I Leto VII, številka 64, marec 2003, cena 1 SIT bzorniK ¦¦¦¦JHIIi^BHiite ¦ •*-*- Iiii i iaagBSi^ . Ik 13. otroški parlament.... a7 , . »Mladi smo in želimo Sffečd^bi in drugim!« Država in Posavje: \ *$ßß»ß Za pokrajino s figo v žepu? , ENTER računalniška trgovina in servis računalniški tečaji internet rešitve programi za računovodstvo . [ CKŽ 58 Krtko 07 490 56781 www.mdspiler.si Casino Lido II KMI V A 1 I / /V.7 \ulo\ih srctc NOVONOVONOVO Krška vas 28e, Krška vas ; 07/49 59 313 MICRA \ SK11VIS \ Msmtnuuipu pwumniMiecmAi i hwtaColari&DoLPraicopaSI/ j Kottanf^ica no KiU | M.* 49 «7 306, OSM: 041 773 456 i |KOI»ltOfiM | (gips plosčc. proflli, I I pritrdilni material, vijakl...) I | -SiSTEMi Armrtrong M'ü'.H'ü"!'! I I - PERLITE (tuhi astrihi) I I - ALUMINIJASTE STROPNE I I OBLOGE- IMI.RVAI I I - ALUMINIJASTE FIKSNE I I ŽALUZIJE I I ¦ DEKORATIVNI DODATKI I | Cirje 6, 8274 Raka I Tel.:07W1 464 10 I GSM: 041/60 68 16 oglasi Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Ohranjamo vaše spomine Poslovalnlc«: • Krško v TA-BU centru • Novomesto • Sevnlca KUPON POPUSTOV 10% POPUST! ZA VSE STORITVE | I Košnja brez meja 1 I MotornekoseSTIHL SPOMLADANSKA AKCI JA i82IttKršto»Hočevariev trg 5, Tel./fax: 07/49 21 359 ^__________........__......______................._..._ ^SHim-pnq- "^ GKŽ 135, Krškčl ; ;^L:Ö7|4^.O2-54O;^X::07/4||||^ !.;www,iama...sl, M, im :;lPÖi;-#tf .B.iSEksplozi- ji prestrašili Kostanjevčane<, ob- javljenem v časniku Delo (kroni- ka), dne 25. marca 2003, so zapisa- ne nekatere navedbe, ki ne držijo. Novinar med drugim navaja, do naj i bi eksploziji v Kostanjevici na Krki povzročil zemeljski plin, kar ne dr- ži, saj zemeljskega plina v tem kra- ju ni, prav tako Kostanjevica na Kr- ki tudi nima zgrajenega plinovod- nega omrežja za zemeljski plin, kot je napačno zapisal avtor omenjene- ga prispevka. Gradnja plinovodnega omreija v Kostanjevici je v okviru koncesijske pogodbe, sklenjene med občino Kr- ško in podjetjem Adhaplin, d.o.o. iz Ljubljane sicer predvidena, ven- dor je bila zaradi premajhnesa za- nimanja potencialnih uporabnikov do nadaljnjega odložena. Iz ome- njenega, kot tudi zaradi druyih razlogov (fizikalne lastnosti tega energenta) sledi, da razlo% za eks- ploziji v Kostanjevici na Krki nika- kor ni mogel biti zemeljski plin. | Omenjeni ekološki energent je si- cer tudi v svetovnem merilu najbolj varno kurivo, s številnimi varnost- nimi ukrepi, ki jih izvaja pod jet je Adriaplin, d.o.o., medkaterespa- da sistem stalnega nadzora kakovo- sti in tesnosti plinovodnih omreiij, pa je moinost, da bi se zgodilo kar- koli nepredvidenega, tako rekoč iz- ključena. Morebitna vznemirjenost prebivalcev, ki bi jo z nepreverje- nimi in napačnimi navedbami lahko | povzročil omenjeni prispevek, je zato povsem nepotrebna. Adriaplin, d.o.o. Ljubljana direktor ing. Alberto Cervetti Dr. Julij Nemanič in Lojze Kunej na zaključni slovesnosti FBB KOPRIVNICA d.ao. ^5 77? S3 Trgovina Bogovič vam nudi ugodno prodajo gradbenega materiala Kvadri 20 139,90 SIT/kom kvadri 25 149,90 SIT/kom Modularna opeka 116,90 SIT/kom Armaturna mreža 9x6 6.090,00 SIT/kom Armaturna mreža 6x4 2.590,00 SIT/kom Ugodne cene Demit fasad termoizolacijskih materialov. Cene veljajo do razprodaje zalog. Po ugodnih cenah nudimo tudi vsa škropiva, semena in umetna gnojila. Omogočimo vam tudi dostavo na dorn, oziroma gradbišče z avtodvigalom - za večje nakupe dostava brezplačna. •ifklFQS d.o.o. BRE2ICE Podjetje za promet z nepremičninami, projektiranje in tehnično svetovanje Malttrova ullca 6,8250 Breitet, p.p. 48, §m Tel.:07 4993745, H fax: 07 4993746, fl| Mfe. GSM 041705 958 ¦¦ E-mail: nepremicnineminfos@siol.net I^Tposrednik z licenco števllka 062IBN Slovenije) , ObzörhiK MAREC 2003 7 aktualno Država in Posavje: Za pokrajino s flgo v žepu?! Drugega februarja letos je minilo natanko pet let, kar je v zgradbi Občine Krško devet vodilnih predstavnikov občinskih odborov političnih strank, kolikor jih je bilo tedaj skupno zastopanih v posavskih občinskih svetih, podpisalo Deklaracijo o ustanovitvi pokrajine Posavje, v kateri so izrazile »enotno voljo o ustanovitvi pokra- jine Posavje«. Slovesnemu dogodku so celo nazdravili s penečim cvičkom iz domače kleti. Takratni sveča- ni podpis je bil pravzaprav samo zaključek enega izmed »izrednih stanj«, ki v prostoru Posavja vedno zno- va (začasno) prebudijo predvsem politike in vodilne ljudi regionalnih institucij. V drugi polovici leta 1997 je močno reakcijo sprožila najavljena ukinitev Policijske uprave v Krškem oziroma njena priključitev upravi v Novem mestu. Letošnja (januarska) ukinitev oziroma preselitev Uprave za obrambo v vse bolj pohlepno so- sednjo regijo sicer ni vzbudila tolikšne pozornosti, zato pa je pravi »alarm« nastal ob informaciji, da v Slo- veniji poteka tiha reorganizacija upravnih enot, ki naj bi obstoječe posavske izpostave državne uprave tako ali drugače podredile Novemu mestu. Nastajanje Posavja Čeprav so sledi zgodovinskih detitev po reki Savi še vedno dokaj priso- tne, je po zadnji ukinitvi okrajev, ki so delili posavske kraje med najbliž- ja večja centra Novo mesto in Celje (še prej tudi Trbovtje), prišlo do tes- nejšega medobčinskega sodelovanja med občinami Sevnica, Krško in Bre- žice. Ne glede na upravne delitve se je namreč to območje razvijalo vse bolj samostojno v ekonomskem, kul- turnem in družbenem pogtedu, te- meljilo pa je seveda tudi na skup- nem zgodovinskem dogajanju in ge- ografskih značilnostih. Postopoma so bile že v prejšnjem sistemu na tern območju ustanovljene kar šte- vilne regionalne oziroma medobčin- ske institucije na področju družbe- nih dejavnosti, gospodarstva in dr- žavne uprave. Ustanovltev Svota pokra- jine V samostojni državi je prišlo do po- stopnih sprememb v organiziranju lokalnih skupnosti. Tako 138. člen Ustave Republike Slo- venije določa, da prebivalci Sloveni- je uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokatnih skupno- stih, 143. člen Ustave RS pa oprede- Ijuje pokrajino kot širšo samouprav- no lokalno skupnost, Zakon o lokal- ni samoupravi pa je celo določil, da se zaradi urejanja in opravljanja lo- kalnih zadev širšega pomena občine lahko povezujejo v pokrajine. Tudi na podlagi tega so posavske občine ustanovile Svet posavskih občin, ki je bil z dvotretjinsko večino v vseh treh občinskih svetih kasneje preob- likovan v Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju. Svet pokrajine Posavje v ustanavlja- nju vse od ustanovitve najbolj kon- kretno in edini tudi formalno pove- zuje skupne interese sicer razmero- ma velikih in v vseh pogledih izob- likovanih občin z relativno enako- vrednimi središči. Tako kot ideja o formalni potrditvi Posavja kot zao- krožene celote in ustanovitvi pokra- jine je Svet doživljal vzpone in pad- ce, saj je že v osnovi močno odvi- sen od trenutnih političnih razmer in razmerij tako v občini kot drža- vi. Z manjšimi spremembami je to ves čas organ, v katerem enakoprav- no sodelujejo najpomembnejši poli- tični predstavniki vseh treh občin in njihovih uprav, kot zunanji člani pa sodelujejo tudi poslanci. Svet vo- di izmenoma vsako leto župan dru- ge občine. Čeprav je svet spremljal nastanek skupne razvojne instituci- je in se sproti seznanjal z nastan- kom skupnega razvojnega programa regije, lahko rečemo, da je tako kot večina dejavnikov v tern prostoru v pogledu akcvje za pridobitev statu- sa pokrajine deloval precej kam- panjsko oziroma v skladu s tiho do- govorjeno politiko od problema do problema. Tak pristop pa je pogo- sto omogočal solistične, neusklaje- ne in strankarsko motivirane aktiv- nosti s strani poslancev ali županov, ki lahko prinašajo določene premike Iz razprave Brežiški župan in poslanec v DZ An- dre) Vizjak je izrazil resne dvome v usklajenost delovanja posamez- nih vladnih resorjev. Po eni strani imamo v Sloveniji regijske razvojne agencije, ki so zastavljene v glav- nem po dvanajstih statističnih re- gijah, v njih so pripravljeni tudi re- gionalni razvojni programi, po dru- g/ strani pa je vse bolj opazna »ti- ha« regionalizacija v upravnem de- lu, čeprav se projekt delitve na po- krajine uradno ni začel. Menilje, da bo razvojne nalose teiko phpravlja- ti in uresničevati, če bodo posamez- ne funkcije razdeljene med različne (sosednje) regije. Zato tudi od mini- strice pričakuje, da bo vlado sezna- nila s pričakovanji in zahtevami Po- savja kot zaokroiene celote oziro- ma regije. Edo Komočarje odločno protestiral proti najavam notranjeqa ministra in tistih, ki očitno protežirajo raz- delitev Slovenije na osem regij, še preden smo se zato doqovorili in od- loäli. Toje'po njegovem neustavno, saj veljavni 143. člen ustave tega ne dovoljuje. Poles tega'pa, ali bomo vsak drug dan menjali ustavo? Emil Vehovar se je strinjal, da je Posavje po mno$ih kazalcih na dnu in hkrati ugotovil, da je bilo tudi nekaj vzpodbudnih rezultatov, med katere šteje ustanovitev in delova- nje regionalne razvojne agencije. Po njegovem mnenju smo tako Po- savci »vsaj na vlaku, čeprav je naš vagon med zadnjimi«. Zahteval je vecjo podporo regionalni razvojni agenciji in izrazil pričakovanje, da bomo zaradi sedanje situacije de- ležni tudi ustrezno večje pomoči dr- iave, ki bi pomagala k skladnejšemu regionalnemu razvoju! Po