ Boris Kralj. Dober izbor ter izv _ pesmi in plesov je navdušil vse^ šotne, ki so z močnim ap*a pozdravili nastopajoče.	>|H
Vsi so z velikim zanin*3J ^ ogledali film Gradisovih 35 let, j ob tem spomnili mnogih katerih so delali. Srečali so se n\ jj in starejši Gradisovci, v.a^eoes)< upokojenci, zidarji in tehniki- ^ bilo prijetno na proslavi gi"aal 35 let v Slovenj Gradcu.
Dva najstarejša Gradisovca na Ravnah: Vida Vlcej in Nikola Novak tudi prvi predsednik delavskega sveta na Ravnah
*
Slovesnost tudi v Mariboru
Hvalec,' član*SNG^vf	Komorni moški zbor iz Ptuja ter igralec Rado
movine in kapitalna gradnja, ki so jo naši delavci tako uspešno opravili in jo izpolnjujejo še danes, saj so v tem času zgradili več kot 4.500 objektov, med katerimi je 25 hidroelektrarn in termoelektrarn, jedrska elektrarna v Krškem, 150 velikih industrijskih kompleksov, kot so železarne Ravne, Jesenice in Zenica, Salonit in cementarna v Anhovem, tovarna aluminija Kidričevo, IMV Novo mesto itd. Gradisove! smo zgradili 200 kilometrov cest, več kot 80 velikih mostov in viaduktov, 400 manjših mostov, več kot 1.500 metrov operativne obale vključno z objekti v lukah Koper in Bar, 26 šol, 15 bolnišnic, 18 hotelov, 3 kompletna turistična naselja — Bernardin, Portorož in Kranjska gora, več kot 10.000 stanovanj in še mnoge in mnoge objekte v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.
V svojem govoru je dalje spregovoril tudi o stabilizacijskih naporih, katerim v Gradisu že ves čas posvečamo veliko pozornost in spoštovanju družbenih dogovorov. Svojo trditev je podkrepil s podatki, da v Gradisu dajemo na akumulacijo 10 % več kot je Slovensko povprečje, da smo po produktivnosti in ekonomičnosti tudi nad povprečjem slovenskega gradbeništva, da pa so naši osebni dohodki 4% za gradbeništvom Slovenije, 8% za gospodarstvom Slovenije in 24% za sloven-
Tozdi v Mariboru so na združeno Proslavo Gradisovih 35 let povabili Predstavnike družbenopolitičnih nnkri1Za^ mariborske občine in re-Lr 1 ♦ lnvestitorje, poslovne part-Jf ter Predstavnike ostalih gradi-1 tozdov. S tem so se izognili šti-
pr.°/lavi.v
sednilr "Je D" Kmd Tomažič, pred-S*°Venlje °ra združene8a dela SR
rirn
na tem nivoju vso prizna tr°Ške’ za kar j*m je < slavnosm?nje VSV°iem govoru t, Predsedn,V8°u0rnik Emi' Toma SR Slovenije.^3 združenega dl
kinu GledaVi^ ^'*a v mariborski Pr«otne i? v ŠČe 17‘ oktobra. X boru pozdr-i ln?e".u Gradisa v Ma MaribTtTAdlektor tozda < ?Vojem govoru^na ^•ranc Gačnik. las pred 35 W Jf.Sp°mnilnat Gradisa bila r!^ ’ ko Je delavc< poverjena obnova c
skim negospodarstvom. Vse to omogoča Gradisu, da lažje posluje tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja kot jih imamo sedaj pri nas.
Na koncu svojega govora je tovariš Gačnik spregovoril tudi o nalogah, ki nas čakajo v bodočnosti, predvsem pa v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981—85.
Kulturni del svečanosti je izpolnil komorni moški zbor iz Ptuja, ter igralec Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora Rado Pavalec.
Proslave Gradisovih 35 let v Ma-
riboru so se udeležili tudi predstavniki podjetja Bytostav iz Ostrave z katerim Gradis že dolga leta vzdržuje prijateljske stike. V svojem govoru nam je jubilej čestital generalni direktor Bytostava tovariš Miroslav Vodak se zahvalil za gostoljubnost, ter izrazil upanje, da bosta naši dve podjetji tudi v bodoče gojila podobne prijateljske stike.
Na proslavi sta Franc Gačnik in Vukašin Ačanski prejela plakete s katerimi jih je nagradilo Jugoslovansko društvo inženirjev in tehnikov iz Beograda.
Na koncu so si vsi nazoči ogledali film Gradisovih 35 let, ter se pohvalno izrazil o njem.
C. PAVLIN
V imenu vseh štirih mariborskih tozdov je spregovoril direktor TOZD GE Maribor Franc Gačnik, dipl. ing. Ozrl se je na prehojeno pot v 35 letih in naštel nekaj naših največjih dosežkov. Spregovoril je tudi o nalogah, ki nas čakajo v naslednjem srednjeročnem obdobju
Generalni direktor Bytostava iz Ostrave Miroslav Vodak in glavni direktor Gradisa Saša Škulj sta izmenjala plaketi ob 15-letnici plodnega in uspešnega sodelovanja med tema organizacijama
Na proslavi je tov. Branko Rozina podelil plaketo Jugoslovanskega društva inženirjev in tehnikov direktoiju tozda GE Maribor Francu Gačniku (na sliki) in direktoiju tozda Biro za projektiranje Maribor Vukašinu Ačanske-mu, za njun doprinos razvoja gradbeništva v Sloveniji
Proslavili smo 35-letmco naše delovne organizacije in 30 let
samoupravljanja
4. oktobra je bilo slavnostno v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani
Preteklo je že 35 let od takrat, ko je takoj po osvoboditvi takratno Ministrstvo za gradnje združilo vso gradbeno operativo in skromno zapuščino mehanizacije in ko je sredi
veselih dni svobode vlada LRS izdala uredbo o ustanovitvi gradbenega podjetja GRADIS. Bilo je to 4. oktobra 1945 leta. To je datum, ki ga Gradisovci slavimo kot rojstni
Slavnostni govornik je bil Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS
O prehojeni 35-letni poti je spregovoril predsednik delavskega sveta Gradisa Jože Ločnikar, dipl. inž.
ilggl

Na slovesnosti so bili tudi predstavniki drugih gradbenih organizacij in predstavniki družbenopolitičnih skupnosti: v drugi vrsti Andrija Vlahovič, predsednik občinskega sveta ZSS Moste-Polje, Ivan Zidar, generalni direktor SCT in Silvester Četar glavni direktor Primorja iz Ajdovščine.
dan našega podjetja, ki predstavlja tudi začetke in prvezametke slovenskega gradbeništva. Pred mlad kolektiv je bila postavljena velika naloga — obnova porušene domovine in kapitalna gradnja.
Za nami je 35 let dela. 35 let trdega dela. Za nami je tudi 30 let samoupravljanja, ko smo ravno v Gradisu ustanovili prvi delavski svet v jugoslovanskem gradbeništvu.
