LetniU Vil
V	Gorici dnč S2. junija. 1899.
Številka 1<3.
..Primorski List"
izhaja vsaki iO., in 80 dan V mesecu. Cena’ za celo leto I gl.
50 n., p01 Ieta 75 “•
p09ftinezne številke se
dobivajo v tabakarnah: >'uuske ulice in Šolske ulice po 5 nov.
J.
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse sa vero, dom, cesarja !
Btvo in upravnico
mu je V liorici. Nunske ulice št. io.—Nefran-kovnua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
I
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
1
Veselja nam igra srce ob spominu na vseslovensko delavsko slavnost. 28. maj je bil resnično vseslovenski delavski praznik. Nastopili so slovenski delavski stanovi. Nastop njihov je bil veličasten, bil je nastop zrelih mož. Kdor je minolo nedelje gledal nepregledne vrste iz vseli krajev in pokrajin došlih gostov, prepričal se je, kako se krščanska misel vedno bolj uti j uje v narodu slovenskem. Kdor je poslušal ta rod, spoznal je, da ljudstvo ve za kaj se gre. Da to ljudstvo ni masa, ki slepo sledi, ne vedoča kam in zakaj, da to ljudstvo ve, da gre za zboljšanje razmer delavskih stanov. Nobena sila gospodarske organizacije ne bode več ustavila, nikdar pa uničila. Vreme je bilo v nedeljo skrajno neugodno. Cel božji dan je dež lil. Slavnost se na zunaj ni mogla razviti, kakor je bilo želeti. A to udeležencev ni motilo. Vzgleden je bil red, toli v soboto, koli v nedeljo. Slovenski delavci so pokazali, da niso surovine, ki pobijajo okna itd. kakor so pisali in govorili Tavčarjevi narodovci. Nastop delavcev je bil nastop zrelih mož. Vrhunec je slavnost dosegla v govoru prevzv. kneza in škofa, ki je stopil med be.lni narod in ga bodril na krščansko socijalno delo.
Slavnost nam ostane v spominu neizbrisna!
§redveier.
Ljubljana je v saboto oživela. Z vsakim vlakom so dohajali gostje. So-sebno prisrčen je bil sprejem bratov Hrvatov, katerih se je slavnosti udeležilo nad 50. Iz Siska je došlo društvo „Sloga“ pod vodstvom kršč. socijalnega organizatorja kaplana Zagorca. Prišli so tudi gostje iz Zagreba.
Ob 7,8 uri je bil trg pred »Kat. domom“ napolnjen. Zborovalci so se zbirali, da se poklonijo kumici zastave in prevzv. knezoškofu. Krasan je bil sprevod, ki se je na to razvil. Mnogoštevilna množica, korakajoča v svitu nešte-vilnih bakel in lampijončkov mej svira-njem godbe, je navdušeno pozdravljala kumico in kneza in škofa.
Govorili so po mestu, da nasprotniki nameravajo uprizoriti protidemon-Btracijo, da bodo žvižgali pred škofovo palačo. Toda ničesar ni bilo. Korakali smo mirno v svitu bakelj, katere so dobrodošle, ker so neposredno pred sprevodom pogasili električne obločuice. — Menda se ni ravno slučajno pokvaril stroj.
—	Pevski zbor je pel izborno. V ime ku-mice se je zahvalil g. Pollak. Knezoškof se je srčno zahvalil: „Z Bogom za krščansko ljudstvo 1 Živeli krščanski soci-jalci«. Kratke srčne besede padle so kot iskra v ljudstvo.
$ <<Katoliškem doma.
Množice so cdKorakale v »Kat. dom.“ Tu je pozdravil goste v slovenskem, hrvatskein in češkem jeziku dr. Krek. Vsi prostori so bili natlačeni. Sviral je delavski orkester iz Idrije, na dvorišču pa Domžalska godba. Govorili iur. Carli, Gostinčar in drugi. Imenom Hrvatov se je zahvalil g. Zagorac, imenom Cehov g. Hovanek iz Prage. Milo je donela hrvatska iu slovenska pesem. Veselje je bilo iskreno srčno. Pričakovali smo dneva slave.
Slavnostni sprevod.
n . .^,’®fne J® M*0 skrajno neugodno.
a zast0P,|iki delavskih slojev
ni m ‘^,li dežja‘ 0kolu 100 društev
no ISinVt korakal° v krasnem redu po ljubljanskih ulicah.
,8Pl'eV0(l so poveličevale (}i“k uniforme bratov Hrvatov, Slov. zi-_ ega 111 ,esa*skega društva, ognje-
i-i Zabito zasUvo Zveze« so sprem-JjaJe belo oblečene deklice in kot častna strza čestiti starčki s številnimi zna-
menji svoje vojaške hrabrosti. V slavnostnem sprevodu je korakalo nad 3000 oseb. Za sprevodom so se v kočijah peljale kumica in družice. Društvenih zastav je bilo dvajset. V Zvezdi je bilo občinstva nad 15 000. Cerkveno opravilo se je — žal — moralo opraviti v nunski cerkvi.
Slagoslovljenje zastave.
Vzvišeni knez in škof je iskreno pozdravil zastopnike delavnega slovenskega naroda. Skoro triče^pt,mr\jj^uz-vijal pomen nove zastafr^/jU)iftym) pa one, pod katero smo se zbrali vsi katoličani takoj po svojem rojstvu.
Na vrhu nove-.zastave se blesti kip sv. Mihaela, ki je s svojo vojsko premagal prvega svobodomiselnika, ošabneža Lucifeija in njegove privržence. Tudi mi se moramo• boriti proti svobodomislecem, ki so pa svobodomiselni le napram sebi, ne pa nasproti svojim bližnjim. Ta napačna sloboda je vzrok tudi neizmerni bedi, v kateri se nahajajo sedaj nižji stanovi. Goljufija in sleparija, seveda v lini obliki, kateri javna oblast ne more lahko do živega, je plod novodobnega liberalizma. Presvetli je govoril potem o podložnikih in predstojnikih. Prvi imajo gotove dolžnosti do svojih višjih, a tudi ti imajo dolžnosti do svojih podložnih, katerih se pa žal le premnogi nočejo zavedati. Krivice so res vneboupijoče, ki jih provzročajo našemu ljudstvu za Boga in njegove zapovedi se ne meneči mogotci, toda krščansko verno slovensko ljudstvo ne obupuj, ampak vztrajaj krepko v boju proti svojim duševnim iu telesnim nasprotnikom. Streti se mora sovrag, kakor je bil premagan prvi svobodomislec. Pod novo zastavo, posebno pa pod zastavo sv. Trojice, zastavo krščanstva boriti se moramo za Boga proti njegovim iu našim sovragom, dokler nam ne napoči zmage dan v naš) duševno in tudi gmotno srečo.
Knezoškof je na to blagoslovil zastavo, želeč ji zmage. Topovi na ljubljanskem gradu so se oglasili. Sledilo 'je zabijanje, žebljev: knezoškof. kumica dr. Krek, župan Hribar, zastopniki Prage, Zagreba, Siska, in načelniki navzočih društev. Kumica je pripela na zastavo krasen trak, istotako društvenice »Kat. društ. za delavke11. Zastava se je ponosno dvignila ter posestrila s svojimi to\arišicami. Po sv. maši se je sprevod pomikal proti staremu strelišču. Žal da je razvoj sprevoda kvaril dež. Na čelu sprevodu so šli ognjegasci, potem godba, za njo »Zveza« z novo zastavo, Hrvatje, ostale zastave za njimi pa ljudstvo v nepregledni vrsti. Staro strelišče je bilo do zadnjega kotička napolnjeno.
Slavnostno zborovanje.
Vkljub močnemu dežju zbralo se je občinstvo na dvorišču strelišča. Z nepopisnim navdušenjem izrazila se je uda-nost zborovalcev cesarju in papežu. Poleg mnoge odlične gospode sta bila navzoča dež. predsednik baron Hein in dež. glavar pl. Detela.