njegovem Posavju manjkajo predvsem regij- ski tehnološki park, obrtno-podjet- niška cona in pa vzpodbude gospo- darstvu, še posebno pomoč podjet- nikom pri obnovi njihovega tehnolo- škega parka. Krški župan Franci Bogovič je naj- prej pohvalil ministrico in njeno ekipo za opravljeno predstavitev in z zadovoljstvom ugotovil, da tudi Posavje zadnja leta ni stalo križem rok. Pri tern je omenil ustanovitev regijskega pospeševalnega centra in pripravo regionalnega razvojne; ga programa, ki je po njegovem do- volj kvaliteten. »Zdaj pa se moramo v Posavju ekipirati, določiti mana- gement, ki bo zadeve peljal naprej, da bomo sposobni črpati denar, ki je na voljo in da bomo cez tri leta viš- 8 MAREC 2003 ObzorhiK aktualno in rezultate za posamezne projekte, hkrati pa tudi opozarjajo, kako trhla in zgolj deklarativna je morda ideja o »naši« pokrajini. Vložitev predloga Zakona o Pokrajini Posavje Takšno, doma sicer neusklajeno, a brez dvoma zelo pomembno dejanje prizadevanj za formalno oblikovanje pokrajine je bila priprava Predloga Zakona o Pokrajini Posavje, ki sta ga poslanca Jože Avšič in Branko Jane 14. julija 2000 poslala v prvo obra- vnavo Državnemu zboru RS. Posav- je se je s tern dokumentom uvrstito med prva območja v Sloveniji, ki so zelo konkretno nakazala željo in za- htevo po »ustanovitvi Pokrajine Po- savje kot izvedene skupnosti, ki bo opravljala izvirne ter prenesene pri- stojnosti vanjo združenih posavskih občin in države z namenom izbolj- ševanja kvalitete življenja v posav- ski regiji.« Temeljno načelo zakona je, da ureja zgolj najnujnejše zade- ve, povezane z ustanovitvijo, kon- stituiranjem in delovanjem Pokra- jine Posavje. Ker pa v Sloveniji za- radi zelo različnih političnih in stro- kovnih pogledov na bodočo organizi- ranost pokrajin ni prišlo do soglasja in s tern tudi ne do ustrezne zako- nodaje, Zakon o Pokrajini Posavje v družbi z nekaterimi podobnimi pred- logi čaka na za zdaj negotovo usodo. Pripravljen in sprajet raz- vojni program Sprejem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja le- ta 1999 je omogočil in terjal no- va razvojna prizadevanja na lokal- ni in regionalni ravni v Sloveniji in temu so se odzvali tudi v Posavju. Za nadaljnje dogajanje je bilo tu- di zelo pomembno, da je omenje- ni Zakon opredelil Posavje kot eno izmed dvanajstih slovenskih stati- stičnih regij. Občinski sveti posav- skih občin so leta 2000 sprejeli sklep o pripravi regionalnega razvojnega programa za Posavje za obdobje do leta 2006 in pooblastili za koordina- cijo Regijski pospeševalni center Po- savje, ki je kasneje pridobil tudi sta- tus regionalne razvojne agencije. Do konca leta 2001 je bil pripravljen in sprejet strateški del razvojnega pro- grama, ki zajema predvsem analizo stanja v regiji in določa skupne ci- Ije razvoja. Izvedbeni del programa so pripravili v letu 2002, v njem pa opredelili glavne programe in pod- programe regije s konkretnimi no- silci posameznih projektov. Tako pri- pravljen program je medtem dobil razmeroma visoko oceno in bil odo- bren na ustreznih državnih službah, s tern pa je postal tudi ustrezna for- malna podlaga za vodenje razvoja in pridobivanje sredstev iz državnih ali mednarodnih virov. Soočonjazdržavo Na prvi seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju po lokalnih volitvah, ki je bila februarja letos v Brežicah, so govorili tudi o oblikovanja sloven- skih pokrajin. S tern v zvezi je bi- la tudi pobuda poslanca Branka Ke- lemine, da bi v Posavje povabili mi- nistrico Zdenko Kovač, ki je v novi vladi zadolžena za regionalni raz- voj. Do uresničitve pobude je prišlo sredi meseca marca, in sicer v okvi- ru predstavitev Enotnega program- skega dokumenta kot instrumenta za usmerjanje evropske struktume pomoči po slovenskih regijah. Kova- čeva je ob poglavitni nameri vzpod- buditi pripravo razvojnih projektov, ki bodo črpali razvojna sredstva že s 1.1.2004, že v uvodu nanizala nekaj svojih pogledov na nadaljnjo regio- nalizacijo Slovenije. Po njenem bo potrebno okrepiti vlogo regionalnih razvojnih agencij, bolj jasno posta- viti sistem upravljanja teh agencij, predvsem pa zagotoviti mnogo več znanja in usposobljenosti s področja projektnega vodenja. Ob stalnem zavedanju, da nobena od slovenskih statističnih regij ne zadošča evrop- skim kriterijem (zdaj 800.000 prebi- valcev) in bo vsaj navzven Sloveni- ja imela največ tri razvojne regije, je že zdaj jasno, da bo za sodelova- nje z Evropo regije potrebno v bodo- če povezovati. Ministrica je nekaj- krat dala vedeti, da se želi izogniti pastern oblikovanja upravno-politič- nih pokrajin, ki jih po zgledu neka- terih drugih evropskih držav ne po- vezuje tako tesno z razvojnimi vpra- šanji posamezne regije. Predstavitve v Termah Čatež se je udeležilo razmeroma veliko ljudi iz je kotsedaj.« Po mnenju poslanca Joieta Avšiča je Posavje regija, ki bi lahko našla prostor v predstavljenih programih, med drugim zaradi stopnje (ne)raz- vitosti, prometnega koridorja in možnega čezmejnega sodelovanja, vprašanje pa je, kako naprej. »Iz iz- kušenj vem, da bo problem v kon- kretizaciji nalog. Še posebno, ker je med phsotnimi večina predstav- nikov i institucij in politike, ni pa predstavnikov gospodarstva in ti- stih, ki naj bi imeli konkretne pro- grame in bili tudi končni porabni- ki sredstev. Alenka Žuraj je s predstavitvijo enega konkretnih problemov opozo- rila na razlike med besedami in de- janji pri uresničevanju razvojne po- litike. Ker je tudi sama aktivno so- delovala pri pripravi regijskega raz- vojnega programa, je bilo vanj za- jeto med drugim tudi izobraievanje za potrebe turizma kot ene izmed prednostnih razvojnih panog. V so- delovanju s krško srednjo šolo so se takoj lotili tudi konkretizacije s pri- pravo novega izobraževalnega pro- grama za turistične tehnike, ki ga je odobrilo tudi resorno ministrstvo, vendor vztraja pri zahtevanem kri- tehju 28 dijakov za ta program. Ker je zainteresiranih nekaj manj, pro- grama ne bo mogoče izpeljati. Stanislav Čuber je v najbolj kritic- ni in obsežni razpravi uvodoma opo- zoril na nekatera temeljna določi- la Strategije gospodarskega razvo- ja Slovenije, ki med drugim ugo- tavlja, da se v Sloveniji povečuje- jo razlike med posameznimi območ- ji in da se centralizacija ni zausta- vila, zato naj bi bila določena traj- na usmeritev v prednostno znizeva- nje zaostanka manj razvitih obmo- čij. tuber je menil, da predstav- Ijeni programi, predvsem pa pogo- ji pridobivanja podpore manj razvi- tim regijam ne zagotavljajo pred- nostnega zniževanja zaostanka. »Ali bo driava pomagala, da bi se hitre- je razvijali? Ali pa želi, da se uto- pimo v nekem drugem geografskem okolju? Ali se v slovenskem prostoru misli resno z regionalizacijo ali pa je nekaj strašansko narobe,« je še opozoril tuber. Poslanca Branka Kelemino pa naj- bolj skrbi, kako naj bi ie tako siro- masna regija zagotovila lastno fi- nančno udeležbo v projektih, kar je sploh pogoj za pridobitev evrop- skih sredstev. Kelemina je tudi opo- zoril na potrebno previdnost pri iz- biri programov, saj ne bi smeli pred- lagati takih, ki jih kasneje ne bomo mogli uresniäti. ObzöfniK MAREC 2003 9 aktualno 1 Posavja, čeprav je bila večina iz ta- ko imenovanega javnega sektorja in politike, razprava pa je tudi poteka- la pod vtisom še svežih informacij o tihi reorganizaciji upravnih enot in nekaterih drugih državnih služb. To naj bi namreč dokazovalo vlad- no opredelitev za samo osem pokra- jin, v tern primeru pa bi Posavje po- novno dotetela »zgodovinska usoda« razkosanja in priključitve kateri od sosednjih regij. Sevniški župan Kri- stijan Jane, trenutno predsedujoči Sveta pokrajine Posavje v ustanav- Ijanju, je zbranim predstavil tudi razloge in prizadevanja za ohrani- tev samostojne regije Posavje. Po- kazalo se je, da prisotni, poveči- ni tudi službeno in statusno močno odvisni od obstanka regionalnih in- stitucij, za razliko od ministrice pač tesno povezujejo vse ravni razvoja z gospodarskim in si vsaj ta trenu- tek niti ne morejo zamisliti drugač- nih povezav. Vrhunciposavskega sodelovanja Posavsko sodetovanje se je doslej znašlo na mnogih preizkušnjah. Toč- ke, ki so »priletele« na dnevni red Sveta pokrajine v zadnjem hipu, brez predhodnega dogovora, so naj- bolj pogosto zaostrile odnose med Krškim in Brežicami, medtem ko je med sevemejšima občinama vzpo- stavljen razmeroma toplejši, zaup- nejši odnos, četudi zna manjša so- seda večji pripraviti kakšno prese- nečenje ati pa sama občasno preveč računa na njeno podporo. Vsekakor pa je projekt izgradnje verige spod- njesavskih elektrarn, ki so ga seda- nji politiki kot idejo sicer nasledili od mnogo starejših generacij, po- leg gospodarskega pomena imel vid- no vlogo pri oblikovanju skupnih in- teresov in-je (bit) svojevrstna »so- la« priprave skupnega nastopa v od- nosu do države. Ob nekoliko manjših ali vsaj manj odmevnih dogovorih v zvezi s komunalnimi deponijami, či- stilnimi napravami in nekoliko manj uspešnih usklajevanjih na področju družbenih dejavnosti velja prav go- tovo omeniti veliko angažiranje Po- saveev pri nasprotovanju podpisu sporazuma o NE Krško s sosednjo dr- žavo, pri čemer je bila kljub občas- nim nihanjem v zaključni fazi dose- žena precejšnja enotnost. V zvezi s