Že bežen pogled na razvoj slovenskega gradbeništva nam dokazuje, da je Gradis povezan z obnovo in izgradnjo naše domovine, z giganti naše prve petletke in gradnjami teh 35 let, z uvajanjem in uporabo sodobne tehnologije, organizacije dela in z doslednim uveljavljanjem delavskega samoupravljanja.
Zato je tudi bilo slavnostno 4. otkobra v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Vsaki delavec Gradisa, je bil ponosen da je lahko prisostvoval tej slavnosti, saj 35 let Gradisa pomeni tudi 35 let gradbeništva v Sloveniji.
Intonirana je bila Internacionala, takoj za tem pa je besedo prevzel predsednik delavskega sveta Gradisa tov. Jože Ločnikar. Spregovoril je o prehojeni 35-letni poti našega kolektiva, ki je največje gradbeno podjetje v Sloveniji in drugo največje v Jugoslaviji. Zaposluje 8.000 delavcev in dosega 8,4 milijarde celotnega prihodka.
Gradisovci smo svojo nalogo vestno izpolnjevali in jo izpolnjujemo še danes, saj smo v 35 letih zgradili več kot 4.500 različnih objektov, med katerimi je 25 hidroelektrarn in termoelektrarn, jedrska elektrarna v Krškem, 150 velikih industrijskih kompleksov, kot so železarne Jesenice, Ravne in Zenica, Salonit in cementarna v Anhovem, tovarna aluminija Kidričevo, Litostroj, kamniški Titan, IMV Novo mesto, dravske elektrarne itd. Gradisovci smo zgradili 200 kilometrov ocest, več kot 80 velikih mostov in viaduktov, 400 manjših mostov, več kot 1.500 metrov operativne obale vključno z objekti v lukah Koper in Bar, 26 šol, 15 bolnišnic, 18 hotelov, tri turistična naselja — Bernardin, Portorož in Kranjska gora, več kot 10.000 stanovanj in še številne drugeob-jekte po celi Jugoslaviji. V lastnih projektivnih birojih nastajajo načrti mostov, objektov visoke gradnje in drugih objektov. Kovinski obrati v Ljubljani in Mariboru izdelujejo opremo in mehanizacijo za gradbeništvo. Potrebo po železu pokriva naša lastna žele-zokrivnica, po gradbenih polizdelkih pa Obrat gradbenih polizdelkov. Z lesom nas oskrbuje Lesno industrijski obrat iz Škofje loke. Strojno prometni obrat skrbi za prevoze in delo mehanizacije.
r,|slave se je poleg najvišjih predstavnikov republike udeležilo tudi preko 400 delegatov iz vseh naših tozdov
Zadnja leta Gradis vse bolj prodira tudi na **ja tržišča. Delamo v Nemčiji in Iraku. Na-'°pu na tujih tržiščih bomo posvečali še do-'atno skrb, tako da smo planirali, da bo leta ^85 vsaki peti Gradisov delavec delal v turni.
Za tem je besedo prevzel Štefan Korošec •lan predsedstva CK ZKS. Čestital je vsem klavcem Gradisa visoki jubilej z željo, da 4di v bodoče nadaljujejo z uspešnim delom, ^udaril je tudi pomembnost gradbeništva v '^venskem gospodarstvu in sicer gradbeniška, ki naj bi bilo povezano bolj kot $edaj.Pohvalno se je izrazil o uspešnem potovanju Gradisa, kar dokazujejo podatki, o doseženem dohodku na delavca, ki znaša v Gradisu 248.277 dinarjev, kar je za 10 odstotkov več kot v slovenskem gradbeništvu, Medtem ko je akumulacija na delavca celo za odstotkov višja v omenjeni primerjavi.
To seveda ni slučaj, saj se Gradisovci zasedamo, da omogoča akumulacija, ki je °snova zarazširjeno reprodukcijo in s tem za nove nabave in hitrejši tehnološki razvoj. To Pa je vedno bolj pomembno pri osvajanju novih tržišč in pri sodobni gradnji vse bolj *3htevnih objektov.
Kulturni del slovesnosti ob 35. letnici ptadisa je s svojim nastopom izpolnil Ribni-oktet in prvak Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane dramski igraje Boris Kralj.
Z zanimanjem so vsi pričakovali zaključek Ijfoslave, ki je bil namenjen filmu Gradisovih 5 let. V 45-minutnem prikazu, so se zvrstili Vsi pomembnejši objekti, ki smo jih zgradili v žadnjih petih letih, samski domovi, ki smo jih gradili za samske delavce, počitniški domovi namenjeni rekreaciji in oddihu naših klavcev in vsa pomembnejša dogajanja žadnjih let.
Na koncu je zaigrana pesem Jugoslavija, ki tam je vsem tako pri srcu in s ponosom smo Se razšli po tozdih. Na tozdovih proslavah ki e bodo zvrstile oktobra in novembra pa se b° v Gradisov jubilej vključil prav vsak delaje, vsi delavci Gradisa, ki so pripomogli, da k Gradis postal to kar je — največje grad-beno podjetje v Sloveniji in drugo največje v Jugoslaviji. In na to smo vsi ponosni.
CVETO PAVLIN
i
_.
■■j
Delegati za osrednjo proslavo se zbirajo na okrašenem platoju pred Kulturnim domom Ivana Cankarja
Na proslavi so bili, tudi najstarejši Gradisovci, ki so že 35 let pri podjetju. Z leve proti desni: Aleksander Škerlak, Jenda Stoviček, Majda Ocepek, Ivan Pergar, Franc Kimovec, ter Ivan Božič (manjka na sliki)
Mali intervju
Na dvorišču S PO-ja v Mariboru sem srečal Borak Štefana. Koliko časa ga poznam pa ga še nisem srečal slabe volje. Vedno se drži rahlo v nasmeh. Je eden izmed mnogih naših pridnih delavcev. Najin klepet se je spremenil v intervju, s katerim ga predstavljam.
Od kdaj si pri Gradisu in kje si delal?
Začel, sem pravzaprav 1964. leta pri takratnih »Tehnogradnjah« kot strojnik na težki mehanizaciji kot buldožerist, z.združitvijo pa sem postal Gradisovec. V tem času pa do danes sem bil na raznih gradbiščih po Jugoslaviji. V Sloveniji Maribor, Celje, Ljubljana, Kranj ter na avtocesti. V drugih republikah pa v Zagrebu, Senju, Karlovcu, Žitomi-sliči, Maglaj, Skopje, Titograd ter kanal	Donava—Tisa.	Omeniti
moram tudi, da sem sodeloval na vseh hidroelektrarnah, ki so se gradile v Sloveniji.
Sedaj sem član velikega Gradisovega kolektiva, na kar sem ponosen. V naši skupini oziroma izpostavi v Mariboru se zaenkrat dobro razumemo in upam, da se bomo tudi v bodoče. Malo me motijo odnosi med našimi sodelavci-gradbinci. Tu se včasih malo zatakne ker so postavljene zahteve, ki niso izvedljive, vendar z dobro voljo in obojestranskim razumevanjem'se tudi to premosti.
Kaj te veže na Gradis?