G. Pollak je kot načelnik priprav-Ijavnega odbora pozdravil zborovalce ter predlagal dr. Kreka za predsednika. Vsprejeti sta bila po gg. Jakopiču in Rakovcu predlagani udanostni izjavi na papeža in cesarja.
Zborovanje in obed.
Ker vsled naliva ni bilo zborovanje mogoče, dovršil se je drugi del zborovanja deloma v dvorani, kjer je bil obed. Skupnega obeda se je udeležilo nad 800 oseb.
Dr. Krek je pozdravil zbrane. Pozdravljam vas, dejal je, „kot nepovabljene goste* v Ljubljani. Oui, ki se štejejo gospodarje Ljubljane, nas niso povabili, in ko bi nas bili vabili, bi mi gotovo ne prišli, ter bi nas bilo sram, da nas vabijo taki ljudje Vabijo nas le v davkarije plačevat davke, v vojake, v ječe. A nas vabi krščansko prepričanje, naše srce — in to vabilo je nepremagljiva
sila! In če mislijo »pobožni11 liberalci, da so oni izprosili dežja, se motijo, dež gre, ker sedanja Ljubljana ni vredna, da bi se mi v njej pokazali v svoji moči in svojem razvoju. Vsaka kapljica današnjega dežja bodi blagoslov na njivo krščansko-socijalno. (Burno odobravanje).
Voditelj Goriških Slovencev dr. Gregorčič je pozdravil zbrane kot sosklica-telj shoda, kot zastopnik pete kurije ter kot zastopnik goriških Slovencev, kateri so mu opetovano skazali zaupanje. Pov-darjal je, da je pričakoval obilne udeležbe, a tako ogromne ni se nadejal. Tudi goriški Slovenci stojimo na tem stalu, dvojna svetinja nam je draga: Vera in narodnost. Veseli se, da je meja Krščanskega socijalizma tako prešinila slovensko ljudstvo. Dal Bog, da bi bila v prospeh slovenskemu narodu.
Državni posl. Vencajz je pozdravil zborovalce kot pooblaščenec načelnika zveze slovenskih državnih poslancev g. Povšeta.
G. Karol Pollak je v dolgem, krasnem govoru proslavljal krščanski so-cijalizem.
Kanonik Kalan je pozdravil Hrvate. Hrvatje in Slovenci so bili v najhujših časih za našo državo branik proti Turkom. Tudi v sedanjih za državo kritičnih časih se kaže tesnejša zveza med Slovenci m Hrvati. Naravna smer k, že Slovencem proti jugu, naše velike reke Soča, Sava in Drava drve. proti jugu. Kakor je našim vodam nemogoče obrniti tok, tako je nemogoče zavreti razširjanje vzajemnosti hrvatsko-slovenske. Tem iskreneje pozdravljam današnje hrvatske goste, ker niso sledili vabilu demokracije in mažaronov, marveč se z nami vred oklepajo krščansko socijalne ideje. (Nepopisne ovacije so Slovenci priredili navzočim Hrvatom.)
Dr. Gregorič je govoril o krščanstvu, ki druži vse v najlepšo harmonijo.
Kakor more le Hrvat, govoril je ime Hrvatov g. Zagorac iz Siska. Govoril je vznešeno o bojih Hrvatov nekdaj in sedaj, pozdravljal Slovenke, ki se oklepajo krščansko socijalne ideje. Stavil jim je v izgled Špartanke. Govornika so nosili po dvorani.
Urednik Jakopič je pozdravljal kumico iu družice.
Zastopnik češkega krščausko-socijal-nega društva v Pragi g. Hovanek je pozdravil navzoče ter se čudil, kako mogočna je že v Slovencih ideja krščansko - soci-jalna. Pokrepčan se bo vračal v domovino. Iskreno so ga pozdravili.
Akademik Šinkovec je pozdravil shod vime „Dunice“, med. Brecelj v imenu novega graškega društva „Naprej". Povda-rjalasta. kako krščanstvo objema v bratski ljubezni vse slojeve slovenskega naroda.
Potem je govoril g. Jos. Gostinčar
o	prelepi slogi med današnjimi zastopniki slovenskih in hrvatskih delavskih stanov. Protestoval pa proti slogi med slovenskimi iu nemškimi liberalci v dež. zboru.
Govorili so gg. Škrjanec o potreb: delavske organizacije in demokraciji, Hribar, Hrvata Broz iu Crnkovič in Ziller.
G. Koršič iz Gorice je dokazoval na temelju izkušenj, kako tesno je zvezauo krščanstvo z narodnostjo, da le vera ohranja Slovencu narodnost, z vero zgubi Slo-j veneo tudi narodnost. Krasni govor so zborovalci živahno pozdravili.
Slavnostni govor in prolog je govoril drž. poslanec dr. Krek. Krasno so prepevali pevci »Sloge« iz Siska, ,,Zvona«, Slov. zidarskega in tesar, društva in »Lipe«. Poseben vtis na občinstvo jo napravil pevk številni zbor »Kat. društva za delavke«, ki je prepeval ljubke narodne pesmi. To petje je občinstvo očaralo. Dvorane starega strelišča so bile od poldne do noči natlačeno polne.
Težko je bilo slovo. Poslovil se je od gostov dr. Krek. Imenom Hrvatov se je poslavljal Zagorac ter predsednik „za-natlijskega društva« obljubujoč, da po današnjih prizorih bode vez tem tesneja in da bodo Hrvatje še rajše prihajali med nas. Imenom Goričanov je, govoril slovo g. Dermastia, ki je govoreč o boji gori-
ških Slovencev za gmotni in narodni obstanek povdarjal, potrebo opore v središču in govoril o preziranju oflcijelne Ljubljane. Nas, ki prihajamo od meje, imenujejo nepovabljene goste. Mi vemo, da nam je iskati opore le v lastni moči in gosp. organizaciji. Krščanska socijalna ideja je naša voditeljica in v tej kliče na svidenje.
Govorili so še drugi govorniki. G. Kalan se je poslovil od Janeza Evangelista slovenske krščanske socijalne organizacije, dr. Kreka. In delavski praznik je končal. Videli smo, v čegavem taboru je slovensko ljudstvo!
Občni zbor „81oge“.
Letošnji občni zbor polit, društva »Sloga« je bil izvenredno živahen. Že dolgo pred tem občnim zborom se je pripravljalo k nevihti, zadnje dni pa je začelo že grmeti in treskati. Zato se je splošno pričakovalo izvenrednih pojavov ter je bila udeležba res ogromna.
Nagovor predsednika.
Ob 11 V« je otvoril predsednik društva preč. g. di*. Gregorčič zborovanje ter predstavil vladnega zastopnika komisarja, Polleya. Pojasnil je, zakaj da je letos izdal za občni zbor vabila na osebe in se torej občni zbor ni naznanil samo po listih kakor navadno. Vsled nastopa mo-kračev je moral odbor naznaniti okrajnemu glavarstvu na zahtevanje imena društ* vernikov. — Dotikal se je šolstva v Gorici, povedal, da smo v tem oziru na boljem, ker je šolstvo prevzelo društvo »Šolski dom“, ter da imamo lastno šolsko poslopje. »Sloga« je sedaj samo politično društvo ter se more svobodneje gibati.
Povdarjal je, da delovanje »Sloge« v preteklem letu ni bilo tako živahno, kakor je bilo želeti, čemur je več vzrokov. Treba bo, da društvo dobi svojega stalnega tajnika in društveno pisarno, ki naj bi Slovencem v Gorici nadomeslovala magistrat. Stroški za to se pokrijejo, ali da se letnina zviša tako, da bi imeli iste dve vrsti, manjšo in večjo, ali pa da se pomnoži število Članov.
Društveni blagajničar Kancler je umrl, bivši tajnik g. Gabršček pa radi bolezni v družini ni mogel v »Slogi« delovati tako, kakor bi bilo potrebno. — Ustanovila sta se dva odseka, socijahii iu časnikarski. Prvi je deloval v kolikor toliko, sosebno so posamniki delovali na gospodarskem polju, drugi pa ni prišel do delovanja.