sporazumom o nuklearki in izgradnjo hidroelektram so slo- venski mediji kar nekajkrat poroča- li o delovanju močnega posavskega lobija, vendar številni drugi prime- ri, ko posamezna ministrstva krni- jo funkeije obstoječih regijskih in- stitucij ali jih celo ukinjajo, kaže- jo, da temu ni tako. Zgovorno je tu- di dejstvo, da je bilo šele na ome- njeni februarski seji Sveta dogovor- jeno, naj župani in poslanci uskladi- jo svoje aktivnosti ter oblikujejo po- sebno skupino, ki bo na podlagi stro- kovnih argumentov s političnim de- lovanjem in lobiranjem poskušala iz- boljšati možnosti Posavja, da prido- bi status ene izmed dvanajstih slo- venskih" pokrajin. Po do zdaj zna- nih podatkih taka skupina še ni obli- kovana. Dokaj svetlo sliko posavske uspešnosti nekoliko pokvari dejstvo, da je šlo v teh primerih za velike projekte, ki pravzaprav niso (samo) posavski, ampak mnogo širšega, celo nacionalnega pomena in zato toliko odmevnejši. Vprašanje je, ali smo oziroma bomo sposobni iz njih izvle- či delež, ki bo sorazmeren vložene- mu trudu in predvsem prostoru, ki je že sam po sebi veliko vreden, za- radi potencialnega zmanjšanja nje- gove vrednosti pa je naš vložek to- liko večji. V primeru, da bo vlada in država držala besedo, končni obra- čun posavskega usklajevanja v zve- zi z nuklearko oziroma radioaktivni- mi odpadki šele pride in utegne za- radi obljubljenih milijonov posavsko zgradbo močno načeti. Dosedanja konkretna sovlaganja ob- činskih proračunov v skupne posav- ske projekte skoraj niso bila omem- be vredna in ne dosegajo višine let- nih investicijskih sredstev povpre- čne krajevne skupnosti, financiranje skupnih razvojnih funkcij pa menda sloni predvsem na eni izmed občin. Z nedavno obljubljenimi sredstvi za- radi prisotnosti radioaktivnih odpad- kov se tudi ostali občini poskušata pridružiti svojevrstni potuhi, ki jo predstavlja približno milijarda to- larjev letno za občino Krško. Kot je videti, se ta tudi v naslednjem »raz- vojnem« obdobju ne bo uspela izvle- či iz železnega repertoarja financi- ranja lokalnih cest in ostale infra- strukture, namesto da bi tako pri- dobljena sredstva v veliko večji me- ri vlagala v razvoj podjetništva in ob ustrezni strokovni kadrovski podpo- ri ustvarjala atraktivne pogoje za investieije, ki bi pomenile tudi no- va delovna mesta. Državaenogovorl, drugodela Z opozorilom na tiho regionalizaci- jo Slovenije se je posavski poslanec Andrej Vizjak oglasil tudi na nedavni marčevski seji Državnega zbora in v odgovoru ministra Bohinca dobil in- formaeijo, da gre za projekt racio- nalizacije upravnih enot, ki pa še ni v fazi odločanja, pač pa gre le za študijo, ki je bila poskusno opravlje- na na novomeškem območju in naj bi pokazala možne prihranke v bolj- ši organiziranosti in enakomernej- ši obremenitvi državne uprave. Pri tem naj ne bi šlo niti za zmanjševa- nje števila upravnih enot niti obsega storitev za občane. Kakorkoli, ome- njena »študija« ob vsej svoji uteme- Ijenosti z narodnogospodarskega vi- dika potrjuje, da obstajajo v vlad- nih vrstah velike razlike v pogledih 10 MAREC2003 ObzöfriiK na »prednostno« reševanje razvoj- nega zaostanka posameznih obmo- čij, saj, kot je dejal eden od raz- pravljavcev na srečanju z ministri- co, »imajo vsi resorji v svojih pro- gramih zapisan tudi regionalni raz- voj, a žal je to nekje daleč na dnu, pri koncu seznama«, kamor največ- krat ne pridemo. Ker nas po dru- gi strani ljudje z vlade tolažijo, da smo skozi pogajanja z EU dosegli, da imamo za končno odločitev o regijah ali pokrajinah v Sloveniji še dovolj časa (do leta 2006), v tem prehod- nem obdobju pa nam naj zadoščajo statistično vodene regije, se je ba- ti, da vodilna politika poskuša z izčr- pavanjem na dolgi rok in posamezni- mi »poskusi« znotraj ministrstev pri- ti do botj »evropske« rešitve zagate, ki je z dogovorom in (dvotretjinsko) večino očitno ni sposobna rešiti. Posavjs - od besBd k dajanjem Veliko znamenj kaže, da kljub de- klarirani enotnosti in soglasju Po- savja glede oblikovanja pokrajine v resnici naši predstavniki niti doma še niso postorili vsega, kar bi mora- li, preden se lotijo »trdih orehov« na državni ravni in v odnosih s sose- di. Predvsem bi bilo dobro, da bolj ali manj uspešne župansko-poslan- ske naveze bolj koristno uporabijo energijo, ki jo porabijo za medse- bojno konkuriranje in prehitevanje sosedov po levi in desni. Ker se še vedno niso uspeli dogovoriti, kje bo sedež pokrajine in kako si bodo po- razdelili posamezne funkcije po ob- činah, po drugi strani pa, kako bodo npr. združili svoje razvojne kapaci- tete, je tudi še tako dober razvojni program slaba tolažba za stotine ti- stih, ki jih v naslednjih tednih čaka zavod za zaposlovanje ati za tiste, ki svojo prihodnost vendarle (še) vidi- jo v teh krajih in so za to pripravlje- ni tudi kaj narediti. Gasilske akcije najodgovornejših Posavcev v prime- rih najavljenega ali dejanskega uki- njanja posameznih regionalnih izpo- stav državne uprave so sicer pozitiv- na dejanja v stilu »pomagajte, stol- čke bomo izgubili«, vendar po pet- ih letih osveščenim prebivalcem ne dajejo dovolj resnega zagotovila o skupnih interesih. Prej navajajo k pomislekom, da se nekateri med nji- mi zavzemajo za Pokrajino Posavje s figo v žepu. V tem primeru bi bilo bolje za vse, da razmislimo in čim- prej prestopimo na vlak, v katerem nam bodo prav tako pripadli zadnji vagoni, a se bomo z njim vsaj hitre- je premikali k cilju. Silvester Mavsar, ijL/ m^y- n . n dkvdf*^ ^*/¦ ^V 'r V W Piše: Silvester Mavsar Operaoija Stadion Stadion je že od starih Grkov ime za tekmovališče, danes pa pomeni predvsem športno igrišče, prostor za nastope, koncerte in tekmovanja. V našem mestu imamo Stadion že razmeroma dolgo. Imenuje se (še ved- no) po znamenitem voditelju hrvaško-slovenskih kmečkih uporov. Čeprav je večino časa za večino ljudi le »lep kos mesta, ki ga moramo vsaj kositi«, občasno vzbudi nekoliko večjo pozornost, in to ne samo takrat, ko so na njem (za zdaj tudi zelo občasno) velike športne prireditve. Sport je pogosto področje zanimanja politikov, naj si gre za nabiranje kandidatov med organi- zatorji oziroma voditelji klubov in društev, ki so zaradi svojega javnega dela dovolj znani, ali za nabiranje točk med publiko in navijači, ki naj bi svojo zavzetost za športno panogo nekako pre- nesli na „našo stvar" in tako z veliko verjetnostjo navijali tudi za „našega" političnega kandidata, ki tako pridobi tudi večjo samozavest za svojo politično tekmo. V zadnjih časih pa vse bolj pri- haja do neposrednega političnega angažiranja športnikov in kulturnikov in ne le funkcionarjev. Proces je seveda tudi obraten, politiki brez posebno športne kartoteke se zanimajo za vodilne funkcije v športnih klubih in društvih, kjer jih največkrat sprejmejo z odprtimi rokami ali celo vabijo medse v upanju, da bodo tako lažje prebrodili nenehne težave z zagotavljanjem pogojev za redno dejavnost, še posebno pa, če poskušajo napraviti pomembnejši preskok v tekmovalnem pogledu. Vse bolj zaželjeno in dobrodošlo je, če je tak športni funkcionar tudi (uspešen) podjetnik z dobrimi poslovnimi vezami, saj sport tudi na nižjih ravneh postaja vse bolj posel, športni klubi pa bolj ali manj uspešna podjetja. Domači Stadion se ponuja kot nekakšna »obrtna« cona, ki ima zelo bogato, četudi deloma še pomanjkljivo infrastrukturo, ki naj bi jo s prizadevanji klubov in lokalne skupnosti naposled le odpravili. Sicer pa je z lego ob glavni prometnici, parkirnimi površinami, razsvetljavo in celo bližnjo pokrito dvorano kompleks, kakršnega bi najbrž težko zagotovili kakšni drugi (gospodarski) dejavnosti. Seveda bi takšen pogled na športno (in rekreativno) početje kaj hitro zadel na silovite dokaze o množičnosti, tradiciji in pomenu šport- nega dogajanja na tem prostoru za kvaliteto življenja v našem mestu. Prav te argumente je v svojem dramatičnem opozonlu navedel že dobro znani rešitelj še enega »kosa mesta«. Njegova skrivnost zagotovljenega uspeha je v neverjetnih možnostih kombinacije treh športov, od katerih imajo vsi skupaj po eni strani (pre)malo denarja, po drugi pa vsaj kateri od njih kakšno pomanj- kljivost, med pozitivnimi stranmi pa vse potrebne: dovolj dolgo tradicijo, dovolj podmladka in množičnost, veliko navijačev in še več publike, (potencialno) največjo odmevnost prek občinskih meja, vse večje tek- movalne uspehe, lasten strokovni kader, dobro organizacijo in z rezultati podkrepljen medobčinski pristop, dobro delo z mladimi in še bi lahko naštevali. Stadion je v zadnjih letih postal domovanje predvsem treh športov, katerih razlike v tradiciji, množičnosti, organiziranosti in tudi kvaliteti, predvsem pa odsotnosti jasnega koncepta lokalne skupnosti, so doslej menda onemogočale njihov hitrejši napredek in celo normal- no sodelovanje, odslej pa bo, hvala bogu, vse drugače. Šport je področje, na katerem so rezultati v veliki in včasih kar odločilni men odvisni od posameznikov, vendar je tudi stadion (pre)velika investicija dosedanjih generacij, da bi z njegovo prihodnostjo (ponovno) opravili z nekaj deset milijoni javnih sredstev, z odslovitvijo enega in sprejemom drugega vsevednega rešitelja, ne da bi prej nekoliko pogledali, zakaj se je prejšnji načrt »sfižil« in kaj nam v