' V tako velikem kolektivu se čutim dokaj varnega, kar se tiče dela. Navadili smo se eden drugega delati pa moram povsod in tudi rad delam. Imam prijeten občutek, ko vidim ali slišim kaj vse so napravili delavci Gradisa, kjer se odraža velika sposobnost, zato me še bolj prikuje nase.
Kaj bi svetoval mlajšim?
Priporočal bi, da bi bilo več volje do dela, večji poudarek na vzdrževanju strojev, mnogo boljša delovna disciplina.
Naj bo torej izpolnjena zaprisega tov. Titu in se naj odraža na delu.
LUDVIK ŠNAJDER
Štefan Borak pri svojem stroju, ki ga vzorno vzdržuje
V prvem polletju boljši rezultati glede varstva pri delu
Po polletnih podatkih lahko ugotovimo, da je stanje varstva glede nesreč pri delu in na poti in glede bo-lovanja za te nesreče boljše kot v istem obdobju leta 1979, vendar pa še vedno slabše kot v letu 1978, ko je bilo v Gradisu najmanj nesreč. Istočasno pa lahko ugotovimo, da je porast nesreč manjša kot v letu 1979 in 1978, saj znaša bolovanje za 1 ne-
srečo 15,3 dni. Tudi v letošnjem polletju je bilo več težjih nesreč, ena pa je bila celo smrtna. Prizadevati si moramo predvsem, da zmanjšamo število težjih nesreč oziroma , da zmanjšamo resnost.
Med vsemi proizvodnimi TOZD je treba pohvaliti predvsem GE Ravne, ki je že nekaj let najboljša TOZD glede varstva pri delu v GIP
GRADIS. Gibanje nesreč in b"1" vanja po mesecih oz. po TOz-razvidno iz tabel I in II.
Tabela I. prikazuje gibanje nes
po mesecih. Tabela II. pa Pr,K^ prj-gibanje nesreč za 6 mesecev merjavi ž istim obdobjem leta in 1978.
BOŽO $£
GIP GRADIS za I. polletje 80
Zap. št. MESEC		Število zaposl.	Dnevi prebiti na delu	Dejansko opravlj. -ure	Število poškodb smrt ostalo skupaj		BOLEZNINE	v' ZARADI POŠKODB	dr do 30 dni nad 30 dni g dni	% n			
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	
1.	JANUAR	8326	138189	1156987	.	36	39	297	187	546	0,39
					3		16	46		
•2.	FEBRUAR	8369	150952	1282173	44	46	476	186	742	0,49
					2		50	30		
3.	MAREC	8135	146633	1273383	30	35	426	122	642	0,43
					5		68	26		
	SKUPAJ									
	za 3 mesece	24830	435774	3712543	110	120	1199	495	1930	0,44
					10		134	102		
4.	APRIL	8058	150716	1314954	1	46	48	487	98	673	0,44
					1		20	68		
5.	MAJ	8123	137063	1246327	43	49	551	100	745	0,54
					6		67	27		
6.	JUNIJ	8096	144131	1221521	53	58	681	107	858	0,60
					5		69	1		
	SKUPAJ									
	za 6 mesecev	8184	867684	7495345	1	252	275	2918	800	4206	0,48
					22		290	198		
)M
l4l
iM
A
M
ANALIZA NESREČ PRI DELU ZA LETO 1980 — I. pol.
Primeijava z istim obdobjem v letu 1979 in 1978
	Št. zaposl.		Št. nesreč			Dni bolov. za nesr.			Dni bol. za		
TOZD									poškodbo		
	80	79	80	79	78	80	79	78	80	79		|2
GE Celje	787	811	27	41	20	327	648	474	12,1	15,8	
GE Ptuj	302	298	17	15	12	219	157	148	12,9	10.5	20!
GE Koper	281	265	6	8	8	63	180	167	10,5	22,5	2*i
GE Jesenice	697	759	32	31	21	456	928	607	14,2	29,9	Jtj 111
GE Ljubljana	725	722	25	29	4	534	469	124	21,4	16,8	
GE Lj. okolica	655	568	30	11	14	372	134	145	12,4	12,2	4
GE Maribor	1153	1125	31	34	28	551	688	577	17,7	20.5	4
GEN. Gorica	583	582	23	24	24	286	279	424	12,4	11,6	|L
GE Ravne	501	505	8	15	13	81	313	212	10	20,9	i-1'!
KO Ljubljana	256	250	9	11	6	76	123	83	8,4	11,2	4 4
KO Maribor	299	266	14	8	14	250	102	171	17,8	12.8	
LIO	271	300	19	14	13	194	199	317	10,2	14,2	K
OOP	269	264	9	17	5	416	230	103	46,2	13,5	4
SPO	674	603	21	24	8	243	310	148	11,5	12,9	5,’
CEŽ	116	133	6	7	6	78	108	34	13	15,1	
Biro Ljubljana	74	—		O			0			0	,6.»
Biro Maribor	44	—		0			0			0	
UDD	57	50	U	1	2	0	7	32	0	7,0	53.O
Int. banka	30	—		0						0	
DSSS	285	—	1	1	1	38	26	53	38	26,6	
Frankfurt		—		ni podatkov		ni					' ]8,^
Skupaj	8184		275	291	199	4206	4901	3630	15,3	16,8	M
l
i
e
„
)
V Krškem še gradimo
/i
Pisi|C^aV Že da,J časa v našem časo-Krškem01^ pisali ° gradbišču v ,| tek ri ’ °* kdo mogoče dobil obču-ni res vmv zakliučili z deli. Pa
^.goKri^cfSv^E
f Tnb?r‘"GE Ljubljana, i objekt v uG,E Ljub'jana gradi večji lavnice mk^^rem 1x51,0 servisne de-' Preč ■ n de uPravne zgradbe. S to ; avgul2^"0 gradnjo so začeli roku h' u- eta' Po prvotnem r letos v' j jekt moral biti končan va|a ’t„H- ar se 1,0 gradnja nadalje-i' zatoievt' nas,ednjem letu. Vzrok za obicVi m’da ie ve*ik del opreme 1 pase L 1 Predviden iz uvoza, sedaj s	°Premane dobi. Drugi vzrok
je v tem, da izvajalci, ki delajo streho, a to je zagrebška Metalogradn ja, zamuja s postavitvijo le-te. Tako se dela škoda v notranjosti objekta, saj so v delu objekta npr. že postavljene ploščice, ki bodo zaradi vlage odpadle in podobno. Površina objekta je 2.000 kvadratnih metrov in na njemu dela'okoli 60 delavcev.
Manjša dela so tudi še na ostalih objektih, vendar tam gre v glavnem za dela v zaključni fazi gradnje.
Mariborski tozd pa v Nuklearni elektrarni v Krškem gradi hladilne stolpe. Glede na potek del je razvidno, da bomo v Krškem delali še več kot leto dni.
C. PAVLIN
Hladil*
" - ■
14 1 >'

" ?	•.vž5-fflr5S8$38$i
® Stolne orofliS/t	TA7n rr Mnnhnr
ASM!
*aradi te«1^gradi j a zaostaja z deli na strehi servisnih delavnic, tako da •aj* precejšnja škoda v notranjosti objekta
Prijetno srečanje upokojencev tozda
— GE
Tako kot že osem let zapovrstjo je tudi letos sindikalna organizacija Gradisa TOZD GE Ljubljana organizirala za svoje nekdanje sodelavce srečanje združeno z izletom v Logarsko dolino.
