Tečaj XX. gospoda brtn • V » in "tó* s M ; ; - ť naro n « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiekarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za četert leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 30. aprila 1862. yy govori Krta pred sodbo! Ti rovarski krt, vse polje mi bos pokvarili" V Zivali pa i k se hranijo z mesom drugih žival, ktere tako vi ovij o, imajo sest ali vec sprednjih zob, potem skranjike še dandanašnji marsikteri kmetovavec, tiho krog na m dej kocnike ritih krtin stopaje in gledé, kako bi eno ali drugo teh v • zi zobe ima nek on? Pog I ej Naj d I i zdaj krtu v gobcek kakošne bomo v zgornji čeljusti šest v valic pokončal ; še dandanašnji, ko so „Novice" že tolikanj pisale in učile o neškodljivosti in koristi krtov. Kakor popřej se še zmiraj v nekterih krajih preganja in pokončuje nedolžni krt, še celó denar se daje tištim, ki morijo koristno žival. Ne vém, kaj bi nekteri raje verjeli, kot to, da krt spodnji pa osem prav ojstrih sprednjih zob, zatem na obeh stranéh skranjike, kterih nima nobeden glodavec. Vidiš tedaj, da krt ni vstvarjen za hrano rastlinsko; on je ropna žival. Da se pa se bolj • V prepričaš, da krt ne gloda korenin j ti hocem to še drugač dokazati korenin ne gloda, trave in žit ne spodjeda? Kaj ne, kar krt pa • f to je go Akoravno je pa pri nekterih vse svarjenje bob v steno, hočem vendar le danes nekaj besed krtu v korist govoriti. Pridi tedaj semkaj, prijatel, ki si hud sovražnik krtov, po- P°je, mora v želodcu imeti? Kar ima pa v želodcu, to tovo pojedel — kje drugej bi pač v želodec prišlo? Pre-parajva tedaj krtu kožo in prereživa mu želodček. Kaj bova nek notri našla? Nik ne korenin in rastlin, menila se bova o ti reci in vidila, kdo ima prav 5 ali ki kozce bramorjev, crve in drug mrčes, ampak le ki živi pod zemljo. trdiš, da krt koren ine gloda, travo spodjeda in tako se nožeti spridi, ali jaz, ki pravim, da je koristila žival. vidil Ali si zdaj prepi . da nima krt kor • r Najprvo mi povej y dragi prijatel, ali si mar že kedaj tako škodlj resnice, ko si z lastn v želodcu, pač pa tvoje ocrni polju bramorje? Menim, da bi moral vrjeti, če bi krta sam vidil, da je korcnine grizel ? »Tega ravno ne, boš znabiti rekel, al moji sosedje sploh tako govorijo ; tudi moj rajni oče, Bog jim daj dobro, so mi že pravili, da krt travo spodjeda. Saj pa tudi ni treba, da bi ga sam vidil; da res korenine gloda, se že iz tega-le vidi: Kjer so koreninice objedene in se zavoljo tega rastline suše, tamkej je tudi krt; kjer pa tudi krtov ni, bil tudi tak nevrjetnež, kakor nekdaj Tomaž! Pusti tedaj vendar enkrat nedolžnega krta pri mir ! Ka i če tudi en ma in ne da povsod izpeljati se sploh ne dá tajiti, vendar se v posebnem ___U y .1 _ __ . • izgled stavi, da se Madj ne drugič to, da se te živali na dvojno vižo plodijo: trakulje more prilika dati, da bi se v madja v * • po jaje k ih, ikre ali šenki pa po glavić ah Posebno ta prava 9 modroslovstva, locbe itd izučil rimskega druga prikazen plodenje po glavicah je prekucnilo odpraviti Toda taki zadržki se daj vse prejšne misli o plodenji žival, zakaj pri mrcesih Ljudske sole obravnava Helfert kakor t sektih) se nikdar ali gosenca ne plod ? pak vselej le kakor k že popolnoma dogotovljeni mrces. sole. Začet