bodoče zagotavlja, da se bodo vsi trije omenjeni športi kot tudi še drugi lahko uspešno razvijali in da naš stadion ne bo le »lep kos mesta«. Zdi se, da naš stadion deluje čarobno, da zelo močno vzbuja asociacije na pisano in vznemirjeno, glasno množico, ki ponese vsakogar. Stadion daje mestu in skupnosti očitno dovolj prepričljiv videz pomemb- nosti, ki je potrebna za vsako središče. Toliko bolj, če se bo moralo odreči univerzi ali celo fakultetam, sodobni knjižnici, novemu bazenu in še čemu. Toliko bolj če ne bo novih modernih tovarn in se bodo stare zaprle. Kajti: če bo (belega) kruha samo za izbrance, naj bo vsaj iger za vse. kolumna ObzörhiK MAREC 2003 11 gospodarstvo Posavci budno spremljajo izgradnjo HE »Simpatično neugodni« S podpisom koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in z začetkom gradnje boštanjske elek- trarne se je za Posavje zaključilo obdobje pogajanj z vlado in Hol- dingom slovenske elektrarne. Zato so v okviru Sveta pokrajine Po- savje v ustanavljanju imenovali odbor za HE na spodnji Savi, ki s pomočjo posebnih komisij skrbi, da se bodo dogovori tudi uresni- cili, predvsem ta, da bo zgrajena celotna veriga HE. Kot opozarja predsednik odbora Niko Galeša, bodo opozarjali pri vsaki napaki. Z novim organizacijskim pristopom Posavja bo Odbor za HE na Spodnji Savi kot pooblaščeni predstavnik Po- savja v kontaktu tako z vlado, Hol- dingom in z drugimi institucijami v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn, za- stopal bo strateške cilje Posavja pri izgradnji verige in skrbel za povezo- vanje posavskega gospodarstva za enoten nastop pri izgradnji. Pri iz- gradnji HE Boštanj so že posredovali in opozarjali, minister Kopač pa jih je označil za »simpatično neugod- ne« Posavce. Odbor poleg predsednika sestavljajo Ana Gračner kot predstavnica obči- ne Sevnica, Vojko Sotošek kot pred- stavnik Občine Krško, Aleksander Denžič iz brežiške Občine, Branko Kelemina kot predstavnik posav- skih poslancev, Marjan Šunta kot predstavnik Regijskega pospeševal- nega centra in Miljenko Muha kot predstavnik Območne gospodarske zbomice Posavja. Na nivoju lokalne skupnosti pa so oziroma bodo župa- ni občin imenovali Posebne komisije za spremljanje izgradnje posamez- nih hidroelektrarn, ki bodo sodelo- vale z odborom. Ustanovljeni sta že boštanjska in tudi komisija na Blan- ci, ki bo spremljala postopek pripra- ve dokumentacije, v kratkem pa bo ustanovljena tudi v Krškem. Še vedno pa s poslovanjem ni zače- la družba za izgradnjo infrastrukture Posavja s sedežem v Sevnici, ki naj bi vodila izgradnjo vodne, lokalne in državne infrastrukture in po be- sedah Galeše zagotovila nova delo- vna mesta Posavcem. Družba naj bi s poslovanjem začela z januarjem, ker se to ni zgodilo, so se dogovorili za marec. Na seji odbora so se odlo- čili, da zopet stopijo v stik s Holdin- gom v zvezi s tern vprašanjem. Sicer pa naj bi nekaj novjh delovnih mest za Posavce zagotovili tudi v organi- zacijski enoti HSE Invest v Sevnici za izgradnjo HE Boštanj. Koliko pa bo delovnih mest za gradbeno in drugo operativo za Posavce, pa bo odvisno od iznajdljivosti Posavja. L.P. Niko Gateša Hrvaška s 1. aprilom solastnica NEK Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač se je v Zagre- bu srečal s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Ljubom Jurči- čem na delovnem sestanku o uresničevanju meddržavne pogod- be med Slovenijo in Hrvaško o ureditvi statusnih in drugih pra- vnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Kr- ško (NEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Ministra sta se dogovori la o aktiviranju meddržavne pogodbe ter da bo Hrvaška s 1. aprilom prevzela solastništvo v NEK Za- 5. april je po besedah Jurčiča že sklicana skupščina NEK, na kate- ri bodo izvolili nov upravni in nad- zorni odbor. S Kopačem sta se po- govarjala tako o sestavi obeh orga- nov, kot tudi o vseh ostalih teh- ničnih in statusnih vprašanjih, ki jih je treba doreči, da bi solastni- ci NEK lahko začeli upravljati skup- no elektrarno. Konkretna imena pa bodo znana na skupščini NEK. Hrvaška bo s 1. aprilom statusno, pravno in upravljalsko spet prevzela solastništvo v NEK. Na dan 31. ma- rec bo namreč napravljena bilanca poslovanja nuklearke. Kdaj bo Hrva- ška začela spet prejemati elektriko iz nuklearke, pa Kopač in Jurčič po sestanku še nista znala odgovoriti. Strani se morata dogovoriti tudi o nadomestilu škode, ki jo je utrpe- lo hrvaško elektrogospodarstvo od 1. julija lani, ko bi po meddržav- ni pogodbi moralo začeti ponov- no prejemati elektriko iz Krškega, a je ni. Za ureditev tega vprašanja bosta državi sklenili posebni spora- zum, je povedal Jurčič. Sabor je hr- vaški vladi naložil, da ta sporazum sklene v 60 dneh od dne, ko je med- državna pogodba začela veljati. Po izračunih Hrvaškega elektrogospo- darstva (HEP) pa bi morala Sloveni- ja Hrvaški plačati 56 milijonov do- larjev odškodnine za nedobavljeno elektriko od 1. julija lani do danes. Znesek dolga se vsak mesec poveča za pet do šest milijonov dolarjev. Meddržavna pogodba o NEK je sicer začela veljati 11. marca, ko je Za- greb prejel diplomatsko noto, v ka- teri ga je slovenska stran obvestila, da je državni zbor ratificiral meddr- žavno pogodbo. Sabor je 14. mar- ca sprejel še nekaj dodatnih skle- pov. Med drugim tudi sklep, v ka- terem od hrvaške vlade zahteva, da pred pristojnimi institucijami spro- ži arbitražni ali drug postopek ter tako zaščiti hrvaške interese, v ko- likor slovenska stran ne bo izvaja- la pogodbe. Na ustanovni skupščini nove slovensko-hrvaške družbe, ki bo upravljala z Nukle- arno elektrarno Krško (NEK), bodo člani skupščine 5. aprila izvolili nov nadzorni svet družbe, ta pa bo nato imenoval dvočlansko upravo, ki ji bo predsedoval slo- venski predstavnik. Zaenkrat še ni jasno, kdo bo vodil upravo, vendor se priča- kuje, da bo Slovenija za predsednika uprave predlagala dolgoletnega direktorja NEK Staneta Rožmana, Hrvaška pa bo za svojega predstavnika v upravi po poda- tkih hrvaškega Vjesnika predlagala Kažimira Vrankoviča iz hrvaškega elektrogo- spodarstva (HEP), ki je vodja skupine HEPza NEK. Zacey z deH na brastamskem mostu Ker je most čez Savo v Brestanici v slabem stanju, se je Direkcija RS za ceste odločila za temeljito prenovo. Lani jeseni je bil na podlagi javnega razpisa izbran izvajatec del Gradis in dela naj bi se začela. Kot so pojas- nili na direkciji, ker bi bilo potrebno ob znržanju temperatur dela zaradi specifičnih materialov prekiniti, zato so z deli začeli konec marca, z ob- novo pa naj bi zaključili novembra letos. Sanirali bodo nosilni del, pločnike, nova bo ograja in hidroizolacija, po- pravljen beton in nova asfaltna prevleka. Zaradi del bo predvidoma s 1. apritom na mostu polovična zapora. L.P. 12 MAREC 2003 ObzorniK gospodarstvo Nov obrat za predelavo odpadnega papirja V podjetju Vipap Videm Krško poteka tehnološko-ekološka sanacija. Med najpomembnej- šimi načrtovanimi investicijami za leto 2003 so predvsem biološka čistilna naprava, ki bo v uprabo predana v kratkem, kotel 6, rekonstrukcija kotla 5 za sosežig lubja in vlakan- stih muljev, nov obrat za predelavo odpadnega papirja, rekonstrukcija papirnega stroja ter modernizacija obrata za proizvodnjo lesovine. Predračunska vrednost vseh investicij je po besedah Petra Drakuliča 135 mio EUR, v letu 2003, ki je investicijsko in zato tudi finančno zelo zahtevno, pa je vrednost načrtovanih investicij 63 mio EUR. Trenutno je v teku konstrukcija za stavbo novega obrata za predetavo odpadnega papirja in skladišče od- padnega papirja. Predelava odpad- nega papirja po t.i. postopku raz- črniljenja - linija DIP, poteka v Kr- škem že od leta 1975 in predstavlja osnovno surovino za izdelavo časo- pisnega papirja. V skladu s projek- cijo razvoja podjetja in v skladu s sprejetim Programom ekološke sa- nacije podjetja je v gradnji nova so- dobna linija DIP z letno kapaciteto 160.000 ton, medtem ko je bila ka- paciteta stare linije le 53.000 ton. V sklopu projekta bodo zgradili tu- di novo skladišče odpadnega papir- ja v tlorisni velikosti okoli 4.800 m2. Z vidika prestrukturiranja proizvod- nje viaknin iz kemijskega na mehan- ski način pa bodo z novo linijo DIP lahko zagotavljali osnovno surovin- sko bazo za proizvodnjo papirja v prihodnje. Konec februarja so zače- li tudi z deli na rekonstrukciji papir- nega stroja, ki bo predvidoma traja- la do maja oz. junija letos, ko naj bi stroj začel ponovno obratovati. Prav tako so začeli dela še na dveh več- jih projektih. Rekonstrukcija kotla 5 naj bi se zaključila konec maja oz. v začetku junija letos, modernizaci- ja obrata za proizvodnjo lesovine pa v decembru. Lidija Petrišič Terms Čatež šenaHrvaškem Terme Čatež se kljub neuspelemu poskusu prevzema turističnega pod- jetja Sunčani Hvar še vedno zanima- jo za Hrvaško. Kot je za Gospodar- ski vestnik dejal direktor Borut Mo- krovič, Terme Čatež zanima pros- tor srednje, zahodne in vzhodne Ev- rope, hrvaškemu trgu pa se zaradi neuspelega poskusa niso odrekli in delajo na več projektih. Izpostavil je postavitev hotelsko zdraviliške- ga kompleksa v Zagrebu v vrednosti več kot 50 milijonov evrov. Številkebrezposelnih V Posavju številke brezposelnih ra- stejo, saj v številnih podjetjih