Poročilo tajnikovo.
Ker je bil začasni tajnik dr. Franko službeno zadržan, poročal je o delovanju odborovem predsednik sam. Prečital je zapisnike odborovih sej. Prebiral je tudi pisma dr. Tume, v katerili se je o Ipove-dal odborništvu »Sloge« ter puložd svoj deželnozborski mandat v roke Sloginega odbora. Odbor je sprejel odpoved »dbor-ništva, glede na položitev mandata pa opomnil g. poslanca, da je to stvar njegova in volilcev. Konec je bil t.a, ila je dr. Tuma odložitev mandata preklical. Dalje je prečital odpoved g. G.-brščeka, ki je izstopil, ker ga odbor ni branil proti napadom v »Slov. Narodu*.
Učiteljsko vprašanje.
K poročilu se je oglasil nadučitelj g. Bajt zahtevajoč, da se dajo tiskati pravila in uroče vsem drnštvenikom. Za njim se je oglasil nadučitelj g. Medvešček. Zahteval je pojasnila v kakem razmerju je »Soča‘‘ do »Sloge«, zahteval naj se imenujejo izdajice izmed učiteljev. Govoril je o znanem pismu, katero je bivši tajnik pisal v imenu odbor.)vem, sicer brez formalnega sklepa, uredništvom štirih listov, da naj bodo previdna pri vsprejemanju dopisov z Goriškega proti poslancem itd. Odgovor predsednikov na njegovo vprašanje ga ni zadovo-lil. dasi se ie nismo na zboru v celoti
Str.
PEIMUKSK1 LIST
prebralo. Izrekel je odboru obžalovanje. Bičal je pisavo „Soee“ o učiteljskem v-prašanju. Razlagal, je. kako „futrajo“ učitelje z dež. šolskim zalomom že od 1. 1870. Tedanji slov. deželni poslanci so zakrivili, da ni dež. šolskega zaloga, ker so bili za okrajne zaloge. Popisuje bedo učiteljstva ter vpraša, kedaj se mu bo pomagalo. Nastop, g. Medveščeka je bil zelo ponesrečen. (Je bi bil g. Medvešček obravnaval v zmernejšem tonu. bil bi učiteljski stvari mnogo več koristil.
Učitelj g. Vrtovec iz Tomina govori na sploh o učiteljskem vprašanju, o obupnem stanju učiteljev ter o učiteljskih plačah.
Dr. Tuma o svojem delovanju.
Dr. Tuma, ki se oglasi k besedi, je pripovedoval, kako je stopil na povabilo „Sloge“ v politično življenje. V prvem letu je užival zaupanje, ivo so se bližale državnozborske volitve, in je imel jedini grof Alfred Coronini upanje, da Slovenci prmlerejo v velikem posestvu, je za g. grofa ohraniti provzročil izstop iz dež. zbora. Storil je to tako, (la bi slovenski zastopniki vsak čas lahko zopet stopili v zbor. Zahteval je samo u-pravni odsek. Od tedaj se je pričelo proti njemu ruti. V „Slov. Listuil in na shodili se mu je očitalo, da hoče spodriniti dr. Gregorčiča Tudi dr. Gregorčič sam je govoril tako. Delavca sin je, zato ima tudi žilavost. katero nekateri smatrajo za trmo. A on je vaj-n pozitivnega dela, ter hoče vstrajati pri pozitivnem delu. Govoril je o prizadevanju za vipavsko železnico, o abstinenci, kako j« on razume. Pove, da je bil on za vstop, toda ostali poslanci za abstinenco. Pove, da je on edini stavil v posl. klubu predlog, naj se kot pogoj vstopa v deželni zbor stavi le povišanje učiteljskih plač, ker je vedel da Italijani niti tega ne bodo dovolili. Očita učiteljem, da so prezgodaj nastopili in da je piosil g.'Dimnika, naj posreduje. Omenja, da je on vse pripravil za „Šolski dom*4 tako, da je predsednik samo podpisal Omenja svoje delovanje v posojilnici in zadrugi, katerih prva je le pod njim se tako povzdignila. Pove kako se ga je hotelo vreči iz posojilnice, govori o potrebi odkritosti in sporazumljenja ter naznani svojo kandidaturo v odbor „S!oge“
Nadučitelj Medvešček vpraša dl" Tumo, je li res rekel, da je Soča še premalo udarila po učiteljih. Zalivali se dr. Tumi, da je bil on jediiii za povišanje učiteljskih plač, a le ker je vedel, da Italijani v to ne privolijo. Govori proti abstinenci. Dr. Tuma na kratko odgovarja, ter ]»ivdarja potrebo da se razmere spremene.
Društveno glasilo.
Predsednik kot začasni blagajnik, prečita društveni račun. Šolski zalog „Sloge“ se j« izročil društvu „Solski dom.“
Predsednik predlaga, na se tudi prihodnje objavljajo vse drušvene zadeve v BSoCi“ in „Prim. Listu". Nadučitelj Bajt je stavil predlo*, da „Sloga" mora imeti lastno glasilo, ki pa bode pod nadzorstvom odcepa moralo biti vse drugače urejevano kakor „Soča“. Pove, da so
LISTEK
Hvaležen sem Vam!
Gojko je bil učitelj res po poklicu. Ves je gorel za svoj poklic ter se v šoli in izven šole trudil za nravni i:i gmotni prospeh ljudstva. Vsako priliko je porabil, da je v enem ali drugem oziru vplival na svoje učence.
Poučeval je tudi veronauk. Nekega dne je razlagal Faraonove sanje o sedmih rodovitnih in sedmih nerodovitnih letih,
o	dobrih in slabih časih, ter razlagi dodal resne opomine o varčnosti. „Vidite, preljubi otroci, govoril je očetovskim glasom, kako dobro je, da v ugodnih časih mislimo na >labe, ter si za tedaj kaj prihranimo. Je l i Jožef drugače postal rešitelj cele, velike dežele, rešitelj svojega očeta in bratov? Ali bi ne bili oče in bratje stradali ter lakote umrli, ko so nastopila sedmera narodovitna leta ? Razumljivo vam je, — dobro! Učite se iz tega varčnosti in niti novčiča brez potrebe ne zapravite, da od vsake krone, ki jo zaslužite, vsaj deset vinarjev ložite na 8tranu
Ta priprosta razlaga se je globoko vtisnila v dušo učencev. Jedna učenka vrnivša se iz šole je takoj pri mizi vprašala očeta: „Slušaj, ljubi oče, ali tudi ti hraniš, da ne bomo v slabih časih stradali P* Prosto vprašanje nedolžnega otro-
i
učitelji mislili, da „Soča“ v sporazumu s *Slogo“ in poslanci napada učiteljstvo. Označi pisavo „Soče“ ob premestitvi šol v Šolski dom ter očita malomarnost odboru Šolskega doma. Dr. Gregorčič stvar pojasni.
Na to je nastopil g. Gabršček. Povedal je, da je vedno delal v sporazumu s vodilnimi krogi, da je do zadnjega tudi bil prepričan, da dela v sporazumljenju. Od vseli strani so bili po njem itd.
Povedal je, kar je pisal že v »Soči" pred občnim zborom. Konečno je izjavil, da tudi on kandiduje v odbor. Učitelj Šinigoj je na to izjavil: Kakor smo slišali sta samo dr. Tuma in Gabršček delala, vsi drugi nič. Torej izvolimo samo nju dva.
Učitelj Vertovec je povdarjal, da Gabršček je trdil, da politično delovanje njegovo je bilo v sporazumu z odborom. Prosi torej predsednika, naj to nekoliko pojasni. Predsednik na to pojasni, v koliki zvezi je bila t^Soča" s „Slogo“. Posestnik Forčič s Preserja je govoril, naj se ozira tudi na kmetijstvo. Predsednik mu pojasni, da je Sloga, tudi v tem oziru delovala. Trgovec Gašpar Likar je popisoval, kako je „Sočau zaporedoma vsakega, ki ji ni bil po volji, nataknila na kol.
