Boj za Celje ni končan! Kolika radost je vladala po slovenskem Štajarju pred poldrugim letom, ko smo dobili z Dunaja poročilo, da je celjska slovensko-nemška gimnazija vsprejeta v državnem zboru! Takrat smo Slovenci zasloveli po vsem omikanem svetu, češ skromna Slovenija Ae premagala oholo, krivično Germanijo na Spodnjem $tajarskem. Ne, oholih in krivičnih Nemcev nistao takrat premagali sami Slovenci, ampak pomagali so, nam je premagati naSi slovanski bralje, Čehi, Poljaki in Hrvati ter katoliški in konservativni Neraci. Zakaj da je letos dne 5. januvarija propadla ta postavka v državnem zboru, je znano: Manjkalo je veliko Poljakov, Čehov, Hrvatov in dva Slovenea, Višnikar in Nabergoj. In tako je bila postavka za celjsko slovensko gimnazijo odklonjena s 109 glasovi proti 98. Temu glasovanju so se odtegnili kaioliški poslanei Dipaulijeve stranke, le gornjeavstrijski katoliški kmet, poslanec Rogl je glasoval s Slovenci, istotako predarlski krščansko-socijalni poslanec Kohler. Od nemških konservativcev pa so nam ostali zvesti prelata Treuinfels in Baumgartner ter vrli štajaiskiikmet Kaltenegger. Vsa čast tem možem, da so tako neustraSeno glasovali za pravico Slovencev! Zoper celjsko slovensko-nemško gimnazijo so pa glasovali nemški liberalci, nacijonalci in pa žal, krščanski socijalisti. Ali bode zdaj ta gimnazija, za katero smo se toliko trudili in že tudi žrtvovali. prenehala ? Ne! Do konca šolskega leta mora obstati, sicer bi se ondotnim dijakom, proliesorjem, pa tudi dotičnim starišem storila največja krivica; in naj tudi gosposka zbornica teh borih 12.850 gld. za to gimnazijo ne dovoli. In kaj pa v jeseni? Naučni minister bode storil najbolj prav, da ustanovi na celjski višji gimnaziji slovenske paralelke, kakoršne obstojijo v Mariboru in prav dobro uspevajo. Nemški Celjani se bodo temu seveda upirali; toda minister si to piškavo nemštvo le naj natanko ogleda in videl bode, da je med celjskimi Nemci malo pristnih Nemcev, razun uradnikov. Uradnike naj zanaprej vlada pošilja v Celje slovenske ali slovanske in le take nemške, ki so slovenSčine popolnoma zmožni. Kdor j^ naš kruh, naj govori tudi naš jezik! Potem bode visoka gospoda na Dunaju kmalu videla, kako pristno da je celjsko nemštvo in ta steber mosla, katerega prusaki zidati hočejo do Trsta in Adrije, se bode razrušil, gotovo ne na škodo mile Avstrije! Razun uradnikov dobiva celjsko nemštvo veliko moč od prusaških Avstrijcev in pa iz nemškega »rajha«. Kdor prebira izkaze darov za celjski = Studentenheim«, mora temu pritrditi. Kakor liitro bodo ti viri usahnili — m Nemci se morajo navoliti tega vednega beračenja — bode se videlo, kako da je celjsko nemštvo. Pa tudi mi Slovenci ne smemo nikakor nositi svojih denarjev k nemškirn trgovcem, goslilničarjem in sploh obrtnikom. Kadar dobimo v Celje naše uradnike, profesorje in se bomo Slovenci držali vestno gesla »Svoji k svojira«, takrat še-le bode boj za Gelje končan; Celje bode slovensko. In večni Bog nas Slovencev gotovo pri tem naporu ne bode zapustil. Saj nismo sami, naši slovanski bralje, Gehi, Poljaki in Hrvati nas bodo podpirali; saj so ti ravno te dni videli, če se Nemci rogajo nam, rogajo se tudi našim bratom!