in 3) kakor pripravlj 9 sole dajejo potrebno izobražo vsemu ra Ker se tedaj res iz ikrovega svinskega mesa glista stečemu prebivavstvu brez ozira na posebne potrebe raznih trakulja napravi, je pa očitno kot beli dan, da strasna ne- stanov in morajo svoje učenje ed 1 n arnost lahko izvira iz povzitega sirovega kega mesa, n e m jezik t 1 n d a lj e v a t V m o v mat Oli kav ako je prešič bil ikrov ali šenkov. Sreča je le to, da se ečidel lahko •lij ikre (mehurcki) 9 v mesu, in ker se čio to je 9 S in mestjanske soie, mladost dušno nravno olikujejo za njeni rokodelski ali obrtnijski pokli veku gnjusi taka jed, je tudi ne bo jedel naj ta namen dosegajo v maternem jezik 9 V. V . iu in Še huji sovražnik cloveškemu zdravju in življenju je ljudske sole, ako so priprave za gimnazije in řečnice bil leta 1832 najden in ta je tista glista , ki se imenuje (realke), morajo po deželah mešanih jezikov mladost v ma-zavita glista (Spiralw) , ki jo je dr. Hilton zasledil v Ion- ternem, in po okolišinah v drugem deželnem jeziku tako donski bolnisnici v mesu nekega m o z a. kaj je to, dokler niso zdravniki Leidy, Kuchenmeister, ali realki v tam bivaj Virhov, Heule in Leukert te gliste natanjčniše preiskavali ki jo je dr. Leidy tudi v svinském mesu, uni pa v člove skem našel. Dolgo niso vedili, izučiti, kakor je potreba, da se zamore nauk na gimnazii )čem učnem jeziku začeti ali pa po 9 Di Leukart je tako meso, v kterem j bila okolisinah v drugem deželnem jeziku nadaljevati. Zastran vprašanja, ali naj središčna državna oblast, ali deželska samosvojnost (autonomija) o šolski jezični zadevi njez- dolocuje, pi d rzavni podtajnik, da je očitno v prid po dena zavita glista nalašč dajal mačkam, psom, mišim, pre- samesnih kraljestev in dežel, ako občno državno postavo šičem itd Kmali, ako so veliko takega mesa pov 9 zboleli hudo in poginili glista je podobna crvu 9 9 ker so se jim čeva unele. so Ta ki zvit leži v trdem, belem me dajstvo le pri splosnih pravilih ostane, vso vravnavo ljudske šole, njeno osebstvo itd. pa deželnemu postavodajstvu prepusti. hurčku; ta mehurcek zgine, črv se stegne, da malo dneh K temu pristavlja „Literatur Zeit or a. narobe in nerod bi bil „Kakor smešno, doseže svojo dolgost popolno ter meri pol linij ona pa zleže sila veliko jajčic, iz kterih prigomazijo mladici tako majhni, da jih 12 ali 16 gré na eno lir U° 20. januarja 1860 so pi v bol lipniško 20 ako bi kdo hotel vsako posa-mesno dete z ravno tistimi pomočki in po ravno tistih pravilih odrejati, kakor drugo; tako bilo bi smešno in nepoli- i mladosti eno deželo po ravno let staro, poprej zdravo deklo. O božicu je jela bolehati ; začela se je boiezen, da je bila dekla klavrna, spanja ni ticko, ako bi kdo hotel v reji tistem kopitu z rejilnimi napravami osrečevati, kakor drugo. u Z ajbolj debel kami pa bi se moglo natisnit mela, jed ji ni dišala, zejalo jo je zlo; pozneje jo j za kar piše Helfert zastran tako imenovanih srednjih šol, gim čelo meso, zlasti po rokah in nogah tako boleti, da je noc in dan stokala; roke in noge so bile v komolcu in kolenu trde; nazaduje so ji noge • • m ij in ealk po kih krajih, namreč: Učenj v otekle, pljuča so kazale tisto boiezen 9 ki se „pij tifus u imenuje 9 27 umrla. In kaj so našli v raztelesani revi? januarja