na- povedujejo nove. Tako naj bi v tek- stilni dejavnosti delo izgubilo sko- . raj 400 ljudi, v gradbeni dejavno- sti okrog 200, 60 iz pohištvene, še približno 170 pa v ostalih dejavno- stih. Poleg tega bo v letošnjem le- tu po podatkih Zavoda za zaposlova- nje prvič delo iskalo okrog 900 Po- savk in Posavcev. Posodobljan razvoz gnojevke na farmi Pristava V četrtek, 27. marca 2003, so na prašičji farmi Pristava, ki deluje v okviru Farm lhan, predstavili novo, tehnološko izpopolnjeno napravo za razvoz gnojevke, ki bo onogočila enakomerno in natančno odmerjeno gnojenje kmetijskih površinin bolj- ši izkoristek hranil. Okoliški prebi- valci pa bodo zlasti veseli zmanjša- nja neprijenega vonja in nevarnosti za podtalnico, ki jo ob zagonu nove naprave v okviru prizadevanj za iz- boljševanje kakovosti in odgovorno ravnanje z okoljem napovedujejo v farmah lhan. Montaža bobna za razčrniljenje PonačPtih Dela na gradbišču prve v veri- gi hidroelektram HE Boštanj po- tekajo po besedah direktorja HSE Invest Vtlija Vindiša v skla- du z načrti. Izvajalec pripravljal- nih del konzorcij Gradis NG / GIZ Gradis dokončuje dela na zaščiti levega brega reke Save, vodnjaki za gradbeno jamo so končani do polovice, vmesne betonske stene se tekoče izdelujejo. Gradbiščna infrastruktura, kot so ceste, voda, kanalizacija in elektrika, po nje- govih besedah ravno tako poteka v planiranih rokih. L.P. Vozadju delovni stroj za Benottto pilote med 2. in 3. delovnim platojem in še bolj v ozadju dolvodna kamnita obloga brežine. ObžorhiK MAREC 2003 13 Qospodarstvo Lastniki zemljišč pristajajo le na ceno 10 E Dogovora med Občino Krško in večino lastnikov zemljišč v naselju Kerinov grm o odkupni ceni za zemljišča še vedno ni, saj lastniki vztrajajo pri svoji ceni 10 evrov, ki je višja od tiste, ki jo ponuja Občina Krško, ta je 7,5 evrov. Občina Krško je v začetku leta 2000 pripravila izhodišča za reševanje romske problematike. Na lokaci- ji Kerinovega grma niso mogli na- daljevati s komasacijo Krškega pol- ja, dokler področje romskega nase- Ija (na fotografiji) ni izvzeto iz ko- masacijskega območja. Predlog ob- čine je bil legalizacija naselja in od- kup zemljišč, s čimer so se lastniki zemljišč strinjali. Pred približno tetom dni je občinski svet sprejel sklep, v katerem so se člani izrekli za predlog občine, to je 7,5 E na kvadratni meter. Po bese- dah vodje oddelka za okolje in pros- Proizvodnja 6% nad načrtl NE Krško je v februarju proiz- vedla 466 375 MWh bruto elek- trične energije na izhodu ge- neratorja oziroma je oddala v elektroenergetsko omrežje 449 250 MWh električne ener- gije. V tern mesecu je proiz- vodnja za 4,48 % presegla načr- tovano (430 000 MWh). Faktor razpoložljivosti je bil 100-od- stoten, faktor izkoriščenosti pa tudi 100-odstoten. Elektrama je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi var- nostni sistemi so bili operabil- ni. Reka Sava se je zaradi delo- vanja NE Krško v februarju se- grevala povprečno za 2,5 °C in največ za 2,5 °C od dovoljenih 3 °C. Delež največje skupne do- pustne letne radioaktivnosti v tekočinskih izpustih je v febru- arju znašal za tritjj 20,1 % in za ostale dopustne radionukti- de 0,03 %. V tem mesecu so bi- li uskladišceni 4 sodi (0,816 m3) z nizko in srednje radioaktivni- mi odpadki. tor Vojka Sotoška je bila cena do- ločena na podlagi cenitve in zaje- ma ceno za zemljišče kot tudi zne- sek za odškodnino za obdobje za na- zaj. Za prodajo se je odločilo le ne- kaj lastnikov, ostali pa predlogu še vedno ostro nasprotujejo. Cena je, kot trdijo, prenizka in ne vključuje primerne odškodnine za trideset let nazaj, prav tako je za njih nespre- jemljivo obdobje treh let izplačeva- nja odkupnine. Kot pravi predstavni- ca lastnikov zemljišč Mihaela Jen- žur, bi morala biti cena 10E na kva- dratni meter za Občino sprejemlji- va, saj so lastniki prepričani, da če je država ta projekt podprla, da bi morala prispevati tudi nekaj sred- stev. Vendar po besedah Vojka Soto- ška država ne namenja sredstev v ta namen in je ta problematika Kerino- vega grma izključno finančno breme Občine Krško. Občinski svet je na zadnji seji zopet sprejel predlog občine, lastniki pa vztrajajo pri svojem in se bodo, kot pravijo, še naprej pogajali z Občino. Res pa je, da imajo tudi možnost, da zemljo prodajo Romom in morda do- sežejo višjo ceno. L.P. 'I/A/ i—- //Ktermoelektrarna flSP tt DRI#IMI1I%II d.o.o. Holding Slovenskeetektrame do o. r - m >ROIZVODNJA- FEBRUAR 2003 VIR PROIZVODNJA PORABAGORIVA ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE EL PLINSKIBLOK1 77.000 kWh Sm3 25.468 kg PLINSKI BLOK 2 209.000 kWh 89.236 Sm3 0 kg PLINSKI BLOK 3 107.800 KWh 47.148 Sm3 Okg PLINSKI BLOK 4 796.000 kWh 78.336 Sm3 164.800 kg PLINSKI BLOK 5 1.325.000 kWh 257.986 Sm3 168.300 kg MERITVE EMISIJ - FEBRUAR 2003 VIR GORIVO SO* N0* C° virc i^ukivu mg/m3 mg/m3 mg/m3 izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PLINSKI BLOK 4 MIX 16 98 125 8 100 KOEL 28 92 150 25 100 PLINSKI BLOK 5 ZP 0 97 100 3 100 MIX 18 122 125 6 100 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstra lahko MIX - zemeljski plin + kurilno olje ekstra lahko 14 MAREC2003 ObzorniK REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA K R Š K O Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO Tel.: 07/49-81-400; fax.: 07/49-81-407, e-pošta: ue.krsko@qov.si Šifra: 351-607/2002 Datum: 19.03.2003 Republika Slovenija, upravna enota Krško, na podlagi 2. točke 60. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99 in 22/00), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo asfaltne baze Drnovo, investitorja CGP, Cestno in gradbeno podjetje, Ljubljanska cesta 47, Novo mesto, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bosta osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo asfaltne baze Drnovo, investitorja družbe CGP, Cestno in gradbeno podjetje Novo mesto, Ljubljanska cesta 47, Novo mesto in poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško, CKŽ 59, Krško, javno predstavljena oz. dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško, soba št. 104, od 07. 04. 2003 do 22. 04. 2003, ob ponedeljkih med 7.30 in 14.30. uro, ob sredah med 7.30 in 16.30. uro in ob petkih med 7.30 in 13.30. uro; 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja CGP, Cestno in gradbeno podjetje Novo mesto, Ljubljanska cesta 47, Novo mesto, opravljena v torek, 22.04.2002 ob 18.00 uri, v sejni sobi A, Občine Krško; CKŽ 14, Krško (pritličje); 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v času javne predstavitve v prostorih Upravne enote Krško, soba št. 104 ali v pisni obliki posredujejo na Upravno enoto Krško, Oddelek za okolje in prostor, do 22.04.2002, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. Načelnik Anton PODGORŠEK, univ.dipl.prav. POVZETEK S SKLEPNO OCENO Cestno podjetje Novo mesto želi obstoječo asfaltno bazo Drnovo, ki je v opuščeni gramoznici na Krškem poiju modemizirati in sanirati. V februarju 2000 je investitor zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor za določitev obsega poročila o vplivih na okolje. Z odločbo št. 35405-20/00 je ministrstvo določilo obseg poročila, ki se nanaša na: Določitev in ovrednotenje vplivov posega na okolje z vidika onesnaževanja, ki se nanaša na emisije plinastih, tekočih in trdnih snovi v zrak, v površinske vode, v podtalnico ter tla in obremenjevanje z emisijami hrupa ter nastajanjem odpadkov Določitev in ovrednotenje vplivov posega na okolje z vidika tveganja in nevarnosti za okolje, ki se nanašajo na možnost nastanka ekološke nesreče zaradi onesnaženja podtalnice. Nabor sestavin okolja, ki so obravnavane v Poročilu za obravnavani poseg, je bil izdelan v skladu z omenjeno odločbo. Poročilo o vplivih na okolje je organizirano tako, da je na osnovi ničelnega stanja in rezultatov obstoječih meritev in strokovnih ocen, podana najprej ugotovitev o trenutnem stanju na obravnavanem območju. To je bilo izhodišče za oceno sprememb, ki jih bo povzročil predviden poseg. V poročilu so posebej obravnavani vplivi v času rekonstrukcije asfaltne baze in vplivi v času obratovanja, ki se nanašajo na naslednje sestavine okolja: Zrak, voda, tla, odpadki, hrup in tveganja in nevarnost za okolje, ki se nanašajo na možnost nastanka ekološke nesreče zaradi onesnaženja podtalnice. V poročilu so navedeni tudi omilitveni ukrepi ter predlog monitoringa. Vplivi so ocenjevani v 6 stopenjski lestvici, v razponu od 0 do 5, pri čemer pomeni ocena 0, da poseg na okolje ne bo imel vpliva in ocena 5, ki pomeni, da je poseg z vidika varstva okolja nesprejemljiv oziroma nedopusten. Vplive v času rekonstrukcije ocenjujemo kot zmerne, saj gre za sanacijo obstoječega kompleksa asfaltne baze. Vplivi v času obratovanja Glede na rezultate vrednotenja ocenjujemo, da bo obravnavani poseg predstavljal največjo obremenitev okolja s hrupom, z emisijami v zrak in emisijami v vode. Predlagana rekonstrukcija in sanacija asfaltne baze Drnovo je z vidika vseh obravnavanih segmentov sprejemljiva, ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih in omilitvenih ukrepov, ki so v poročilu navedeni. V poročilu je za obravnavane segmente podan tudi predlog monitoringa. Ob izvedbi in upoštevanju vseh okoljevarstvenih in omilitvenih