Predlog nadučitelja Bajta, naj ^Sloga" ustanovi lastno glasilo, je bil odklonjen. Sprejet je bil predlog, da prihodnji odbor naj združi oba lista ter tako dobi glasilo.
Učitelj Vrtovec je predlagal: Deželni poslanci se poživljajo, da v najkrajšem času potrebno vkrenejo, da se učiteljem zbolišajo plače enako c- kr. uradnikom zadnjih treh plačilnih razredov.
Volitev.
Dr. Tuma je predlagal, naj se izvoli z vsklikom g. dr. Anton Gregorčič, ker je danes edino mogoč predsednik. Predlagal je, da pokaže, da on ni proti vodstvu dr. Gregorčiča. Predlog je bil sprejet.
Potem je sledila volitev odbornikov. Nadučitelj Vrtovec predlaga, naj se tudi dr. Tuma voli z vsklikom.
Oglasi se k besedi kapelau Derma-stia. Povdarja, da ga veseli, ako dr. Tuma zahteva odkritost. A odkriti bodimo vsi. Vpraša,je li resnica, daje dr. Tuma govoril, da se treba vpreti klerikalnemu zmaju, pisal pisma, v katerih je ponujal kompromis proti klerikalcem, ker drugače zlezemo popolnoma pod klerikalni jarem. Govornik je povdarjal za se in somišljenike, da oni delujejo le iz čiste ljubezni do naroda.
Dr. Tuma je odgovoril da se mu ne more zameriti, če je bolj svobodomiseln, da pa je vedno svaril pred bojem. Tako je tudi krotil Gabrščeka v boju z msg. Mahničem. Priznal je, da je pisal dr. Trilerju in Vrtovcu v Tomin in nekaterim drugim, a zanikal ni, da je ponujal kompromis proti klericalcein (Pač davno obrabljena fraza. Med govorom g. Dermastia, so se na učiteljski strani slišali posamni medklici: lezemo pod klerikalni jarem, proč z farji itd. Obžalujemo, da se je to dogodilo. Lojalno pa izjavljamo, da večina učiteljstva ni tega odobravala).
ka je zadelo v živo očeta in mater. Kako ti pride na misel tako vprašanje ? spregovori oče. In deklica je pripovedovala, da se je danes ob Jožefovem vzgledu učila, 'kako dobro da je varčiti za prihodnje čase. Očetu in materi so solze
zalile oči.
Minolo je nekaj časa. Nekdo potrka na vrata učiteljevega stanovanja. Priprost meščansko oblečen mož vstopi ter opravičuje svojo nadležnost. Bil je oče one deklice. „Prikajam, spregovori, da Vas najsrčneje zahvalim". „Na čeni“ vpraša učitelj začuden. „Vi ste pred nedavnim na mojega otroka in po njem na vse moje življenje tako odločilno vplivali, da si danes štejem v sveto dolžnost, Vas o tem obvestiti. Čudom se je čudil učitelj ter prašal pojasnila. *Vaša pripoved o varčnem Jožefu, govoril je možw, je tudi mene spodbudila k čednosti katere v svojem dosedanjem življenju nisem poznal. Nikdar nisem mislil na to, da bi od »vojih du-liodkov za se in za svojce kaj prihranil. Pripovedka moje hčerke pa me je tako v živo zadela, da sem sklenil od tedaj naprej vse drugače gospodariti. Tu imate dokaz '. Pri teh besedah je potegnil iz žepa hranilno knjižico, v kateri je bilo vpisanih 225 kion.
*
• *
Mnogo smo pisali o varčnosti nad črto. Posvetili smo jej prostorček tudi pod
Volilo se je na to po listkih. Oddanih je bilo 253 glasov. Izvoljeni so bili : Grof Alfred Coronini, dr. Al. Franko, dr. Aleksij Rojic s 253, vikarij Jož. Mašera s 241. župan in dež. posl. Ant. Klančič s 235, kapelan Iv. Dermastia s 221, župnik in dež. posl. Blazij Grča s 192 in dr. Hen. Tuma s 164 glasovi.
V	manjšini so ostali: učitelj Vrtovec 95, naduč. Pet. Medvešček 85, Andr. Gabršček 84. učit. Križman 68 in učitelj Mat. Lovrenčič 70. Med prvima dvema bo potreba ožja vo'itev.
Tako je končal občni zbor. Za danes opazk ne bodemo delali. Poučen pa je bil vsekakor. Nauke pa. ki smo jih povzeli, bodemo porabili <> prilici.
nili zahtev odstopili ne more. Posvet pod predsedstvom cesarjevim ni imel uspeha. Ogri so šli v Pesto po nove j moči ter se vrnili na Dunaj še trdovrat-neji. Govorijo že določno o odstopu Thu-novem, drugi pa trde, da pade tudi oger-sko ministerstvo.
Desnica je izjavila, da odobruje vladino stališče pri sedanjih obravnavah z Ogersko. Toda mi pričakujemo, da I bodo naši zastopniki poprej z vlado go- g vorili odločno besedo. Ali — ali! Narod fl je vladnih obljub in tudi „dobrot“ že sit. |
Tliun se je zahtevah nemških " opozicionalcev izrazil zelo nepovoljno pri a seji izvrševalnega odbora desnice. O teli |j zahtevali bodemo še govorili.	fl
■ Politični pregled.
Notranje dežele.
Naš položaj. Zadnje dni so bili ogerski ministri na Dunaju. Posvetovali so se o nagodbi. Dne 23. in 24 t m. so se posvetovali ministri obeh državnih polovic. Ogerski ministerski predsednik Szell je odklonil vse zahteve. — 24. teh m. ob 1. uri se je sešel skupni ministerski svet pod predsedstvom cesarja. Posvetovanje je trajalo dolgo. Domneva se, da pride do krize ne samo v avstrijski, nego tudi v ogerski polovici. Konservativni listi trdijo, da avstrijska vlada nikakor ne more odnehati, naj bode katerakoli. Tudi če Thun odstopi, _ se nobena vlada ne more ukloniti mažarskiin pretiranostim. 25. t. m. je bilo zopetno posvetovanje med grofom Thunom in Szellom. Izginila je vsaka nada do sporazumljenja.
Program Nemcev. Po težkem porodu je zagledal nemški program beli dan. V zvezi z Nemčijo vidijo voditelji nemškega naroda poroštvo trajnega miru in ohrauenja nemške ideje. Nemščina bodi državni jezik. Nemcem naj se prizna ona veljava, ki jo res zavzemajo od nekdaj v Avstriji. Uradni jezik bodi vseskozi nemški. Nemec naj najde povsodi v svojem jeziku pravico, za druge narodnosti naj se nastavijo tolmači. Le na Češkem, Moravskem, Kranjskem iu v Galiciji naj uživajo nenemške narodnosti jednake pravice, kakor Nemci. V nemških župnijah morajo biti nastavljeni samo nemški duhovniki. Potem slede posebna načela za posamne kronovine. Ne preskromne z&hat6V.
Katoliško kmetiško društvo so
ustanovili za Zgornje in Srednje Štajersko. O binkoštili je bil ustanovni shod, katerega se je udeležilo nad 5000 zastopnikom kmetskega stanu. Društvo šteje ž* 19.000 članov. Dr. Kathrein je na shodu povedal, da v Avstriji ne more neben narod imeti prednosti Avstrije ra-šitev je v enakopravnosti. Sprejeli so več resolucij.
Nemško nacijonalni poslanci v češkem deželnem zboru so odložili svoje mandate. S tem hočejo prisiliti nemško liberalne poslance, da i oni o-dlože mandate, ker se nacijonalcem že dolgo cede sline po njih.