je V mesu in ednjih (gimnazijskih in realnih) šolah se ne smé brez gem deželnem jeziku rabiti; marveč naj se ob ina (Lem- ozini o v dru ravna va (nemščina) v začetku kakor učna tvar čevah vse polno „zavitih glist". Ko so zdravniki zasledo vali jedla k njene bolezni, so zvedili, da je svinsko meso gegenstand), in po stopnji dosezenega znanja se smé rabiti za učni nauk nekterih oddelkov („fur gewisse Fâcher"). Materni jezik ima v spodnjih oddelkih prvo roko , ktero so zdravniki suho preiskovali in v njem našli omenjeno glisto. Dekla je to meso, ko je bilo še sirovo, jedla. (bleibt herrschend), pa tudi pri odločenih tvarinah v "■ornjih odredih, zlasti v oziru klasičnih jezikov © Veroznanst i n Iz tega se vsak clovek lahko prepriča kako nevarno Sittenlehre) naj se d stvo (Glaub jspodnjišeg d d r e d učí v mat utegne sirovo meso biti, ako so v njem gliste ali crvi 9 111 jezik da je treba pt ogledovanj klavne živine pazlj gledati Materni jezik in njeg t b na vse to, kar utegne človesko zdravje pripraviti v veliko nevarnost. P d V • j visj e s t o d r e d 0(1 ajspodnj • v hranit tje goi Helfertov spis pa matrni jezik v šolah na domačinu tudi na stopnji najvišje I " /) rv »V^ ^ A lîl/v P. A il n Ira Wl «1 ■ rl 1 K temu pravi „Literatur-Zeitg." : „Tej misli ne moremo odreci svojega popolnega potrjenja. Ona hoče, da naj se zagotovi njegova ke Slovenskem. n nog Poslušajmo kaj zastran šolskih reči govori mož domaća beseda, ki mu je od mladih kakor jo smé rabiti v vsaki naslednji službi ljuba in draga k ne Pisavec vrh druzega govori tudi o visokih šolah in bo nihče trdil, da je prenapetnež, že celó v prid nenemeov njih djanski strani in postavlja načelstvo, da v dosegi djan- ne. Lanskega leta je prišla na svitlo knj 55 Die sprach liché Gleichberechtigung in der Schule und deren verfas sungsmassig Behandlung. Ein Versuch zur Verstândigung u Helfert je iz-I notranjih zadev ko državni podtajnik opravlja naučne reči, in spis bi se Von Josef Alexander Freiherrn v. Helfert med državnih mož, ki v ministerství zamogel naravnost vradni (officielle Schrift) imenovati skih namenov zamorejo le samo edino djanske okolišine in potrebe pravilo ali ravnilo biti. „To pravilo si bo v bogo-slovji, pravništvu itd. vedilo pridobiti veljavo, dokler trdno stoji pravično vodilo, da naj se stránkám v tistem deželnem jeziku pravica delà, v kterem so klicale se v sodnikovo raz-sodbo. 9 55 Literatur Zeitg.", ki ima obširno pretresovanje tega delà , da naj se občinam v unem deželnem jeziku ukazi pravi dajejo, v kterem so zmožné jih umeti in se po njih ravnati. Helfert pravi med drugim: „Gotovo izvira iz narodovne Ta reč je ravno tako naravna, kakor una, da v slovenski E^^ii^ii pm»» ««v,« . *--------" ravnopravnosti v šoli, da naj se vsakemu domačinu zmož nost odpre, da si more v svojem ternem jezik v vseh raznih vednostih alien Wissenszweigen) zadostno *) Iz „Danice". Mit psychologischer Klarheit und mit padagogischer Kenntniss wird der Beweis gefuhrt, dass das gleichzeitige Bestraben einer zweiten Sprache ein pádagogisches Absurdum sei, so sehr auch Gebildete und Ungebildete fiir eine Doppelrichtung ofters schwármen. » Literatur Z tg." 140 vasi duhoven ne smé po nemško pridigati ter keršanskega grne ruto po mizi y od vij nauka učiti in