Dne 25. 10. 1980 smo se zbrali pred upravo gradisa TOZD Kovinski obrati na Smartinski cesti 3 2 in se ob pol osmih zjutraj z Viatorjevim avtobusom odpeljali v določeno smer preko Domžal, Kamnika in Črnivca. Vodič Viatorja je bila tov. Zdenka, ki nas je sproti seznanjala s pomembnostjo, krajev skozi katera smo se vozili.
Izleta se je udeležilo 26 upokojencev. Spremljali so nas poleg predsednika sindikata tov. Krainer Janeza še tovariši Stare Edo, Man-cinger Jože in Benkovič Štefan.
Pred odhodom nas je v imenu sindikalne organizacije in uprave pozdravil tov. Krainer in na kratko obrazložil potek izleta ter nam zaželel dobro počutje na izletu, na kar smo se odpeljali proti Štajerski.
Med vožnjo smo se pogovarjali in obujali spomine. Kmalu pa se je pogovor obrnil bolj na šaljivo strah in zopet smo začeli klepetati med seboj o starih dogodkih. Za zabavo pa je tudi poskrbel sam šofer avtobusa, ki je iz svoje neomejene zakladnice povedal marsikatero krepko.
Ljubljana
Prva naša postaja je bila Gornji grad. Tukaj smo si ogledali lepote tega kraja. Potem smo nadaljevali pot čez Ljubno, Luče, in Solčavo. Med vožnjo snu si pil ster-i igla ogledali presihajoči studenec Znamenitost tega studenca je, da vodo vsakih 6 ur pada in 6 ur narašča. Od tukaj smo se peljali dv Logarske doline. Ker je deževalo smo si Slap Ring ogledali le od Jak.č. Pot smo nadaljevali do planinskega doma, kjer smo imeli kosilo. Po kos iu smo še malo posedeli in se pogovarjali, Bili smo veseli, ker smo se po enem letu zopet srečali. Tako nam je ča : hitro minil.
Na poti domov smo se ustavili v znani gostilni v vasi Ločica pr Vranskem. Tu smo se še enkrat malo okrepčali nato smo se razpoloženi vrnili v Ljubljano, kjer smo st razšli.
Med vožnjo je tov. Janez Kratnar izrekel nekaj besed in še enkrat pozdravil vse navzoče in obenem opravičil direktorja GE Ljubljana, ker se ni mogel udeležiti našega izleta, na kar se je tov. Turel Alojz imenr vseh udeležencev zahvali! sindikatu in upravi za lep-izlet z željo, da nam takšna srečanja še priredijo. Našemu podjetju pa želimo mnogo poslovnih uspehov v jubilejnem letu, ko slavi 35‘. letnico obstoja in mnogo sreče pri delu.
EDO KRAGELJ
Bolezni voznikov in varnost na cesti
Vzroki številnih prometnih nesreč pri nas so med drugim tudi zdravstvene motnje voznikov (motnje vida, nalezljive bolezni, bolečine, utrujenost...). Večino teh nesreč je mogoče preprečiti, če motnje pravočasno odkrijemo in tudi zdravimo.
Motnje vida
Dober vid je nujno potreben vsakemu vozniku. Pri tem mislimo na ostrino vida, normalno vidno polje, zadostno gibljivost očesa in dobro prilagajanje na mrak. Voznik ne opazi poslabšanja vida takoj, ker se le-ta razvija postopoma. S staranjem pa so te spremembe močnejše. Predvsem se zmanjšuje ostrina vida v mraku, poveča pa se občutljivost na zaslepitev s svetlobo. In prav te spremembe so zelo nevarne za voznike v cestnem prometu. Te motnje je mogoče odpraviti z rednimi pregledi oči zlasti pri starejših voznikih. Motnja vida ogroža promet zlasti v
vožnji v mraku, ob slaHh vremen-
skih prilikah in slabih prometnih pogojih.
Nalezljive bolezni
Vsaka nalezljiva boiezer lahko spremeni normalno prekr avitev posameznih organov, ogroža središče krvotoka, kakor tudi puiferno prekrvavitev. Ta nestabilnost krvo toka je še posebno izražena pred pojavom virusne bolezni in po njej. S stališča sposobnosti voznika a vož njo imajo nalezljive bolezni različni pomen. Kronična nalezljiva bolezen dihal, na katero se je voznik že privadil, vozniku med vožnjo nc bo delala posebnih težav, tudi če se mu poviša telesna temperatura. Pri drogi h obolenjih pa bo voznik .»ostnl nesposoben za vožnjo že po nck„j minutah. Pri visoki telesni temperaturi je voznik nesposoben za vožnjo zaradi morebitnih duševnih motenj. Tudi naglo znižanje temperature z določenimi zdravili zmanjšuje sposobnost za vožn jo
Mali intervju
NAŠ DRUGI SOGOVORNIK JE BIL Marčeto Grgolet
— Od kdaj si pri Gradisu?
V novembru 1946 sem prišel na mariborski otok, kjer se je gradila hidroelektrarna.
— S kakšno kvalifikacijo si pričel in kaj si delal v Gradisu?
Pri Gradisu sem začel kot strojni ključavničar. Potrebno je pač prijeti za vse. Delal sem tudi kot monter. Izredno težko je bilo delati takrat, saj ni bilo orodja, priprav in ne materiala. Delalo’se je noč in dan. Stroje in naprave smo sestavljali iz starih in si s temi pomagali pri delu. Hrane ni bilo, jedli smo največkrat samo dvakrat na dan, bivali pa smo v barakah. Rad sem imel motorizacijo zato sem tudi prišel na avtomobil kot šofer, kjer sem še danes. Povedati moram, da so bili takratni avtomobili »pokrpani« preperele gume, brez vetrobranskih stekel, počasni, torej nobene udobnosti. Mehanizacija, ki jo danes upravljamo je res udobna, tako, da ima človek veselje delati. Če se spomnim nazaj, so bili tudi prijetni doživljaji, posebno pa smo se vsi skupaj veselili vsakega doseženega uspeha.
— Kaj te veže na Gradis?
Moram reči, če smo preživeli marsikaj težkega, delali z nemogočimi napravami in orodji in še danes takrat zgrajeni objekti služijo svojemu namenu. Ne smem pozabiti na mnogo prijateljev in znancev iz naše velike Gradisove družine, kjer sem delal in si tako pridobil res široki krog prijateljev starejših in tudi mlajših.
— Kaj naj bi bilo potrebno v Gradisu še zboljšati?
Ker sem iz starejše generacije, se težko odvajam od tistega, kar smo imeli takrat — enotnost, izredno medsebojno razumevanje, kjer ni bilo razlike med izobražencem in fizičnim nekvalificiranim delavcem. No, danes je to nasprotno. Odnosi v TOZD včasih niso najboljši, še manj pa med enotami. Ime Gradis se večkrat uporabi le takrat, ko kje zaškriplje, drugače pa bi radi bili najrajši sami za sebe. Nekaj več sodelovanja in sloge bi dobrodošlo.