Položaj je resen. Huda bitka se bije zdaj med obema državnima polovicama za obnovitev nagodbe. Ogri nočejo odstopiti, naša vlada pa svojih opraviče-
črto. Srčno želimo, da bi naši sestavki v kolikor toliko spodbudili naše ljudstvo k varčnosti v tem oziru. Res je, da tudi varčnost lahko prekorači meje ter se sprevrže v skopost. Toda skopost ali lakomnost je dandanes vedno redkeja, tem bolj pa se širi zapravljivost. Kakor je težko plavati proti vodi, tako je težko, da se človek ustavlja vedno bolj se pojavljajočemu uživanju. Toda z božjo pomočjo je vse mogoče. Kdor je preslab, da bi si premagal iz lastne moči, prosi Boga potrebne pomoči. Brez zatajevanju in »kromnosti je varčnost nemogoia Kdor je dosedaj zavrgel marsikateri vinar, prični varčevati. Ne bodite otroci, ki brezskrbno žive tje v en dan. Tudi ne verujte zapeljivcem, ki vas v slabili in hudih časih navajajo k nezadovoljnosti v sovražtvo do posedujočih. Stopite sami na stran posedujočih z varčnostjo. Težko je tudi z varčnostjo si kaj pridobiti, toda za ubogega, poštenega človeka je vsaka druga pot nemogoča. Toda nikakor ne smemo zaupati samo lastnim močom. Pomnimo vedno besede pesnikove:
„Kdor hoče živeti in srečo imeti naj dela ves«lo iu moli naj vmes.
Duhovnik in učitelj pa po zgledu učitelja Gojkota porabita vsako priliko, da mladino navajata k varčnosti. Potem bode ljudstvo nravno in gmotno napredovalo. Dal Bogi
Vnanje države.
Mirovno konferenco so otvorili dne 18. t. m. Nizozemski zunanji minister Bofor je pozdravil shod v ime kraljice in odposlal ruskemu carju udanostno brzojavko. Predsednikom je bil izvoljen ruski zastopnik Staal. Besede so bile lepe, da bi le sledila tudi dejanja a dvomimo.
Deluje vrlo. Ustanovili so tri odseke. Vsakemu so izvolili tri častne in jednega dejanjskega predsednika. Tako tratijo čas!
Prognanstvo v Sibirijo namerava odpraviti car Nikolaj. V ta namen bode potoval v Sibirijo, kjer ostane šest tednov. Ukazal je sostaviti komisijo, ki naj mesto pregnanstva nasvetuje drugo primerno kazen.
Sannninski zaliv preide vendarle v italijansko posest. Kitajski državni za-stop je sklenil privoliti Italiji, da sme zasesti imenovani zaliv. Italijani bodo tje pošiljali lakoto iz kraljestva.
Prijateljsko razmerje mej našo državo in Rusijo se je pokazalo v lepi luči na rojstni dan ruskega carja. Car Nikolaj je povodom tega dne dopo-slal sliko avstroogerskemu polku car Aleksander v Plevlju, katero je osebno izročil vojni atašej na Dunaju polkovnik \Voronin- V govorih, ki so se menjavali tem povodom, se je opetovano povdarjalo avstrijsko-rusko prijateljstvo in bratstvo.
Italijanski parlament se je sočel včeraj k novemu zasedanju. To zasedanje bo še burneje, kakor je bilo minolo.
f Emilio Castelar, znamenit španski državnik, je umrl. Mož si je pridobil zaslug za Španijo. Pokojni je bil vodja republikanske stranke. Hoteli so ga pokopati na državne stroške a družina je to odklonila.
Zanaidelli, predsednik italijanske poslanske zbornice, ki je pisal znano pismo Dompieriju, je odstopil.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Ljubljano so o bin-koštili obiskali češki hribolazci. Ljubljančani so jih slovesno vsprejeli. — V Ljubljani se je ustrelil 22 letni diurnist I. Prosenc. — V zgornjem Bitnu pri Kranju je orožnik ustrelil delavca Iv. Ziherla. Ko je prvi na svojem službenem potu šel skozi vas, so ga 'fantje napadli s kamenjem. Ker na opomin niso odnehali, je orožnik stetjal. — V Lahovčah se je o-besil 48 letni kočar Anton Podgoršek. Pil je rad žganjico. — Mirovno sodišče snujejo v Mengšu. — Proti ciganom je novomeško okrajno glavarstvo izdalo stN-ge ukaze. — V Breznici je deloma pogorela tovarna za suknjo, last g. Marije Čop. - Toča je hudo pobila v ljubljanski okolici. — Železnični stroj je na Brezovici hudo poškodoval topničarja Zakrajška, ko se je vračal po železniški progi domov. —
Na Štajerskem. V Mariboru so so-cijalni demokrati razgnali shod nemških nacijonalcev. - Na Klanjcih pri Vranskem so pogoreli trije posestniki. Ogenj je baje nastalir neprevidnosti. - Strela e užgala poslopje Jurija Leskovca v čadramljski fari. Zgorelo je dvojno poslopje in ena litša. - V celjskem okraju osnujejo novo deželuo trtmeo. — Železno livarno v Gussweiku pri Mar. Celji so o-pustili. - Pri Sv. Križu pri Mariboru in Sv. Križu pri Ljutomeru imajo nove Raifeisenove posojilnice. Na Bregu pri Loki so našli v Savi truplo vdove 1. Stibernik, ki je meseca marca skočila pri Celju v Savinjo. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Mariboru j« uvedlo nedeljski počitek. — V Konjicah s« je nastanil slovenski zdravnik dr. Frančišek Iaukovic. —
Na Koroškem. Občni zbor kat. političnega iu gospodaiskega društva za Koroško se je vršil v Celovcu ob jako dobri udeležbi prav sijajno. — Predsed-
ik dež sodnije v Celovcu dr. Perko n uotei Cesar mu je ob tej priliki podelilnleinstvo. V Celovcu se je ustrelil poročnik H. peš polka Schlegl. - Na PiKtrici je pogorelo 10 poslopij. — /a ^nlovškega župana je zopet izvoljen to-i varnai' Neuner. Dobil je 15 glasov; 12
I	jjstkov je bilo praznili.__________________
sv e T I <S S.
Gorica.
Č. g. dekan Frančišek Ilovar v
Novell je nevarno obelel. Priporočamo ga sobratom — duhovnikom v spomin in mo*
litev.	.	»
Premenibe med duhovniki. C. g.
Alojzij Bratina gre za spovednika na sv. Goro; v Gabri je pride č. g. Stef. Valentinčič, kurat v Merniku; v Mernik ore č. g. Iožef Vidmar, kurat na Bajn-ficah; v Bajnšice pride č. g. Karol Pe-riučič župnik v Soči; kot administrator v Sočo gre č. g. Al. Matelič, kapelan v Tominu. Č. g. kapelan Alojzij Pavlin gre iz Štjaka za drugega kaplana v Komen; v Štjak pride kapelan č. g. Frančišek Klanjšček iz Kainnja, kamor pride Ivan Ferfolja, kapelan pri Sv. Luciji,
Osebne vesti. C. gr. Ivan Koršič, kapelan pri sv. Ignaciju v Gorici je imenovan c. in kr. kapelanom pri c. in kr. mornarici.
G. Frančišek Grind!, računski svetnik pri tukajšuem gozdarskem uradu, je dobil povodom svojega umirovljenja naslov višjega svetnika.
Imenovanja. Dež. sodišča svetniki gg. A. Fleischer, Ant. Jakopič in vitez Nadamlemzki so imenovaui svetniki pri višjem sodišču v Trstu.
Prevzvišenemu knezu in nadškofu kot novemu kardinalu prinese kardinalsko čepico nečak sv. očeta grof Kamilo Pecci.
Poročil se je g. Jožef Dovgan, c. kr. sodni pristav na Voloskem, z g.čno Olgo Diufovka iz znane rodoljubne rodbine v Gorici.
Prijateljem, znancem in sobratom, od katerih se nisem mogel osebno posloviti srčni: „Z Bogom!“ „Na svidenje"!