izpraševati. « dva papirnata zavoja in glej r v V Da se mora pri deljenji raznih učilnic djanskim oko enem je struca belega kruha, v drugem pa kos mrzle te lečj pečenke. Nato vpi lišinam in potřebám s tem zadostiti, da se dajo mozém y ki točiti ? Brte odgo grajšak Brteta, ali zná na čep razne jezike znajo, se samo po sebi razume ob enem trdna volja c. k. vlade." je pa tudi tinsko znal, kakor to u 5? Gospod zlahni da bi tako la V tem, da Brte majoliko natoči Naša reč ni preiskovati, če vse v uni knjižici izrečene načela dosežejo dovršeno ravnopravnost, ali ne 9 to pa sleherni vidi, da srno s šolami na Slovenskem še deleč grajšak nareze pecenke in kruha, postavi dve kupici pred , veli Brtetu se za mizo vsesti in mu pajdašijo delati, na naganja jesti in piti. Ko se majolika se ter ga neutego eprazne y se pet natoči, pa grajšak le malo pije. Pri drugi deleč od tega, kar je tukaj izrečeno, in da zato se ni majoliki Brteta praša v N kako ti je današnja tlaka ro var, kdor željo izreče, naj bi tako bilo, kakor je tukaj Brte: „Gospod žlahni! ako bi bii znal, da se mi bo zmiraj V za pošteno, pravično in ustavno spoznano in skoraj da ve- tako na tlaki godilo, ne bi gotovo nikdar po šolskih klopéh hlač trgal". Grajšak: „Morebiti bi tudi bolj pametno bilo saj sam spoznaš, da bolj vino točiti, kot pa latinsko slov- levano. 9 Jezikoslovne drobtiuce. Prašanje. Predlogom : » proti « f » in preki" (prek) niso še na", „zoper", » y naši » preko « (prek) nico umeš, in pa tudi kršanski nauk, mislim ti ni preveč je tvoje današnje ponašanje proti tla Čuj Brte! Vaše vse vedenje, ki si N to pote ravnost čez 9 V preko" (prek) z rodivnikom na tenico k sebi, jo sprazue, ter štirideset breskev izbere polja kaj (quer uber etwas), na pr. sel je preko nazaj v pleten dene y potegne list iz svoje mavhe y y jih in y b) ob (lângst), na pr. preko reke hodi, mirno Brtetu ga zročivši beseduj stanje kaki reci nasproti (ruhige Lage gegeniiber), na pr. preko solnca (od tod preksolnčje) ; tenico v roke podavš preki" (prek) v nekterih krajih gibanje h kaki einem Gegenstande razumeš?" Brte prikima „Tu noter so breskve; ali me v . rn I noter so breskve", in mu pie r> reci y V 5? Pojd in nesi jih v Kandij (Trije izmed prijatlov se na vse grlo smejati zacnej y k rekši prijaznem pomenu. Ne more se misliti, da je předlo „preki" pokvarjen iz proti, ker ščina v pomenu contra. Zeleti je v • S a ima cr to n Pra vo pravo ta ni slaba v ze starosloven- za tlako v Turčijo poslati!") N y da bi kdo natanjčneje in diči: „Zdaj sem pa prepričan, da niste iz Ljublj iz Dolenskega prec enega rajski pa se jim posmeja ine dosti cr © razložil pomen teh besedic, posebno zadnje. Naj se tedaj cez šiško in Lavrco po svetu prišli, če mislite, da druge oglasi, kdor to ve. Fr. Cegnar. Kandije ni kakor sama turška Jez V se za neki a trg na vem y Kratkočasnica Podgorec in breskve Piemontežkem ali prav za prav Laškem „podgorji ki se Kandija zove; ta Kandija pa, o kteri zdaj govorim, je novomeško predmestje, iz kterega štiri poglavitne ceste, pa vse štiri noter do meje — le na Dolensko pe- ali : 1 j ej o u (Prijatli veselja z rokami ploskajo) boj med teoretiko in praktiko. (Konec.) Brte caka kake dobre pol ure, kar grajšak spet pride, ter mu lepo novo pletenico, v kteri je pa