— Kaj bi svetoval mlajšim?
Vzljubiti delo in stroj, več discipline, boljši odnos do družbene imovjne. Škodilo ne bi nekaj več poštenosti, več poudarka na redno vzdrževanje in vsestransko štednjo.
»LJUDSKA KNJIGA«
zbirka romanov iz svetovne književnosti
L Richard Rive: Obsedno stanje, roman iz življenja temnopoltih junakov, ujetih v ozračje nasilja in policijske strahovlade po mestih rasistične Južne Afrike. Zlasti vreden naše pozornosti zdaj, ko je nasilje v Južni Afriki ponovno v ospredju svetovne javnosti. (Izšla)
2.	W. Somerset Maugham: Tesno domovanje, mojstrsko opisana doživetja značilnih maughamovskih junakov sredi eksotičnega sveta juž-noazijskih otokov, polna presenetljivih in vendar prepričljivih spoznanj. (Izšla)
3.	Henri Troyat: Pajek. Z izredno umetniško močjo napisan roman o mladem Gerardu, čigar bolestna navezanost na sestre in mater opozarja na usodrv'G takšnih skrifih nagnjenj v nas samih. Avtor tudi pri nas zna-
nih biografij o Puškinu, Lermontovu in Tolstoju je za to delo prejel najvišje francosko priznanje — Prix Goncourt. (Izšla)
4.	Carlo Sgorlon: Bogovi se bodo vrnili, pripoved o nezakonskem furlanskem otroku, ki v svojem 27-let-nem potepuškem življenju spoznava bridko usodo svoje od nekdaj tlačene domovine. Bogovi se bodo vrnili, vendar ne bogovi oblastnikov... Trpljenje ni bilo zaman, ni se izgubilo v tisočletnem mlinu časa. (Izšla)
5.	Josef Hen: Jakohama. Delo je duhovito odkrit, živahno napisan prikaz sedanjega življenja na Poljskem. kakor ga spoznava mlada Američanka, ki skuša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko.
6.	Kurt Vonnegut, ml.: Mačja zibka. Napol utopičen, napol znanstveno fantastičen roman, eno najmočnejših del novega humanizma, najboljše delo avtorja »Klavniče 5«, »Zajtrka prvakov« in mnogih drugih, tudi Slovencem že znanih pripovedi.
Naročnina za vseh 6 knjig je 440 din, poravnate pa jo lahko tudi v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980.
Štiri od šestih knjig so že izšle in vam jih lahko takoj pošljemo po pošti. Dve bosta izšli oktobra. Po izidu zadnjih dveh knjig bodo knjige v prosti prodaji vsaj 100 odstotkov dražje.
Naročila pošljite na naslov: Prešernova družba Borsetova 27 61000 Ljubljana
Ob jubileju čestitke vsem
delavcem Gradisa
Dovolite mi, da na današnji proslavi 35-letnice obstoja in uspešnega delovanja Gradisa v Mariboru v imenu upokojencev in v svojem imenu spregovorim nekaj častitljivih in hvaležnih besed to je o delovanju v razdobju od l. 1945 do 1980.
Z gradnjo mariborske hidroelektrarne si sebi Ti Gradis postavil trajen in veličasten spomenik in 5 tem sam sebe prekosil.
Načrte za gradnjo te elektrarne je ok upator uničil in takrat je gra-disov tehnični štab pod vodstvom takratnega šefa Borisa Pipana s svojim znanjem in velikim napornim delom dogradil hidroelektrarno — tako kot danes pred nami stojk jekleno, močno in odporno!
Takrat smo gradili pod parolo: »Vse sile za izpolnitev 5-letnega plana« to je bilo garanje pod težkimi pogoji, neoziraje na noč ali dan.
Tedaj v dobi 1945 in naprej je šlo za obnovo naše porušene domovine: tu so bile ruševine, trgovine skoraj prazne in prašne.
S kosom kruha in kako jabolko v torbi smo šli na svoje delo, tudi ob nedeljah in delali v nadurah, a nam ni bilo težko, ker smo se za-
vedali, da delamo za boljšo bodočnost nas samih in ostalih.
In tako dragi prijatelji, danes ugotavljamo, da se je naš trud izplačal in smo na to ponosni — skupno z ostalimi gradisovci!!
Nadalje od takrat 1.1945 pa do danes 1980 si ti naš Gradis zgradil nešteto novih zgradb, podjetij itd. Skoraj bi rekli, da si čudo stvoril.
Seveda, čuda si ustvaril s svojim perfektno upeljanim in strokovno podkovanim štabom. To so tovariši v svoji stroki veliki umetniki in s temi in sodelavci si stvarno gradil čuda kot so: razne tovarne, mostovi in vse polno raznih zgradb. Vse te zgradbe stojijo danes po naši domovini in tujini kot veličastni gradisovi spomeniki.
Ob današnji proslavi 35-letnice obstoja in delovanja podjetja Gradis želimo MI STARI delavci — borci Gradisa sledeče:
»Mnogo, mnogo uspehov, čvrsto zdravje in dosti sreče vsem zaposlenim v Gradisu posebno članom štaba podjetja!«
Dragi upokojenci!
Mi dvigamo kozarce in nazdravljamo za še uspešno nadaljnje delovanje našega Gradisa.
IVO MAHAJNC
Pohvale in čestitke
Dovolite mi, da se v imenu upokojencev TOZD GRADIS Ravne na Koroškem, toplo zahvaljujem za povabilo na osrednjo proslavo 35 GRADISOVIH LET —35 LET G1P GRADIS RAVNE NA KOROŠKEM«, ki je bila dne 10. oktobra 1980 v Slovenj Gradcu.
Sestava programa proslave je bila kvalitetna in pestra. Popoln zgodovinski pregled o razvoju GRADISA na Ravnah in analitski pregled o delu samem, sta uvodoma podala predsednik DS tozda Stanko Kostanjevec in direktor tozda GE Anton Zaletelj.
Izbrani izvajalci kulturnega programa so priznani širom naše domovine in v inozemstvu — kot BORIS KRALJ —prvak SNG, » VRES« DPD SVOBODA pod vodstvom dirigenta J. Kerta. Folklorna skupina BRATSTVO KUD PREŽIHOV VORANC Ravne na Koroškem — vodja Ilič Ratomir. Le ta je nastopal z narodnimi plesi sosednjih republik. Povabljeni so bili številni gostje.
Gledali smo film o delu GRADISA, ki se uveljavlja z najzahtevnejšimi deli povsod, tako po Jugoslaviji in v inozemstvu — ter žanje za svoja kvalitetna dela številna priznanja.
Kot se spodobi, je bilo priskrbljeno za dobro zakusko in zabavo s Šaleškim instrumentalnim kvintetom.
Hvala za lepe in prijetne urice. Hvala za prelepo knjižico TRISTO NARODNIH z značko jubileja. Osebno izrekam iskrene čestitke podjetju Gradis, prisrčne pa svoji matični enoti tozdu Ravne na Koroškem. Mnogo sreče in uspeha za v bodoče želi vsem
ADELA SIMON
Po poteh AVNOJ
Cenjene bralce Gradisovega vestnika želimo informirati, da deluje pri »Gradis« v Mariboru Aktiv ŽZB NOV. Obstajamo že leto dni, svoj domicil pa imamo pri tozdu KO Maribor.