Ivan Koršič,
kapelan pri c. i. kr. mornarici-
Romanje Slovencev v Jeruzalem. Presvetli knez iu škof ljubljanski srčno želi, da bi se romanje Slovencev v sv. deželo vresničilo. Ako se vsi Slovenci skupno zavzamejo, upati je, da se dejanj -sko izpelje. Doseči pa bi se dalo edino na ta način, ako duhovniki po svojih župnijah ljudi, ki so v ugodnih gmotnih razmerah, k romanju nagovarjajo. Marsikdo bi se romanja udeležil, ko bi ga kdo povabil. Želeti je, da bi se zlasti posvetni v obilnem številu udeležili. Skupnih zglašencev je že precej. Vsak-teri zglašeuec dobi pozneje knjižico, v j kateri ima potrebna navodila, zlasti pa f natančen program vsega potovanja.
Obrok zglasitve se podaljša do konca julija, ker bode potem še čas, da se la-dija naroči. Tudi v Jeruzalemu so prostori za prenočišča že preskrbljeni. Kdor ima torej sredstva in željo obiskati svete kraje našega odrešenja naj nikar ne zamudi te prilike.
Deželnega zbora seja je bila napovedana v soboto ob 5 uri. V četrtek je bil dr. Pajer pri prevzvišenosti celi dve uri. Kaj je hotel stari lisjak je očito. Razpisal je sejo. Slovenski poslanci so sklenili položiti mandate, ako se nadškof udeleži seje. Ker pa ni bilo v sejo ne nadškofa ne slovenskih poslancev, je dež. glavar le formalno otvoril dež. zbor ter naznanil, da so navzoči poslanci v nezadostnem številu. V saboto je bil tudi namestnik v Goiici ter posetil prevzviše-nega kneza in nadškofa. Pajerju postaja vroče. Storil je vse, da bi dež. zbor zboroval. le Slovence je preziral. A zlomila so mu se ojesa, naprej ne gredo več kolesa. Bližnja prihodnost nam pokaže, kaj bo z dež. zborom 1
Slovenska mestna šola v Gorici. Ministerstvo je noriškemu magistratu za-ffnbilo 700 gld. za plačanje najemščine za kv mes*no ^.0*0 v »Šol. domu". Mestna cina Pa se. Je Pr°ti temu pritožila na upravno sodišče. Isto je v saboto razso-
l	o, da zarubljenje odpade, torej je raz-
t. eijavilo dotično odredbo notraujega mi-Disierscva.
Ni in ne bo še konec spletkarenja proti slovenski Soli.
Hribar -Tavfcar hočeta protestovati pioti zahtevam nemške opozicije. Tudi mi piotestujemo kar najodločueje proti prešir-no-budalastim zahtevam nemških matadorjev. A da bi Hribar, Tavčar in družba, ki v krajskem deželnem zboru delujejo združeni z Nemci, protestovali proti
z::lif'*vnm, pri kojili ie sodeloval tudi Schwegel, bilo bi smešno. Možje, ki so doma kar najožje združeni z Nemci, hočejo na zunaj protestovati. To je še več kot smešno. Cisto umestna je izjava vodstva kat. narodne stranke v Ljubljani, da ista se takega shoda liberalnih dež. poslancev udeležiti ne more dokler isti ne razbijejo zveze z Nemci. Sicer pa je bil naš narodni program začrtan na vseslovenskem shodu. „Narodw se le smeši z članki od ponedeljka.
Lepa ta ! Ko so se od včerajšne procesije presv. K. T. Slogini učenci vračali domov, so jih laški učenci šole Edling, ko so šli mimo one šole sprejeli s psovko „sclafs“ in z drugimi nespodobnimi psovkami in so metali vanje prah in pesek iz ceste. To so vidili njih učitelji, pa razpo-sajencev niso svarili. Kaj hočemo; „avita col tura11 je to! Še hujše pa je nek tič, katerega so peljali v zapor k sv. Antonu, delal, ker je menda v sami cerkv' zmirjal Slovence z imeni sklafs“. Njegov oče je menda vrtnar v Solkanu in je toraj slovenski kruh, če tudi ga menda dobiva od Laha. Bo pa že kak „nor?c“ !
„Eco“ očita sloveuskim poslancem trmoglavost, ker nečejo iti v deželni zbor. Pripoveduje, kako jih je Pajer lepo vabil k seji šolskega odseka in dež. zbora, a Slovenci da so ostali gluhi. Zato pa trpi cela dežela. Toda ali naj gredo Slovenci v zbor, ko vedo da ničesar ne opravijo. Krivda pade le na Italijane, ki odbivajo vsako tudi naj pravičnejšo zahtevo Slovencev. Tudi ji ni po godu, da prezvi-šeni ni šel v zbor. Mi pa nikakor nočemo presojati postopanja kneza in nadškofa.
V	politiki je svoboden kakor drugi. Spoznal pa je gotovo za naj bolje, ako se ne podaje za druge vžerjavico po kostanj.
Zato nikar pretakati mačkinih solz.
Nazaj v katoliško cerkev se je povrnil Viktor pl. Ceconi, ki je bil s svojo družino pred kratkim prestopil k protestantizmu.
Predavanje o Salezijancih je imel v katoliški bralnici tržaški prošt msg. Petronio. Udeležba ni bila preobilna.
Afera Codermaz posega v vedno večji krog. Dosedaj je bilo zaslišanih že kakih 50 oseb, med njimi uslužbenci Or-zanovi, Valentinuzzijevi, nekateri iz Pa-ternollijeve tiskarne, župan Venuti itd.
—	Pravda utegne postati jako zanimiva. Prav tako.
Odbor ženske podružnice sv, Cirila in Metoda v Gorici, naznanja, da bode v nedeljo 4. junija 1899. leta ob 3. uri popoldne podružnični letni občni zbor v prostorih goriške slovenske čitalnice11. P. n gospe in gospice so uljudno naprošene, da bi se ga v obilnem številu udeležile, Posebnih vabil se ne razpošlje.
Ustrelil se je v Kapucinski ulici 87 letni Jož. Menzel, upokojeni davčni ' uradnik. Bolan je bil na živcih ter se domišljal, da ga vedno kdo preganja.
Zrelostne preskušnje na tukajš-nem ženskem učiteljišču prično dne 5. junija.
Imenovanje kardinalov. Tajni konzistorij, v katerem bo imenovanih 10 kardinalov in več škofov, bode v Rimu dne 19. junija, javni konzistorij pa dne 22. istega meseca.
Zaprli so Andreja Corsiga, bivšega urednika bivše „Sentinelle“. Preiskovali so najprej njegovo stanovanje, potem pa ga utaknili v luknjo.
O razburjenju v Ajševici in Lokah poroča „Soča“. Razburjenost je nastala ne radi tega, ker se ljudstvu noče dati njegovih pravic, marveč vsled hujskanja neke osebe in nje pomagačev. Kdor pa sploh pozna (lotične ljudi se prav nič ne čudi kaki morebitni razburjenosti. „Soči“ pa svetujemo, naj ne sprejema dopisov brez zagotovila resničnosti. V tem slučaju je po našem mnenju šla na li-mance onemu, ki razburja duhove. Zato je tudi poziv, naj se ljudstvu dado njegove pravice brezpotreben.
Ako pa ne bode miru v listih, posvetimo že dopisniku. .
Kdorkoli.
Strela je ubila Frančiška Logar iz Prupetne brde, vikarijat Pečine. Ko je delal na polju, vsul se je dež. Stopil je pod nizko smreko. Toda strela je udarila v smreko ter ubila 33 letnega mladeniča.
Strela je ubila pri Voglarjih dne 27. t. m. kravo. Ubogi Voglar; ki nima druge živali v hlevu je v toku dveh let že dvakrat na ta način ponesrečil. No sedaj je zavarovan pri banki „Slaviji“.
Prostovoljno požarno brambo snujejo v Bolcu.
Požar. V Bovcu so pogoreli tri hiše v klancu nad farno cerkvijo. Posrečilo se je požar omejiti, če tudi so bile druge hiše prav tikoma.