nekaj v beli ruti boko Brte nekoliko sprebledi, pa se globok cr to vale sopet zavé, se glo-rajšaku poklone in gre svojo pot. Ravno zadnji pasjih dni je bil; moglo je okoli enajste ure dopol-dne biti, solnce pripekuje, da se Brtetu s ćurkom pot po obrazu vlivi zavitega, v roke podá rekši: „Pojva v Ljubno, da bova kosat hrast y y kar pride do hribćka in se zvrne tù pod prav si obriše položi klobuk in torbico poleg sebe y vidila, kako kaj grozdje kaže". Ljubno pa je gorica, kjer, potno čelo, potegne pletenico k sebi iu premodro nasmejaje če prav ne Kristusova solza kakor na Neapolitanskem y ne se rece: 95 Bo » zegnaj jemlj breskvo za breskvo jih raste, se pa le kapljica dobi, ki tako v lase zgrabi y da je zveči, da se mu sok po bradi cedí in kmali jih dva že čuda podgorcov ravnovažje zgubilo. Prideta k zidanci, najst svojo kemijsko delavnico požene. Nekoliko se počije cr to rajšak jo odpre, veli Brtetu pletenico na mizo postaviti, in hajd naprej. Al solnce le huje in huje peče in pripe se vsesti in se oddahniti. Pogovarjata se o marsikaj nepo-menljivih reci. Potem vzame grajšak ruto z njenim osrčjem iz pletenice, ki jo Brtetu podá in mu veli ž njim v vino- kuj e, poslanca pa le bolj in bolj zeja tarnuje, kar blizo Srebrne dospe in jo spet pod neko drevo zavije in si z drugimi dvanajstimi breskvami srecno zejo potolaz grad iti. Najprej pregledata grozdje ^■MÉ • v y prav lepo je kazalo je sestnajst, in njegovega pota blizo y i. Se jih Brte jo udari v in grajsaku je srce veselja igralo, kajti zgolj sama priljud S k svojemu sošolcu y ki ga k sreči domá dobi nost je bil. Prideta do breskve, ki je bila polna ravno tako pozdravi po latinsko ta ga debelo ga pogleda to in še le lepih in debelih breskev, kakor je tista bila, za ktero so scasoma spozná. Al tišti hip tudi zavpije: „0 Brte! Brte se po mitologiškem sporočilu na trojanski gori Idu tri bo ti »•inje nekdaj natezvale. to brani norec, kadaj te bo li pamet srečala? No zdaj ičan, da je najini profesor prav imel, sem pa več kot prepr Oho! oho! zavpijejo prijatli enoglasno : Ta ti je ki je kdaj v šoli povedal, da se mu je sanjalo, da te je pa spodletela, tišti sad je bil jabelko, ne pa breskva". No, naj že bo kar koli hoče; ob krátkém: prav lepe so se na vès . —— vidil okoli težkega potoka tobak kontrebant nositi." (Prijatli v bile in natrgala sta jih skoraj polno pletenico; potem se glas zakrohotajo.) Ali Brte ga zavrne rekši „Na, tù sem ti nekoliko breskev iz Ljubnega prinesel, kjer vineta v zidauico, Brte jo dene iz roke in grajšak raz- sem povelje dobil y se zastran nekega silnega opravila urno v mesto podati. Domu iti se preobleči, mi je bilo preveč v soli se je učiti mogli, da me hoćete skušati sèm priti, in te prositi y od rok, zato sem pa namenil k tebi da mi za dobro uro svojo obleko posodiš, da brez vsega zadržka svojo reč odpravimw. dobro v spominu ohranil , ce sem j» Grajsak: „Te prigodbe nisem svoje žive dni slišal, povej mi jo, ce ni predolga u Brte j pove přistávši toraj Ker 5) Z veseljem privoli in v malih minutah Brte jo naprej ste rekli, da so v listu breskve , si druzega nisem misliti proti mestu maha, pride v Kandijo; omenjenega moža ni mogel, kakor da mi je pa tište v pletenici Vaše blago srce doma, toraj pa njegovi ženi list podá in pristavi: „Til noter za popotnico namenito. To je bil vzrok, da se dvakrat na » vam gospod N. breskev pošlje in vas lepo pozdravlja." potu oddahnem in obakrat dvajnastico breskev stricu želodcu v Lepa hvala! že dobro"' odgovori ona in Brte se spet k v dalje uredovanje pošlj y sošolcu vrne, se preobleče, počije in jo na to sam sebi bližnj podat ostalih šestnaj8t pa še svojemu se smejaje prav junaško nazaj proti gradu reze. w..