ukrepov, menimo, da je sanacija asfaltne baze Drnovo z vidika varovanja okolja tehtna in sprejemljiva. Maja Divjak-Malavašič, univ. dipl. biol. kultura I 35 let Tamburaškega orkestra Artiee Tradicija tamburaštva v Artičah sega v čas pred drugo svetovno vojno, nemoten razvoj te glasbene ljubiteljske dejavnosti v kraju pa je stekel v letu 1969. Polčetrto leto delovanja je artiški 30-član- ski tamburaški orkester, ki deluje pod okriljem kulturno umetniškega društva Oton Župančič Arti- če, obeležil s koncertom. Tamburica je glasbilo, ki je v Slo- veniji dobila domicilj v letu 1893, v Artičah pa v letu 1933, ko so pr- vo tamburo, in nanjo začeli tudi ig- rati, izdelali vdružini Blatnik. Prvot- no glasbeno izročilo in način igranja na tambure še danes ohanja skupina Trebeški drotarji (na fotografiji). Artiški tamburaški orkester je v družbi priznanih solistov reden gost na slovenskih odrih, občasno pa tudi v tujini, za svoje nastope paso pre- jeti vrsto pohval in plaket. Tako so lani na tamburaškem festivalu v tek- movalnem delu osvojili srebrno pla- keto, ki so jo uradno prejeli na mar- čevskem koncertu. Po besedah- di- rigenta Dragutina Križaniča so po- membni kulturni ambasadirji ne sa- mo Artič, ampak tudi brežiške obči- ne in Slovenije. »Največji uspeh pa je, da se družimo in da se družimo z glasbo«, dodaja Križanič. Artiški tamburaši so v 35 letih delo- vanja v občinski brežiški amaterski kuturi pustili globoke sledi in kakor pravi Križanič, dokler bodo oni in njim podobni orali, sejali in želi, bo- do vsi skupaj prepoznavni kot Ijud- je, pri katerih ima kultura svoj cilj in katerim pomeni največje prizna- nje - topel aplavz obdnstva. B.M. Skupina Festival Brežice Festival Brežice je skozi svoj razvoj izoblikoval različne vsebinske sklo- pe, pri katerih se je pojavljalo vpra- šanje, kako njihov program celostno predstaviti publiki. Takšen razvoj je pripeljal do točke, ko je bilo festival potrebno razdeliti v tri samostojne projekte, je povedal direktor Kle- men Ramovš. Brežiški festival stare glasbe bo nastopal kot skupina festi- valov, ki so jih poimenovali Klasikaa, Evromreža in Akadema. L.P. Preludij v žitu Ko prestopiš prag moje duše, vsto- paj po polju mojih sončnic lahno in stopaj z ognjem... je v svojem pes- niškem prvencu Preludij v žitu med drugim zapisala Tatjana Lapuh (na fotografiji), ki se je v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavno- sti predstavila v prenovljeni dvorani v parku. Kot je v spremni besedi za- pisal Milan Vincetič, Tatjana Lapuh, sicer domačinka, ki živi in ustvarja v Leskovcu, zvesto sledi svoj emu no- tranjemu glasu, v njenih pesmih pa ni sramežljivosti, ampak bralcu do- voli, da skupaj z njo uživa. Navajeni smo, da ljubezenska poezija nastaja zaradi ljubezenskega razočaranja, pri Tatjani pa gre za drugačen vzgib - gre za liriko trepetanja in presto- pan ja čez nevidno črto telesnosti. Volja bM žarek za »Žarak«? Društvo MePZ »Žarek« Dolenja vas, v katerem deluje šest sekcij, ki skr- bijo za kulturno življenje v kraju, je v lanskem letu realiziralo vse pred- videne kulturne programe in prireditve, kljub temu da se ukvarjajo tudi s številnimi težavami. Manjka predvsem prostor za prireditve, saj jim za dejavnosti prostore zaenkrat nudi Gasilsko društvo Dolenja vas, stroške za kurjavo pa plačuje KS. Prireditve pa izvajajo v krajevni cerkvi, saj je gasilski dom za vse obiskovalce pretesen. Sekcijo MePZ žarek pesti tu- di pomanjkanje pevcev, odhaja pa tudi zborovodkinja. Člani društva so po besedah predsednice Irene Strgar prepričani, da so bili v občinskem proračunu prikrajšani. Kljub težavam imajo člani društva neomajno vo- Ijo pri ustvarjanju in oblikovanju novih idej, pri načrtovanju predstav z vedro vsebino za razvedrilo svoje publike, vetiko zamisli za ustvarja- nje literarnih del ter stalno nalogo zbiranja Ijudskega izročila v Ijudskih pesmih. Kot so člani društva sklenili na občnem zboru, se bodo udeležili vseh izobraževanj, sodelovali tako s krajevno skupnostjo in društvi, pri- pravljajo pa se že na obeležitev pete obletnice delovanja.L.P. Direktorjev rojstni dan Direktor tovame gramofonskih plošč praznuje rojstni dan. Del delavcev mu pripravlja praznovanje, drugi delavci pa se odločijo za upor. Medtem ko je direktor na sesatnku v Ljubljani, so v proizvodnji pripravili posnetek na no- vem materialu za plošče, ki ga direktor ni hotel potrditi. Na posnetku mu marsikaj očitajo in okoliščine se razvojejo tako, dä mu na praznovanju zavr- tijo prav ta posnetek... Tako se zaplete igra, ki jo je urpizorila dramska sek- ciia KD Leskovec. Driredil in režiral io ie Rastislav Floriančič. L.P. NOVICE ob rabu Akvarel II Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško organizira solo slikanja za ljubiteljske likovne ustvarjalce, ki že imajo predznan- je slikanja v akvarel tehniki in bi si želeli le-to izpopolniti in poglobiti. Sola bo potekala v aprilu v Gasilskem domu Krško oziroma v naravi pod vod- stvom dipl. slikarke Jožice Medle. Pr- ijave sprejemajo do 4. aprila. S komedijo do sredstev Učenci gledališkega krožka Osnov- ne sole Sava Kladnika Sevnica so s komedijo Jakoba Aleševca Podlaga za zakonsko srečo, ki so jo odigra- li konec meseca, zbrali sredstva za opremo, učne pripomočke v novi de- vetletki. Školjke Bogdana Borčiča Od 1. marca je na ogled nova posta- vitev grafik iz kabineta Bogdana Bor- čiča v Galeriji Božidar Jakac v Kosta- njevici na Krki. Tokratni avtorjev iz- bor predstavlja dela iz ciklusa o školj- kah. V začetku sedemdesetih let je Borčič predhodno upodabljane (ob- )morske in ribiške motive zreduci- ral na en sam lik - školjko. V školj- ki se odraža umetnikova konceptual- na usmeritev, ki je temeljila na zbira- nju in nadaljnji analitični pomensko- formalni ravni obravnave školjke in je trajala celo desetletje. Koncert mladenadobudne skupine iz Posavja LAVA V Klubu Zvezda so se sredi mesesa marca v organizaciji Kluba posavskih študentov predstavili äani skupine LAVA. Gre za mlad nadobuden band iz Posavja, njegovi člani pa v večini pri- hajajo iz Brežic. Skupino sestavlja pet članov, v zasedbi kitara, bas kitara, boben, klaviature in vokal. Pozdrav pomladi in Ijubezni S poezijo in glasbo so člani Kultur- nega društva Svoboda Brestanica 8. marca obiskovalcem podarili po- zdrav pomladi in Ijubezni - s pesmi- jo recitatorji Martina Koren, Helena Krajnc, Nuška Omerzel, Manca Vaš, Matjaž Krajnc in Andrej Resnik, z glasbo pa Petra Vovčko na citrah in Metka Grilc. 16 MAREC2003 kultura KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM,C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 Čakajoč Ihana 21. marec je po vsem svetu določen kot dan in praznik poezije. Ne ču- di, da praznujemo ravno na začet- ku pomladi, saj pesništvo radi pri- merjamo z za mnoge najlepšim let- nim časom, čeprav imamo Slovenci kar nekaj odličnih »zimskih« pesni- SKin ZDlsK. 510- venci smo znani kot narod poetov. Večkrat se sklicu- jemo ha Prešema in druge mojstre slovenskega jezi- ka, ki so pomaga- li malemu narodu preživeti. Beseda poezi- ja izhaja iz grškega glagola rcoieco (delam, storim). Morda gre ravno tu iskati razlago o velikem številu pes- nikov v narodu, ki je znan tudi po svoji pridnosti. Zanimivo bi bilo ve- deti, koliko pesnikov imajo npr. Ja- ponci... 23. aprila bomo praznovali tudi dan knjige. Oba praznika bo s svojim ob- iskom v Vaivasorjevi knjižnici po- častil tudi Alojz Ihan. Zdravnik po poklicu in eden vodilnih slovenskih imunologov je javnosti znan pred- vsem kot esejist in kolumnist De- love Sobotne priloge. Eseji o dese- tih božjih zapovedih, ki jih je ob- javljal v Delu, so l. 2000 izšli tudi v knjigi z istim naslovom pri Student- ski založbi. Mnogi naši bralci so se že izognili bolezni s pomočjo njego- ve knjige Imunski sistem in odpor- nost. Kljub svojemu poklicu pa Ihan še vedno ostaja pesnik. Njegova pr- va pesniška zbirka je izšla v hrvašči- ni, saj je prejel Goranovo nagrado za še neobjavljeni pesniški prvenec. L. 1986 izide Srebrnik tudi v sloven- ščini. V pesmi Galebi je lepo vidno združevanje pesniške svobode in ek- saktnosti znanstvenika. Andrej Blat- nik (mimogrede, lansko jesen sta v duetu z Manco Košir na zabaven na- čin komentirata roman Kalipso Ves- ne Milek, škoda, da vas ni bilo zra- ven) v spremni besedi k Ihanovemu Srebrniku ugotavlja, da pesnik po- stavlja pod vprašaj stari etos, hkrati pa ne ponuja novega, saj nima zago- tovita, »da bo novi etos v čemerkoli bolj etičen od starega.