Za Alojzijevišče so poslali: Preč.
g. M. V.iIjs ."> ari. Preč. g. 111. Grča deželni poslanec, zbirko, katero je nabrala gospica Angela Cernatič o poroki g. Antona Cigoja z gč. Viktorijo Cernatič pod geslom : Hog, narod in dom : 5 gl. 05 kr.
Bog stotero povrni vsem našim dobrotnikom.
Razpis daril za svilorcjce. V izpodbujo svilorejcev, kateri vzgajajo s potrebno skrbnostjo svilodno seme najboljših domačih pasem, razpisuje c. kr. kmetijsko društvo v Gorici.
25 daril po 10 <johl, ki se podele v letošnji svilorejski dobi v Korniinskem okraju.
Prosivci za darila morajo biti poljedelski mali posestniki ali gosposki kmetje ter podati svoje prošnje do 10 junija t. 1. ustmeno ali pa pismeno po svojih županstvih podpisanemu c. kr. kmetijskemu društvu; povedati morajo, koliko semena rede in od kod prihaja, to je, od koga in kje so seme dobili.
Posebna komisija bo tekom svilo-rejske dobe pregledala rejališča ter priznala darila tistim svilorejcem, kateri bodo na najrazumniši način izrejali 1 (lo z onč (po 25 gramov) domačega, po celičnem sistemu napravljenega semena najboljših pasem, katero je dalo tudi razmeroma najobilniši pridelek.
Vsak prosivec bo moral pokazati presojevalni komisiji, če bo tako zahtevala. odprto seme v izvirnih zavojih ali škatljah. ter poslati c. kr. kmetijskemu društvu uzorec pridelanih mešičkov in pa dotični izkazek o teži celega pridelka.
Trst-Istra.
Zasluženo odlikovanje. Veleč. g. Ivan Ev. Treven, župnik pri Sv. Ivanu v Trstu je imeuovan papeževim komornikom z naslovom monsignore. Čestitamo!
Shod v Trstu, v Rojanu. Slovenski udje kršč. socijalne zveze so sklicali shod delavcev v društveno gostilno v Rojanu, dne 22. t. in., na binkoštni ponde-Ijek. Namen shodu je bil, da bi položili prvi kamen krščanske socijalne organizacije med Slovenci v Trstu in v okolici. Iz Gorice je prišel dr. J. Pavlica, iz Ljubljane g. Gostinčar. — Zbralo se j« naših in socijaluih demokratov lepo število. Volitev predsednika (g. prof. Kleinmayra) ni bila gle.lka, k je dobil socijalni demokrat g. Kopač veliko glasov.
Prvi je govoril g. Gostinčar o nekaterih točkah krščansko-socijalnega programa nasproti socijalni demokraciji in o vseslov. delavskem shodu v Ljubljani.
Drugi je govoril g. dr. J. Pavlica o dveh točkah: 1. zakaj ne moremo potegniti s socijaluo demokracijo 2. kaj je delavcem nujno potrebno.
Odgovarjali so najprej g. Kopač, kateri je navajal razne žaljive dogodke brez imena kraja ali osebe. Na poziv, naj pride na dan z imeni, se je skril v uredništvo „Rudečega praporja“ !
Za njim je govoril g. Zavrtanik zlasti o slabem gospodarstvu Luegerja in njega tovarišev na Dunaju. Rekel je med drugim tudi, da človek nima prostosti, ker je atom nature !! — Navrgel-je še svoje misli o šoli.
Drugi socijalni demokrat je vprašal, kako da duhovniki pokopavajo bogate samomorilce, ubozih pa ne ?
Odgovarjali so izmed jim naših g. Hočevar, ki je naznanil, da bodo kmalu u-stanovili slovensko krščansko socijalno zvezo. G. Bufon je pobijal očitanja proti kristjanom in samohvalo demokratov, češ, da so tudi oni kristjani.
Obširno je odgovorjal dr. J. Pavlica na vprašanja in očitanja, a ker je bila vže ura pozna, smo se ob sklepu dogovorili, da se zopet snidemo na pogovor o našem programu. Tedaj bomo tirjali imena krajev in oseb od g. Kopača. Do 8vidanja!
V	tržaškem mestnem svetu je naznanil župan, da je tudi ministerstvo odbilo priziv glede spominske plošče povodom shoda italijanskih županov in da se magistrat pritoži na upravno sodišče.
Na Opčinah osnujejo konsumno društvo. Tako je prav. Oslobodimo se tujih pijavk, ki se zajedajo v naše narodno telo.
Občinske volitve bodo od 5. do 10. junija v novoustavljeni občini Pomjan in od 12. do 1C. junija v novoustavljeni občini Marezige. V občini Marezige je zmaga narodni stranki zagotovljena. V nevarnosti pa je občina Pomjan, kjer se lahonski podrepniki trudijo z vsemi močmi da pribore zmago Italijanašem. Treba da tamošnji narodnjaki napuo vse sile. V boj po zmago!
Baron Gautsch nekdanji minister-ski predsednik je imenovau predsednikom najvišega računskega dvora na Dunaji.
Lep vzgled krščanskega prepričanja je podal nadvojvoda Karol Stefan v Velikem Lošinju. Dne 10. t. m. ste nji*
govi hčerki Eleouora in Renata prejeli prvo sv. obhajilo iz rok mil. šofa krškega msg. Mahniča. Farna cerkev, v kateri se je obhajala slovesnost. je bila okrašena s preprogami, cvetieoi in zelenjem. Ljudstvo se je, slavnosti udelež lo v mnogo-brojnem številu. Sv. opravil) je pričelo ob sedmi in pol, ter je cesarske, visokosti na cerkvenih vratih sprejela domača duhovščina. Potem je mil. škof daroval tiho sv mašo. Po evangeliju je mil. škof. spregovoril slavnosti primeren govor do prvo-obhajauk in njunih starišev, katerim se je zahvalil za njegovim vernim podani vzgled javnega iz-pričanja sv. vere. Hkrati s prvo obhajan* kama so iz škofovih rok prejeli sv. obhajilo stariši, dvorno osobje in služinčad. Slavnost je sklenil vzvišen in H il s buržana dostojen čin. Duhovnik Iriulie Jezusove, katerega je nadvojvoda po'.val iz Dunaja, da je vodil duhovne vaju za nadvojvodsko družino, dvorno iu služuo osobje, je po dokončani sv. maši stopil pred oltar ter v nemškem, italijanskem in hrvatskem jeziku navzočim n iznanil, da se cesarski visokosti z vso družino posvete Presv. Srcu Jezusovemu. Glasno je duhovnik bral posvetivno molitev, katero je za njim glasno pouavljala nadvojvodova družina. Popoludne je bila slovesna obnovitev krstne obljube v navzočnosti mil. škofa, ki je k sklepu podelil blagoslov s Najsvetejšim. Pač spodbudem in pretresljiv vzgled žive veie!
Slovenska pisarna gl.isilo društva slovenskih odvetniških iu notarskih uradnikov, jelo je izhajati za sedaj po štirikrat, ua leto v Celju v Rotovški ulici. Stane 2 kroni na leto. List, katerega pozdravljamo kot delaven na polju organizacije našega ljudstva, bavil se bode izklučno s položajem in razmerami odvetniških iu notarskih uradnikov v pisarni in izven iste.
Nova knjižica. Nikar ne smemo prezreti pri katoliški akcijimolitve Zastonj bi se trudili, ako Bog ne b! igoslovi našega dela. Molitev podpira duhovnike, vzgojuje katoliške lajike, da začnejo neustrašeno tudi javno kazati svoje versko prepričanje. Z molitvijo zamore pomagati v svetem boju vsak, kdor se ga dej inski udeležiti ne more. Žito pa toplo priporočamo novo lično knjižico: „Bratje in sestre vse dosežemo z gorečo molitvijo*. Platuice so v oljnatih barvah. Cena za komad je 10 novčičev. Čisti dohodek je določen za dobre namene.
Naročila iu plačila sprejema Jožef Čicjony cerkovnik stolne cerkve.