«..jvi..u pvuctiiiu, in nadjam se, da sem jim s tem dovolj praktično dokazal, da se je latinska slovnica pri meni prav Ob štirih popoldne dá ze napovedati, da je svoje opra- tako v krv in meso spremenila, kot tište breskve, ki sem jih vzil, da pa tudi kršanski nauk praktično v mojem srcu vilo dovršil in da pricakuje kakega druzega ukaza. Grajsak spehanega Brteta, kako da hipoma iz sobe pride in vpraša se mu je poneslo? Vse pové ob krátkém. Grajšak ga sme kraljuje , Vam mora že to svedočiti , da jih nisem sam po y goltancu pognal y jaje pohvali, mu polič vina prinese in mu reče: „Jutri bo tako na vsako plat „puhoglavstva tvoj god in te bojo gotovo domá vezali, zato pa tu imaš tri pak najlepse bližnjemu podařil m se u řešil. N vzemite mi kot da bi tri dni na tlaki bil, da bote vsi domá vse zaduj plehke, ostali." Brte se prav ponižno mu vino na mizo pod jablano y zahvali, ter poprosí prinesti, da bi kljucarico y pa za zlo, ce sklenem rekši, da ste pri tej celi homatii na vi sami „teoretikar" ostali, kajti misliti ste si vendar mogli, da y. še sanjal ni, da bi mu študent iz le se tam na pro- Ljubna pletenico breskev prinesti hotel, in toraj bi mu bili stem zraku prej ohladil. Pa zvitemu tičku ni bilo toliko za lahko djali, da je zastran njih se kaka pomota zgodila ohlajenje mar, kot pa zato, da so tlačani, posebno pa nje y in go vi trije protivniki vidili, kako da se mu dobro godi. Ko mu jih pa vale drugi po kakem studentu dan zvrhom pleten » praktično u poslali y y pa ne spet in tako bi bilo svoj poliček popije, gre k tlacanom, vzame iz torbice svoj ze vse lepo poravnano. Gospod žlahni, to je moj kruh, in ga podari tistemu možu y ki ga je zjutraj miloval, ki ga . noben „praktikar u y kolač pa med dekleta razdeli; na to potegne plehke iz zepa ter jih svojim protivnikom pomoli rekši: „Glejte! tako se zná „razentêr" obnašati, da dovelj jesti in piti dobi, in da v enem dnevu za tri dni tlake opravi. Zapišite si toraj dobro za ušesa, da bote drugi pot ptujega člověka bolj ce- ovreči ne more zagovor y u N to si grajsak z roko v lase plane, in nekoliko nevoljen, nekoliko pa tudi britkosti prevzet Brtetu veli: „Ti ček ! speljal si me ta pot na led, pa nikdar vec me ne boš prav, Oh pac imajo pecati :u ki trdijo, da z zlodjem in pa z studentom se ni niti znali. Z Bogom!" se pristavi in gre domu. Ko tje dospe in svojim tri plehke pokaže, je mati bolj bila vesela, Tako le je breskvina prigodba končana y • v y od kot kraljica Izabela, ko ji je Kristof Ameriko staknil veselja jokaje si s prepasom solzice briše. (Prijatli se kro- zdaj sèm ter Da pa tudi popolnoma izdelam, vam povem, da se je v podgorju o tej prigodbi kdaj čuda govorilo, in se še tudi duša ne jez svojo nalogo • > govori, zraven pa tudi y y da živa lio taj o y da jim tejo želodci popokati.) ve Do tle je vse dobro bilo al pride nedelja,