« Kasneje se je Ihan v stovensko lite- rarno zgodovino zapisal z mnogimi objavami poezije, esejev in proze. Letos pa je pri Mladinski knjigi izdal nove pesmi pod naslovom Salsa. fe^Jklvasorjeva Ipjpknjiznica Krško ¦ V četrtek, 24. aprila, vas vljudno vabimo na pogovor z Alojzem Iha- nom, ki ga pripravljamo v sodetova- nju s Študentsko založbo iz Ljublja- ne. Avtor bo predstavil svoj roman Romanje za dva... in psa. Prav gotovo pa bo govora tudi o poeziji in medi- cini. Avtor bo namreč odgovarjal na vprašanja publike. ZaotrokB V četrtek, 3. aprila, vabimo otro- ke na lutkovno predstavo Zgodba o izgubljeni dudi Glasbenega gle- dališča Melite Osojnik. Predsta- va bo uprizorjena dvakrat. Ob 16. uri v izposojevališču v Kostanjevi- d na Krki, ob 18. pa v Vaivasorjevi . knjižnici v Krškem. Otroci in starši, vljudno vabljeni! PostPBfBPendumsko branje Stupid White Men avtorja Michaela Moorea, svežega oskarjevca za naj- boljši dokumentami fim (Bovling za Columbine), ki se ravno v teh dneh vrti v Sloveniji. Kritičen pogled Ame- ricana na Ameriko. »Zakon je vse, kar napišem na kos papirja«. Citat je iz knjige Sadamo- va bomba, avtor pa naslovni junak. Zgodba iraškega znanstvenika Hidir- ja Hamze, ki se je v Iraku ukvarjal z razvojem tehnologije za izdelavo atomske bombe. V AV oddelku pa vsem ljubiteljem Avsenikov priporočam album Nato skupine Laibach. Vilko Planinc GLASBENA SOLA KRŠKO 10 let slmf oničnega orkestra Glasbene sole Krško ZGODBA OPOSLANSTVU Zgodba o simfoničnem orkestru Glasbene sole Krško se je začela tisti trenutek, ko se je utrnila misel v srcu prof. Draga Gradiška. Takrat še ni vedel, da jo bo tudi udejanil. Vendar, ko si nekaj srčno želimo, se tudi vrstijo dogodki in naključja, ki pripomorejo k uresničitvi cilja. Zgodba se nadaljuje takrat, ko so se združili veliko let ločeni, vendar dobro za- stavljeni in vodeni oddelki godal v Glasbeni šoli Krško ter pihal, trobil in tolkal v krškem pihalnem orkestru, današnjem Pihalnem orkestru Vi- dem. V slednjem so strokovno podkovanost prof. Draga Gradiška dopol- nile dolgoletne izkušnje v amaterski kulturi. Predajal se ji je z Ijubez- nijo in jo povzdignil na najvišjo kakovostno raven. Njegovo navdušenje nad idejo in vizijo jutrišnjega dne je bilo nalezlji- vo. Verjeli so mu naši učitelji ter zraven pouka vlagali veliko energije v organizacijsko delo in delo s sedanjimi in bivšimi učenci. Ker pa navdu- šenje omogoča uspeh, je zgodba rasla, doživela prvi javni nastop, pr- vo državno revijo, nizali so se uspehi, aplavzi in pozitivne, vzpodbuja- •joče kritike. Zgodba o simfoničnem orkestru je postala resno, strokovno delo uči- teljev in dirigenta, ki je z dobrimi sodelavci in pravilno izbranim pro- gramom pritegnil mlade ljudi. Z občutkom pripadnosti in veliko mero kritičnosti so se člani orkestra lotevali novih nalog z več žara. V dese- tih letih se zrcali nešteto ur vaj in nastopov, ki so zaznamovali kultu- ro mesta in širše. V tej zgodbi je odnos vseh nas zaposlenih na soli podoben tistemu, ki ga ima mati do svojega otrokä. Vedno je ponosna nanj. V svoji ljubezni na- redi kdaj tudi napako, vendar napake so samo učne ure, iz njih se uči- mo. Važno je le izkušnje uporabiti tako, da pri tern zorimo. Naj se zgodba o simfoničnem orkestru Glasbene sole Krško nadaljuje z aktivnim iskanjem lepote v glasbi, ki bogati življenje in skozi delo tu- di odnose do soljudi. Naj bo to še naprej zgodba o poslanstvu glasbenega pouka, ki je stvar razuma in glasbene vzgoje, ki je stvar srca. Vas pa, spoštovani in zvesti poslušalci, vabimo na svečani koncert 12. aprila 2003 ob 19.30 v Kultumi dom Krško, da skupaj zaključimo uspeš- no in bogato obdobje. V drugem desetletju naj se nadaljuje zgodba plemenitega dajanja in sprejemanja. Pomočnica ravnatelja: Elizabeta Križanič LJÜDSKA ÜNIVERZA ^S9 KRŠKO ——"¦—~"~~""""——————— učlmo se ?a iivljenje — Pomlad je tu! In z njo spet čas, da se odpravimo na raziskovanje naše bližnje in daljnje okolice, in seveda, čas za različne rekreativne dejavnosti. Zato Vas na Ljudski univerzi Krško prijazno vabimo k vpisu v TEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE (pridobitev licence), ki bo potekal od 9. do 18. maja in v TEČAJ ROLANJA (predviden začetek - sredi aprila). Informacije in prijave: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško tel.:07 48 81 160 (Vida Andrejas), e-mail: info@lukrskn.si ObzorniK MAREC 2003 1 7 Krško so jih spominja Neznani znanci II DRAGOTIN HUMEK (1877- 1958) učitelj, strokovni pisec, ilustrator, oblikovalec Izhaja iz Humekove družine iz Gra- dišča pri Raki. Po maturi oa ljub- ljanskem učiteljišču se je spet vr- nil na krško meščansko šolo, kjer je poučeval 22 let. 1919. leta je po- stal ravnatelj meščanske šole v Ma- ribor'u in jo strokovno razvil v naj- močnejšo tovrstno šolsko ustanovo v Sloveniji. Bil je v vodstvu meščan- skošolskega združenja kraljevine Jugoslavije in ustanovitelj večjezič- ne revije »Meščanska šola« (1924- 1941) in tudi urednik slovenske iz- daje (1925-1934). Vzgoji in izobra- ževanju mladine je resnično posve- til vse življenje. Izdal je več učbeni- kov s področja umetnostne in teh- nične vzgoje, izdelal navodila za tehnični pouk na slovenskih šolah in šolske programe za kmetijsko in industrijsko snov. Kot odličen ilu- strator je sodeloval pri vrsti teda- njih časopisov, še vedno pa žanjejo občudovanje barvne podobe gob in sadja v knjigah A. Bega (1923 in več ponatisov) in brata Martina (1928, 1933). Ukvarjal se je tudi z ilustra- cijo otroških knjig. V Krškem je ustanovil telovadno društvo Sokol (1904),, ki je poleg telovadnega razvilo tudi kulturni značaj in bilo do 2. vojne osrednje društvo z več sekcijami (telovad- no, dramsko, glasbeno...). Društvo je imelo lastno dvorano za priredit- ve, z odrom, ki ga je izdelal Drago- tin Humek sam. Bil je tudi priljub- ljen igralec - komik. Krčani so se bratoma Humek od- dolžili z imenovanjem ulice (pri Mladinskem centru). MARTIN HUMEK 1870- 1943 sadjarski, vrtnarski in čebelarski strokovnjak, strokovni pisec Dragotinov brat je bil prav tako učitelj, izpopolnjeval pa se je na raznih strokovnih univertitetnih tečajih v tedanji monarhiji (na Du- naju, Giesenheimu itd.). Prvo služ- beno mesto je dobil na domači so- li na Raki (1890-1893), pred upo- kojitvijo (1925) pa je bil vrsto let deželni sadjarski inšpektor in svet- nik. Skupaj s Kostanjevičanom Iva- nom Belletom je leta 1921 ustano- vil »Sadjarsko društvo za Sloveni- jo«, nato še »Vrtnarsko«. V samo- založbi' je izdajal strokovno revi- jo »Slovenski sadjar« (1913-1919), ki je pozneje postala glasilo dru- štva in se preimenovala v »Sadjar in vrtnar«. Humek je bil njen ured- nik do leta 1940 in glavni pisec pri- spevkov, vzgojil pa je tudi vrsto vrt- narskih strokovnjakov (tudi iz kr- ške občine) in izdal deset knjig. Enako predano je delal tudi na po- dročju čebelarstva; na njegovo po- budo so ustanovili »Zvezo jugoslo- vanskih čebelarskih društev«. V le- tih 1919 do 1925 je urejal časopis »Slovenski čebelar«. . Martinu Humeku so slovenski sad- jarji na rojstni hiši v Gradišču pri Raki 16. maja 1970 odkrili spo- minsko ploščo. Njegovi otroci so se uveljavili na področju likovne umetnosti (hči jela poročena Trn- koszy in sin Gabrijel, cistereijan) ter ; glasbe (sin Miloš). ANDREJ MAJCEN 1904 - 1999 misijonar Družina Majcen se je v Krško pri- selila zaradi očetove službe - bil je sodni uradnik. Andrej je v Kr-* j škem obiskoval ljudsko in meščan- sko šolo (1915/16-1918/19) ter na- to učiteljišče v Mariboru. Zaposli- tev na selezijanski trirazrednici na Radni je bila zanj usodno prelom- na, septembra 1824 je vstopil v no- ! viciat, 4. oktobra 1925 se je zaob- \ ljubil, novo mašo opravil 9. julija 1933 v Krškem. Deset let je službo- val kot učitelj salezijancev na Ra- kovniku (Ljubljana), v njem pa se je že od noviciata krepila misijo- narska misel. j Kot misijonar je deloval 44 let, spr- i va na Kitajskem. Njegovo delo je I bila organizaeija šol in zaposlitve- nih delavnic v provinci Yunnan. V »Šoli modrosti« je bilo letno od 500 do 800 gojencev (kitajskih si- rot), v sklopu misijonarskega zavo- da pa Don Boscova cerkev, gledalis- če itd. 25. avgusta 1951 so ga skupaj z ostalimi misijonarji raznih držav iz Kitajske izgnali komunisti. Drugi del njegovega misijonarstva (od 1952) je povezan z Vietnamom, tu je ostal 22 let. Bil je ravnatelj več šol za vojne sirote in begunce in edini tuji misijonar (poleg franco- skih, ki so bili tu že 300 let), ki je ostal tudi po padeu Južnega Vietna- ma (1975). Nova oblast ga je skupaj z vsemi drugimi odslovila iz države leto pozneje. Napisal je 14 zvezkov vietnamske zgodovine, ki so ostali v rokopisu. Znan je bil pod vzdev- kom »Vietnamski Don Bosco«. Zadnje obdobje je vezano na Tai- wan. Tudi tu je bil ravnatelj šol, pri- digar, spovednik, bolničar, organi- zator in vse, kar je povezano z mi- sijonarstvom za boljše življenje rev- nih in zatiranih. Andrej Majcen je govoril vrsto ev- ropskih in azijskih jezikov in bil po vrnitvi v domovino »živi leksikon« znanja duhovnosti, po sreu pa iz- redna dobričina. Umrl je na svoj 96. rojstni dan (natanko ob uri rojstva) v redovni hiši na Rakovniku. S Kr- škim je vseskozi gojil stike in Val- vasorjevi knjižnici podaril nekaj osebne dokumentaeije. MATEJ STERNEN 1870- 1949 slikar impresionist Slikar Matej Sternen sodi v ene- ga od vrhuncev slovenske likov- ne umetnosti, skupaj z M. Jarno, I. Groharjem in R. Jakopičem je obli- koval likovno smer, znano kot im- presionizem. DRAGOTIN HUMEK MARTIN HUMEK ANDRE! MAJCEN MATE) STHRNHN 18 MAREC2003 ObzörhiK Krško se jih spominja Začetno umetnostno vzpodbu- do mu je na krški meščanski so- li (1885-1888) dajal učitelj risa- nja Josip Bezlaj. Finančno je nje- govo šolanje pokrival veleposest- nik in podjetnik Franc Kotnik. Ma- tejev oče Janez je bil namreč zapo- slen v Kotnikovi opekarni pri Vrh- niki, z ženo Marijo sta imela 14 otrok. Kotnikova rodbina je bila v letih 1903-1910 solastnica velepo- sestva Šrajbarski turn in gospostva Krško, v finančni in obrtni