Ne moremo se pohvaliti, da smo tied najaktivnejšimi aktivi, vendar kljub temu lahko rečemo, da je
delo dokaj dobro organizirano. Sprejet je program dela, ki uspoš-teva v glavnem smernice zajete v Statutu ZZB NOV. Aktiv šteje trenutno 17 članov, želimo pa vključiti v organizacijo še ostale udeležence NOV s področja »Gradis« Maribor.
Na željo vseh članov aktiva smo v mesecu septembru organizirali ek-
skurzijo po poteh AVNOJ-a.
6. 9. zgodaj zjutraj je krenila dobro razpoložena skupina »mladih« bork in borcev iz Maribora. Pot nas je vodila preko Zagreba, Karlovca, pa naprej do Bihača, kjer je leta 1942 obstajala na osvobojenem ozemlju bihačka republika. Ogledali smo si muzej in dvorano, kjer je leta 1942 potekalo prvo zasedanje AVNOJ. Kustos muzeja nam je z mojstrsko besedo približal čas dogajanj, ko so se v tem kraju kovali temelji nove Jugoslavije.
Dobro razpoloženi smo se po sončnem dnevu napotili proti Drvarju ter si tam ogledali znamenito Titovo pečino in oba muzeja, ki vzorno hranita zgodovinske zapise in predmete Drvarske epopeje.
Polni vtisov in razmišljanj o naši junaški preteklosti smo v pozni popoldanski uri prispeli v Sipovo. V malem motelu, kraj bistre rečice, polne postrvi — ki jih seveda nismo lovili — je potekal prijetni večer našega počitka. Po skromni večerji je zadonela slovenska pesem in še dvigala naše že itak dobro razpoloženje.
Da nam pesmic in kitic ne bi
Gradisovci po poteh AVNOJ-a v Drvarju
Dopust na Češkem
2l. 8. — četrtek
Vračali smo se v Podnožju planine Pradeda 1492 ml jtega leta je Kolumb odkril Ameri-k°), Karlove Studenke in Bruntala. ^led potjo smo si ogledali tudi en ?*ap, ki pa ob primerjavi s Savico, Kinko, da ne govorim o Plitvičkih Jezerih tega imena ne zasluži. No če n*maš drugega tudi, tako prelivanje v°de lahko imenuješ slap. Ha, ha...
^2. 8. — petek
Dopust se nadaljuje v počitni-skem domu, popoldne krajši izlet na hi-četrt ure oddaljeno planinsko kočo. Tu smo se posladkali s češko ^borovničko«, tako, da je bila pot v oolino lažja in bolj urne noge na vernem plesu. Vse se pa ne pove!
8. — sobota
Babič ima rojstni dan, stari Sn>o ga olajšali za vodko in pivičko, °troci pa za »zmrzline«, da ne bi ka-| ^neje pretežko zapravil tistih kron v
Pragi.
Naše vrle punce (lažemo tudi vahko), so spakirale naše »cote« in smo bili pripravljeni za pot v ^■ago.
8. — nedelja
i	Namesto k maši smo ob 8-ih
Preko Ostrave — Olomouca — Svi-avy — Kutne Hove — Kalina odri-
nili proti Pragi, kamor smo prispeli ravno do večerje.
— Med potjo smo si z vodičem ogledali grad BOUZOV iz 14. stoletja. Bilo je kaj videti, kaj vse zmore človeška volja in roka, rezbarije, dvižni mostovi, obdelava kamna, ječa, zbirka orožja, grajski vodnjak, globok 42 ml, v katerem je stalno 24 ml vode, nimam besed — enkratno!
— Kostnica Sedlec v kraju Kutna Hova, postavljena okoli leta 1400, dopolnjena in restavrirana 1661 (toliko je visok Vršič) s kostmi 10.000 mrtvih. Tu človek vidi, da ni nič, da je vse minljivo, pretresljivo in gro-testno, kaj naj rečem?
— Vodič nam je razkazal tudi gotsko katedralo sv, Barbory, cerkev s petimi ladjami (običajno imajo cerkve le tri ladje) in enkratnimi opornimi kolonami. Cerkev je zelo bogata s freskami, jzvezljanimi oltarji in zelo lepo in skrbno vzdrževana, kar je doma bolj redek slučaj. Zvečer smo opravili še nočni ogled Prage. Karlov most, Metro in glavno železniško postajo. Vožnja z metrojem je bila enkratna, uporaba oziroma orientacija kje si, kam se voziš, kje bi rad izstopil — vse enostavno.
— Železniška postaja inpozan-ten objekt, ves v granitu, čistoča, napisi v češčini, ruščini in nemščini, izgubiti se tune more ne kapitalist še
manj pa komunist.
— Zgodovinske spomenike lepo vzdružujejo, veliko pa jih je v obnovi, cerkev sv. Vita, gledališče, katerega obnova bo končana leta 1982.
— Praga je le veliko mesto, dolgo 35 in široko 30 km in ima 1.200,000 prebivalcev, toliko kolikor ima s ploščicami obložen novozgrajeni tunel k Hradčanim, tako, da ima vsaki pražan svojo. To pa zato, da se ne kregajo.
25. 8. — ponedeljek
— Ta dan je bil rezerviran za ogled Prage z vodičem. Ogledali smo si več zgodovinskih znamenitosti, kot so mestna biblioteka, ki pb-sega več miljonov knjig (vseh nismo uspeli prečitati). Tu se vidi tudi najmanjša knjiga na svetu, velika 8,5 mm z vsebino sv. pisma (to nisem čital, ker imam dioptrijo). V glavni dvorani, ki obsega 100.000 knjig, je neki avstrijski slikar poslikal cel nemajhen strop v 6 mesecih, baje je tudi spal na odru in tudi barve so mu mešali drugi. Hudičevo priden je bil, pa še zelo lepo in kvalitetno je vse skupaj napravil, saj je slikarija stara že skoraj 200 let (to je bilo leta 1792), pa je taka, kakor bi jo delal včeraj. Ob takem delu smo bili vsi tiho, ni pa bilo nobenega »malarja« med nami, kaj bi le ta rekel!
zmanjkalo je poskrbela tov. Mrakova, ki je iz »Gradisove« male pesmarice sproti pripravljala nove viže.
Z ogledom muzeja 11. zasedanja AVNOJ A-a v Jajcu je bil zaokrožen ogled dveh mest, ki sta v zgodovini nove Jugoslavije zelo pomembni.
Postanek v Banjaluki je bil bolj kratek. Za zaključek smo načrtovali še ogled Jesen jvca, zaradi česar ni bilo časa za daljše zadrževanje v Banjaluki.
Vsak zase je sigurno dosti slišal in čital o strahotah v taborišču Jasenovac. Globoko pretreseni smo zapuščali Jasenovac, vsak pri sebi pa je verjetno razmišljal, kako je kaj takega sploh mogoče in kje je meja človeški surovosti. Upajmo, da se podobne strahote ne bodo nikdar več ponovile.