Čč. gg. dušne pastirje prosimo, da bi morda raz prižnice vernikom knjižico priporočili. Zbirko je Prezvišeni osebno blagovolil pregledati in potrditi.
Prošnja. Dne 7. t. m. se je ustanovilo »Slovensko izobraževalno in zabavno društvo ,Naprej “ v Gradcu, ki ima namen, postati zavetišče slovenskim delavskim stanovom, da ne propadejo germanizaciji in demoralizaciji. Ovire, s katerimi se mora boriti mlado društvo, so jako velike in premagati jih moremo le, čes nas podpirajo rojaki v domovini. Zato se obrača podpisani odbor do vseh rodoljubov, da nas blagovolijo podpirati s slovenskimi knjigami, recimo družbe sv. Mohorja i. dr., ki jih več ne rabijo. Vsaka pošiljatev se sprejme najhvaležnejše. Naslov : Naprej, Biirgergasse 18.|l. Gradec. Za odbor: Alojzij Erbežnik, pred sednik stud. phil.; Kvg. Jarc, tajnik.
Venček cerkvenih pesmi /a šolarje. katerega je izdalo iu založilo kat. tiskovno društvo v Mariboru, obsega na 48 straneh sledečih 30, po cerkvenem letu razdeljenih cerkvenih pesmi: Jezus male k sebi kliče, Pred Bogom, Oče večni. Adventna, Detetu Jezusu, Sveta noč, Sveti križ, Postna, Velikonočna, Križev, teden. Pridi sv. Duh, Častimo Te, Pange liugua, Blagoslovita, Pridi molit, Pred sv. rešnjim Telesom, O srečna duša, blagor ti! Srce Jezusovo, Posvečenje Srcu Jezusovemu, Veš o Marija, Marija, mati ljubljena, Ljubezen do Marije, Zdrava kraljica, Srce Marijno, Sv. Angel varuh, Sv. Jožef, Sv. Alojzij, Zahvalna, Papeževa himna, Cesarska pesem. Pridjaue so tudi kratke mašne molitvice, molitev po tihi sv. maši in skrivnosti sv. rožnega venca. Velja komad 10 kr., 50 komadov 4 gld. in 100 komadov 6 gld. 80 kr. proti pred plači. Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 30 kr. Naročuje se v tiskarni sv. Cirilu v Mariboru, koroške ulice štev. 5. Pripravlja se tudi izdaja za organiste, t. j. spremljevanje s pred- in poigro, ki pa izide pozneje.
Premovanje konj bo dne 27. anglista v Tominu in 23. v Gradišču.
Kuga. Povedali smo že, da strahom zasledujemo, kako se ta strašna morilka približuje našim krajem, iu da nevarnost, po kteri bi se zanesla med
nas ta bolezen tiči v popotovanji mohamedanskih božjepotnikov v Meko v Ara-bij, kmiior so jo iz Indije prav ti božje-potniki zanesli. Zdaj se ta bolezen že kaže v Aleksaudrij, kamor zahaja služit več slovenskih deklet. Kuge reši nas, o Gospod !
50.000 Italijanov se je od 10. apni« do 10. maja peljalo čez Pontebo v Avstrijo. Koliko pa jih je šlo v Avstrijo kruha iskat čez Kormin in Alo ? In kako hvaležnost izkazujejo ti ljudje ?
C. kr. privil kroji vsakntetemu razumljivi krojili obleki'vsake n.oilr. Dobivajo se
#
v moji zalogi Cinguli, ma.šne kupe zavrtnice zu čestito UohovSčino.
>■> O W
trgovec na Travniku Štev. 22. I. Nats.
Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spadajočih priprav za obleke vsakega stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn Dolivajo se novi patentirani lilačniki na pasih; ni treba več gumbov, teve liločniki so jako pripravni.
Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek, tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi.
Kdor ukupi pri meni blapo mu je prosi o dati delali kjer hoče, ker pri meni je delo itnkaj draže, ker se siva večinoma z r<<kaiui. Blago in izdelane obleke so takn po ceni da ceneje ni 'mogoče zahtevati Obleke za dečke od 3 do 10 let stanrjo 1 gld. 50 kr.
Ed. Pavlin,
v Grorici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč, duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog zn rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Saunig & Dekleva
V GORICI - Nunske ulice 14-16 - V GORICI
prodajalnica in edina mehanična popra’
šivalnih strojev
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev, n. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od 32 gld. naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesu, pn sl:c in samokrese.
mmm
Vrhia ulica 8 — GORICA — Vin Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 06 litrov naprej Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cne zmerne. Postrežba poštena.
Anton Obidid,
čevljar
v Semeniški ulici št. 4
v Gorici,
priporoča so za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje liitro.
Priporoča daljo tudi svojo.
Podpisana priporočata slavnemu bo* činstva v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
KDCI3C:
kupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka druga firma
Filip UJeil
velika trgovina z lasmi
v Spodnjem Kralovcu (Unter KraTowitz) na Češkem.
P. u. čitatelje te anouce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las.
€
I
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan JDoljak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski Btroki od priprostega do najličnejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO
preskrbljena zaloga
obladkov (remeša)
v najrazličnejših vrstah.
Kulantna postrežba.
ZALOGA
vseh, k mizarski
m
strugarski stroki
spadajočih potrebščin.
t
Franc Novic
krojač
naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil iz ulice Sv. Klare, v ulico *Yia Ponte Isonzo", nasproti vojaške bolnice.
Priporočam se nadalje sl. občinstvu v mestu in na deželi, za vse v mojo stroko spadajoče delo, kot priznano redno in fino po najnižjih cenah.
<Anton £on
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedil. Postrežba in cene jako solidne.
Nova delavnica.
cerkvenih posod in orodij.
Gorica, maglstratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iz najdbah in popravlja že rabljene.
Vdani
Franc Leban
srebra r.
Naznanilo.
Podpisanec uljudno priporoča slavnemu občinstvu, posebno častiti duhovščini, uradnikom, učiteljem, sploh gošposkemu, delavskemu in kmečkemu stanu, posebno pa novoporočencem
svojo bogato zalogo vsakovrstnega pohištva,
podob na platno in šipe z različnimi okvirji, ogledala vsaku velikosti ter preproge za okna. Različne stolice iz trs j a in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z žimami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Sprejema naročila od priproste do najfineje jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Črnigoveje delavnice v Gorici.
Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, priskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak,
Gosposka ulica štej’. 14 (Via Signori N. 14).
MmMMmMMMmmmmmmMmmmmmm
V MIRODILNICI
*
(droge i*iji).
Ivan: Kaj pa delaš, Marko ? Marko: I, kaj delam, saj vidiš! Barve na olje meljem za mizarje in pleskarje, da bodo našim ljudem po ceni a vendar gosposko barvali in pleskali poliišje in lesene dele poslopja (vrata, oknu, hodnike i. d.). Tudi hranim zanje razne pokosti in krede, potem kit, klej, sušilo, plaveč i. t. d. — Slikarjem prodajam barve, suhe in v pnšicah, bronze, čopiče in šablone; bar-varjem aniline, leaua barvila, železni vitrijol in razne soli: zidarjem pa cement in drugo. — Kaj pa ti Ivan ? Ivan: Jaz pa prodajam skoro za-. stonj vsakovrstne potrebščine za obrt-'' nike in kmetovalce, za skrbne gospodinje in mične dame, za dojenčke in odrasle ljudi; skratka pri meni dobi-vse, kar potrebuje mlado in staro, bogato in ubogo, zdravo in hromo, obojega spola.
Marko: Prav, prav! Pa veš, združiva se skupaj, pa prodajajva tu-le v Tržni ulici tik sadnega trga! liifc. Čvrsta mirodilničarja:
IVAN in MARKO.
IHiKHIHIlliilHBiiillll
Teodor Slabanja
srebrar v GORICI, ulica Morelli 12
uljudno priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodij iz srebra in medenine, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene
strelovode iz bakra po .najboljših iznajdbah. Ilustrovani cenik franko in zastonj.
Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa jireč. p. n. gospod naročevale« sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!