Ko je padel prvi mrak se je naše popotovanje bližalo koncu. Stisk roke v motelu Podlehnik je bil krepak in prisrčen. Zaželeli smo si dosti zdravja ter uspehov v želji, da se naslednje leto ob podobni priliki zopet srečamo.
Na kraju se želimo posebej zahvaliti za razumevanje Gradisa in za gmotno pomoč, ki nam je bila dana.
LUDVIK RIZMAL
Potopis ali kaj vidiš, če nič ne vidiš!
— Obiskali smo tudi zakladnico, cerkev sv. Vita, Hradčane, židovsko pokopališče z 10.000 spomeniki, kar dve sinagogi ter še in še...
— V zakladnici se da kaj videti, kelihi, krone, monštrance. Najlepša je monštranca z žarki, teh je 53 (toliko je bila ženska stara, ko se je »šele« tretjič ženila) in 6222 diamanti. Punca je bila zelo bogata, pa ne z delom, ampak sistem je važen. Čeprav ni bila preveč lepa (morda je imela kaj drugega...?) se je možila vedno s slavnimi bogatimi moškimi, ki so kmalu odšli pod rušo, bogastvo pa je ostalo t to ji ]■. uspelo trikrat. Kaj j j r. tv punce?
— Po kosila smo si .ogledali mavzolej na griču nad Prago. Tu stoji tudi bronast spomenik, bornast konj na katerem sedi Jan Žižka (16,5 ton). Malo zgodovine Jan Žižka (1370—1424) češki vitez in veliki vojni strateg vodju husitskega odpora. 14. 7 1420 i ■ kralja Sigismunda iri ga kasneje !8. 1. 1422, čeprav slep na eno oko tu premaga še enkrat.
— Pa ni bilo dosti ta dan, po večerji smo krenili še v pi' nico sv. Tomaža, ki obstoja že od 1352 in točijo res dobro črno pivo, kar mi je kasneje povedala tudi teta Mici.
(Nadaljevanje prihodnjič)
II. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije
»Najpomembnejša naloga kulture v sedan jem obdobju našega razvoja je spodbujati razvoj družbe kot celote in neposredno razvijali proizvajalne sile te družbe.
Zato ideja o kulturnem srečanju gradbincev ni naključje ali posledica trenutnega navdiha, temveč rezultat, ki izhaja iz vse širše potrebe po svobodnem ustvarjanju in izražanju lastnih idej in hotenj v kulturnih stvaritvah Ob 1. srečanju gradbincev, ki je bilo lani v organizaciji SGP K ograd iz Dravograda, smo uresničili ideji1, da so umetniški dosežki naših gradbenih delavcev prišli iz anonimnosti.
Kultura mora postati vedno bolj sestavina ustvarjalnega dela in vsestranskega razvoja, ne več zgolj dogovorov posameznikov, le ljubiteljstvo ali privilegij izbrancev. Tako bodo delavci, samoupravljalci, po-
stali tisti kreatorji kulturnega življenja, ki bodo skozi umetniško snovanje potrjevali, da kultura raste in ustvarjalnega dela, da je enakopraven element tega procesa, da raste iz samoupravnih odnosov s sadovi lastnega dela in v povezavi z neposrednimi kulturnimi ustvarjalci. Prav je, da se kulturna dejavnost oblikuje v združenem delu, da so delavci množični obiskovalci, se z njo izražajo in zavzemajo za prave kulturen vrednote.« je poudaril predsednik RO SGDS tov. Željko Humer v svojem govoru ob II. kulturnem srečanju gradbincev, ki je bilo v Ajdovščini v okviru občinskega praznovanja.
Gradisov prispevek je bil tudi tokrat bolj skromen, saj so sodelovali le Vladimir Valant na razstavi in Milenko Nikič ter Milan Jovanovič z literarnimi prispevki.
Razstava likovnih del
Likovni atelje Križevci je v počastitev 35-letnicc naše delovne organizacije pripravil razstavo likovnih del svojih članov.
V domu učencev Otona Župančiča v Ljubljani, se nam je predstavilo 2 1 članov leta 1974 osnovanega likovnega ateljeja Križevci, katerega člani s«) pripadniki raznih generacij in poklicev. Okoli 40 ljubiteljev umetnosti se je pred šestimi leti zbralo, da hi pridobili dodatna znanju o likovni umetnosti in bi svojo ustvarjalnost prelili v govorico likov in barv.
Številne razstave in sodelovanja s
sorodnimi društvi so prispevale k afirmaciji likovnega ateljeja, katerih člani so v svojih izražanjih kazali privrženost križevski pokrajini. Pa vseeno je stilna opredeljenost izredno raznolika, saj se giblje od ekspresionizma do iskanja smeri v novem realizmu.
K izredno uspešni predstavitvi članov likovnega ateljeja Križevci je prispevalo predvsem dolgoletno sodelovanje našega Centra za izobraževanje s tamkajšnjim zavodom za zaposlovanje, ki so bili tudi pobudniki omenjene razstave.
MATIJA KRNC
KUPON
GIP GRADIS
Delovna skupnost skupne službe Kadrovsko socialna služba Šmartinska 134-a 61000 Ljubljana
ŽELIM POGOVOR Z SOCIALNIM DELAVCEM
Ime in priimek.............................
TOZD ali DS................................
Bivališče (stanovanje, samski dom, gradbišče itd)
Na zaključni prireditvi so v bogatem kulturnem programu sodelovali: moški pevski zbor IMF Edmond Ljubljana, EM Hidromontaža Maribor, Valentin Stanič — OGP Kanal, Kograd Dravograd, Salonit Anhovo, mešana pevska zbora SCT in Primorje, kvartet in dramska skupina Ingrad Celje, vokalno instrumentalna skupina Črni asfalt in dramska skupina SCT, folklorna skupina GOK Črnomelj, Pihalni orkester Salonit Anhovo, mladinski
pevski zbor OŠ Boris Kidrič iz Ajdovščine in gost prireditve Rajko Koritnik — solist SNG opera iz Ljubljane.
Ob zaključku so se vsi udeleženci srečanja razšli s prijetnimi vtisi ob uspešni predstavitvi svojega kulturnega ustvarjanja, ki bo le še spodbuda za njihovo nadaljnje delo in morda izziv tistim, ki doslej niso imeli poguma, da bi svojo ustvarjalnost predstavili javnosti.
MATIJA KRNC
Strelski turnir ob 35-letnici
Ob mnogih pomembnih datumih smo v Kovinskih obratih v Mariboru prirejali razna tekmovanja. Posebej strelci smo vedno pripravljeni za organizacijo manjših ali večjih tekmovanj. Zato tudi ob tako pomembnem jubileju kot je 35 let obstoja GRADISA in 30 let samoupravljanja, res nismo mogli ostati neaktivni.
Naša želja je, da ta lepi in nad vse koristen šport čim bolj populariziramo v GRADISU. Tako smo tudi vabili ekipe iz desetih TOZD. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz sedmih TOZD. Kljub temu, da je čas pobiranja poljedelskih rezultatov, posebej še grozdja, se je tekmovanja udeležilo 50 strelcev in strelk.
Ekipni zmagovalci so tokrat bili strelci in strelke domačinov, ki so osvojili dva lepa pokala v trajno last.
VRSTNI RED:
EKIPNO — ženske:
L KO MARIBOR
2.	GRADNJE PTUJ
3.	GE CELJE
4.	SPO LJUBLJANA
POSAMEZNO — ženske:
1.	Stanovnik Slavka	154
2.	Gaberc Elica	152
3.	Kojc Jelka	136
4.	Dekleva Marjeta	135
5.	Eržen Minka	133
MOŠKI:
1.	KO MARIBOR
2.	GE MARIBOR
3.	SPO LJUBLJANA
4.	EM HIDROMONTAŽA
5.	GE CELJE
6.	GE JESENICE
7.	GE PTUJ
POSAMEZNO — moški:
L Šnajder Ludvik	172
2.	Mihir. Josip	168
3.	Humek Josip	165
4.	Šenveter Božo	163
5.	Stanovnik Slavko	161
Razveseljivo je, da so se odzvale ekipe Jesenic, Celja, kjer pa očitno imajo težave v tej športni panogi. V razgovoru z njimi pa smo izvedeli, da si obetajo svetlejšo prihodnost.
Ob svečani podelitvi pa je spregovoril direktor TOZD Kovinski obrati Maribor tov. PURNAT RAJKO. Nismo le dobri športniki, temveč tudi dobri delavci in gospodarji, kar pa dokazujejo rezultati na vseh področjih naše aktivnosti.
Take in različne prireditve so zelo koristne k zbliževanju delavcev iz različnih TOZD, kar pa pozitivno vpliva tudi pri povezovanju izven športnih dejavnosti.
Eden od veteranov strelstva v GRADISU tov. Šnajder Ludvik je nakazal problem, s katerim se srečujejo v nekaterih TOZD. Brez sodelovanja DPO in vodstva TOZD, kakor tudi aktivnosti vseh nas ne more biti rezultatov na športnem področju. Samo entuzijasti so premalo za gibanje športa v tako veliki DO kot je GRADIS, je dejal tov. Šnajder.
Zavedati se moramo pomena strelstva v današnjih časih in temu primerno tudi ukrepati.
Bistvena naloga naj nam bo pridobiti čim več dobrih strelk in strelcev, je končal najstarejši aktiven strelec v GRADISU.
Ob skromni zakuski smo kot vedno obujali spomine na minula tekmovanja, dogovarjali pa smo se o prihodnjem letu in reprezentanci GRADISA. JOSIP HUMEK
naSih delavcev pred hotelom Delfin v porešlti Zeleni Laguni
letos v Zeleni Laguni
Preventivno rekreativni odmori
katerih	iesen delavci ne-
kreativni^ tozd?v udeležujejo re-jih v DorivreV,entivnih °dmorov, ki
žira hotel Detf? *?!■lagUn' °rgani' tel De|fm, ki se je z svojo
Pozdravij” me‘je bil bumo
Ce8,iače
veterane je pozdravil predsednik kegljaškega kluba Stane
predsezonsko in posezonsko po-hudbo specializiral prav za to dejavnost. Program rekreacije vodi ekipa strokovnjakov: zdravnik, medicinska sestra, vodja rekreacije in športni rekreator, ki vodi posamezno skupino.
Že prvi dan po prihodu v Poreč vse udeležence zdravniško pregledajo s pomočjo desetih medicinskih -aparatov ter na osnovi začetno dobljenih rezultatov naredijo program športno rekreativne dejavnosti. Za izvajanje programa je v rekreativnem centru na voljo 16 športnih aktivnosti z kompletnimi objekti in rekviziti.
Na koncu programa se naredi ponoven kompleten pregled udeležencev kot pri prvem pregledu. Na osnovi teh dveh pregledov lahko podamo oceno uspešnosti preven-, tivnega odmora.
Dolgoletne izkušnje, ki jih na tem področju imajo strokovnjaki so pokazale, da tak program preventivnega rekreativnega oddiha, kot ga
Precej je zapisanega, še več se pa govori o upoštevanju varstvenih ukrepov v gradbeništvu. Največkrat pa vse ostane le na papirju. Obnašamo se tako, kot, da se na gradbišču nikoli ne dogajajo nesreče. Čelada tudi sodi v okvir zaščitnih sredstev v gradbeništvu, vendar le takrat, kadar je na pravem mestu. Čelada posneta ne enem naših gradbišč bo svojo funkcijo oravila bolj slabo. Ali res ni nikogar, ki bi jo spravil na pravo mesto?
C. PAVLIN
imajo v hotelu Delfin, predvsem pozitivno vpliva na obnavljanje in izboljšanje funkcionalnih sposobnosti organizma, zmanjšuje živčne napetosti, zmanjšuje prekomerno telesno težo in njene negativne posledice, zavira proces biološkega staranja, zaustavlja začetne oblike raznih bolezenskih stanj, povečuje funkcionalne in delovne sposobnosti itd.
C. PAVLIN
Tudi
kegljači
počastili
35-letnico
Proslavi jubileja podjetja so se z svojim nastopom pridružili tudi kegljači veterani Gradisa. Na našem kegljišču je bilo izredno živo. Pozdravni govor je imel predsednik kegljaškega kluba Stane Uhan. Po nekaj ogrevalnih vaj so se začela tekmovanja. Vsak met so prisotni burno pozdravili, uspešne mete pa še posebej. Vsi so precej glasno navijali, med meti pa se spominjali tistih časov pred 30. leti ko je kegljanje postajalo vse bolj popularno med gradbeniki, še posebej pa pri nas v Gradisu.	c. PAVLIN
Urednik	Frani° Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni In odgovorni
Urednlštva-ninJ?05, Tehničnl urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov QIP Gradls Ljubljana Šmartlnska 134a, 61000 Ljubljana.
Nagradna križanka v današnji številki
Med tistimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do 15. novembra 1980 — bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade:
1.	nagrada	300 din
2.	nagrada	200 din
3.	nagrada'	100 din
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, G1P Gradis Ljubljana, Šmartinska 134 a, ■ 61000 Ljubljana.
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO:	Kore-
njaki, Aristotel, Bine, rarog, Biograd, ena, Panno, taksar, oporoka, poni, n, Divača, earl, noji, prepiranje, Pegaz, Ronet, Nd, vreteno, Ag, NN, divan, Alan, vat, Ilovar, N, ra-ševina, iranka, JA, Kasai, vadi, Malden, il, ep, gorenjka, Salem, MA, anatomi, t, et, napa, klavec, revija, obrabnina, anakolut, iranec, Dani, iskala, Edam, akt, Saipan, Rora.
Izžrebani so bili naslednji naši delavci:
1.	Ščavničar Stanko TOZD GE Maribor 300 din
2.	Marjan Stanovasnik TOZD GE Maribor 200 din
3.	Tanja Medneš, TOZD GE Ljubljana okolica 100 din
Čestitamo!
Nagradna križanka z geslom
IVAN

4
H.IME
<?EDMČ7*..
um