poveza- vi pa je bila na našem področju pri- sotna že prej. Navedeni štirje slikarji so leta 1904 na Dunaju ustanovili klub »Sava«, v letih 1907-1908 pa sta Sternen in Jakopič v Ljubljana vodila privatno slikarsko šolo. Po prvi svetovni voj- ni je bil Sternen sprva honorarni, nato pa od 1924 do 1941 redni uči- telj risanja na oddelku za arhitektu- ro. Vzporedno je poučeval slikar- stvo tudi zasebno in na slikarski so- li »Probuda« ter delal kot restavra- tor in freskant. Vrsto let je bil so- delavec spomeniškovarstvenih za- vodov. Zapuščina Mateja Sternena obsega nad 300 oljnih slik, nad 1000 risb, shranjenih v galerijah in privatnih zbirkah; freske krasijo slovenske cerkve (npr. frančiškansko v Ljub- Ijani), obnavljal pa je tudi najzna- menitejše cerkvene in druge sten- ske poslikave (Sv. Primož nad Kam- nikom, strop v palači grofov Celj- skih itd.). VLADIMIR ŠTOVIČEK 1896- 1989 kipar in medaljer Vladimirja Štovička je poznala starejša generacija občanov oseb- no, mlajšim pa na naših osemlet- kah približajo njegovo delo pri li- kovnem pouku. Manj poznano pa je, da je tudi on prve umetnostne vzpodbude (po ljudski šoli v Le- skovcu) pridobil na meščanski šoli v Krškem (1908-1909), kjer je bil v svoji generaciji najboljši risar. Nje- gov učitelj risanja je bil Dragotin Humek. Po končani likovni akademiji v Pragi in nekajletnem delovanju v Parizu se je vrnil v dom staršev, v nekdanje upravno poslopje Šraj- barskega turna. Zamaknjen v mo- gočnost grajskega poslopja in sijaj, kakršnega je ta stavba z okolico ne- koč imela, je tiho ustvarjal v svoji umetniški svobodi in samoti. Ob- iskovali so ga domačini, prijatelji, umetniki, znani slovenski kulturni delavci, politiki__Nekateri, ker so si želeli svojega portreta na medalji ali plaketi, drugi za prijateljski po- govor ali le kratek klepet. Prijazni stari gospod s širokim črnim klo- bukom, kakršnega se spominjamo mnogi, je bil vsak trenutek priprav- Ijen svojim obiskovalcem razkaza- ti atelje, nekdanjo grajsko prešanco. In pogled se je lahko zaustavil na številnih portretih znanih in manj znanih ljudi, na kipih pomembnih ali umetniku dragih, na mali pla- stiki ali monumentalni spomeniški. Za sabo je zapustil 805 umetniških del: plaket, medalj, plastik in spo- menikov. Enako predano pa se je posvečal tudi numizmatiki in me- daljerstvu, kjer je sodeloval pred- vsem s hrvaškimi društvi. To za- dnje je manj znano in še čaka po- drobnejše kvalitetne analize. Vladimir Štoviček je večino svoje- ga delo pokJonil občini Krško. Ob- iskovalci njegovega ateljeja na Ro- stoharjevi ulici 90 lahko s hčerko Vladko, tudi kiparko, pokramlja- jo o njem, njegovi ustvarjalnosti in umetniški viziji vsak torek in četr- tek, od 15. do 19. ure in si ogleda- jo umetnine, ki kažejo duh časa in delo človeka, kakršen našim krajem ni »podarjen« ravno pogosto. Dru- gi del zbirke hrani njegova soproga Ljudmila v družinski hiši. JAROSLAV STOVIČEK 1904- 1975 pisatelj Brat kiparja Vladimirja je po kon- čani meščanski šoli v Krškem za- plul v drugo socialno in jezikovno sredino. Obiskoval je trgovsko aka- demijo na Hrvaškem, kjer se je tu- di za stalno usidral. Zagreb je postal njegov »dom«, kot trgovski potnik pa je veliko potoval. Starejši se ga spominjamo kot silno uglajenegega gospoda, ki je galantno poljubil ro- ko »dami« celo pri bežnem sreča- nju. Za zadnji dom pa si je zbral kr- ško pokopališče. Jaro Stoviček je bil tudi pisatelj. Sprva je krajše stvari objavljal v slovenščini, tri prozne daljše tek- ste pa je napisal v srbohrvaščin: »Nenavadni doživljaji nenavadne- ga človeka« (1954, slovenski pre- vod 1946; »Oranžna lupina« (1957, prevod 1960); »Tudi slepi vidijo« (1968, prevod domačinke Ruže Lucije Petelinove [z Belega brega] 1971. S četrtim, romanom »Pan- krt«, se je spet povrnil v jezik svoje mladosti (starša sta bila Čeha). Kot podlistek je delo izhajalo v Dolenj- skem listu leta 1974. Iz memorialne proze »Nenavad- ni doživljaji nenavadnega člove- ka« je tudi odlomek, ki obnovi spo- min na meščansko šolo in pričara otroške občutke upora proti šol- ski »prisili«. ... Do te sole so marofski šolarji imeli pol ure hoda - v Krško ob Sa- vi. Kot vedno, sta tudi to jutro čaka- la moje brate pred hišo šolska tova- riša, Martin in Anci. Prvo Martinovo vprašanje je bilo: »Karlo, znaš kemijo?« »Zlomka, slabo. Bojim se, da bom dobil cvek.« »Jaz je tudi ne znam,« je povedal Martin. »Dobro,« se oglasi Svatopluk, »znaš vsaj pesem?« »Ne znam. Jo znaš ti, Svato?« »Naa!« »Jaz niti geometrijske risbe nisem napravil«, se oglasi Lumir. »Kaj naj storimo?« »Veste kaj,« se oglasi Anci, »dajmo šolo všpricatM« »Tako je,« so soglašali vsi, le Svato- pluk je ugovarjal; on se je namreč dobro pripravil in naučil nalogo. »No, prav, prav! Vendar nas ne boš pustil na cedilu in šel v šolo, če mi ne gremo,« so drezali vanj kot ose. »Pojdimo na senik pa se bomo lepo učili do štirih popoldne, ko je pouk končan, jutri bomo pa znali odgo- varjati,« je svetoval Anci. »Dobro,pojdimo!« ... Meščansko šolo in poznejšo niž- jo gimnazijo so obiskovali mno- gi Krčani, veliko otrok pa je pri- šlo tudi od drugod. Statistike kaže- jo, da je v letih 1877 do 1857, ko se je tak tip šolanja »poslovil«, Hoče- varjeva ustanova izobrazila 12.101 učenca. Kot je bila ta paleta mladih raznoVrstna, tako je bilo za predsta- vitev izbranih nekaj »raznovrstnih« ljudi. Kdaj drugič pa še kaj o njiho- vih učiteljih. In še opravičilo bralcem. V prejš- njem sestavku je bila pomotoma med učence uvrščena etnologinja Poldka Bavdek. Meščansko šolo je namreč dokončala v Ljubljani. Liudmila Šribar ObzörniK MAREC 2003 19 VLADIMIR ŠTOVIČEK JAROSLAV STOV1CEK informacije občine krško občinakrško Seja Občinskega svata abčine Krško ProračunObčiro Krško za Into 2003 Pričakovani obseg prihodkov občin- skega proračuna za leto 2003 zna- ša 5,131 milijard tolarjev, kar no- minalno pomeni za 9,1 odstotka več prihodkov, kot so bili prihodki občin- skega proračuna za leto 2002. Skup- ni odhodki občinskega proračuna znašajo 5,395 milijard tolarjev. V primerjavi z letom 2002 so načrto- vani odhodki višji za 5,23 odstotkov. Razlika med prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov je ne- gativna in znaša 264,6 milijona to- larjev, kar pomeni 4,9 odstotka vseh odhodkov. Primanjkljaj je posledica prenesenih odhodkov iz leta 2002 in prenesenih večjih obveznosti iz na- slova investicij, ki obremenjujejo proračun za leto 2003. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in od- hodkov, presežkov izdatkov nad pre- jemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se Občina Krško za pro- račun leta 2003 lahko zadolži do vi- šine 493 milijonov tolarjev. Poroštva Občine Krško za izpolnitev obvezno- sti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Kr- ško, v letu 2003 niso predvidena. V okviru zakonske možnosti 10-od- stotne zadolžitve proračuna gle- de na zadnji sprejeti proračun je predvidena zadolžitev za financira- nje dokončanja izgradnje in nabavo opreme za Osnovno solo Senovo v vi- šini 210 milijonov tolarjev. Za potre- be izgradnje vodooskrbe in kanaliza- cij ter čistilnih naprav je predvide- na dodatna zadolžitev v višini 63 mi- lijonov tolarjev, ki je sicer bila pred- videna že v letu 2002, a ni bila rea- lizirana. V letu 2002 je Občina Krško naje- la kratkoročno posojiln v višini 200 milijonov SIT, ki ga bo vrnila v le- tošnjem letu, za letošnje leto pa je predvideno novo kratkoročno posoji- lo v višini 220 milijonov SIT, ki bo vr- njeno v prihodnjem letu. Ostali sklepi obcinskega sveta Poleg odloka o proračunu in sklepa o določitvi cene programov v vrtcih občine Krško je občinski svet sprejel še vrsto drugih sklepov. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu občinskega sveta Zaradi nezdružljivosti funkcije ob- cinskega svetnika in dela v občin- ski upravi oz. iz razlogov, navedenih v 37a. in 37b. členu Zakona o lokal- ni samoupravi, je prenehal mandat občinskega svetnika Vojku Sotošku, stanujočem v Leskovcu pri Krškem, Velika vas pri Krškem 63, izvoljene- mu na listi Liberalna demokracija Slovemje - LDS, v 4. volilni enoti. Sklep o izdaji soglasja k ceni sto- ritve Pomoč na domu in k ceni sto- ritve Osebna pomoč v letu 2003 Do letošnjega leta je Občina Kr- ško sofinancirala dejavnost Centra za socialno delo v višini 15 odstot- kov vrednosti letnega programa, za storitev Pomoč na domu pa je dolo- čala ceno efektivne ure storitve. S 1.1.2003 je bil uveljavljen Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, ki dolo- ča postopek in elemente cene posa- meznih storitev ter pristojnost obči- ne za izdajo soglasja k cenam stori- tev, ki jih mora zagotavljati. Občina Krško sofinancira dejavnost Centra za socialno delo pri izvaja- nju Osebne pomoči in Pomoči na do- mu. Občinski svet je soglašal s ce- no efektivne ure storitve Pomoč na domu v višini 1.950,00 SIT in s ce- no storitve Osebna pomoč v višini 780.333,30 SIT mesečno na zapo- slenega strokovnega delavca, ki sta izračunani po določbah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen so- cialnovarstvenih storitev. Sklep o doloätvi cene za odkup zemljišč v Kerinovem grmu Občinski svet je sklenil, da bo Obči- na Krško odkupovala zemljišča v Ke- rinovem grmu po ceni 7,5 evrov za kvadratni meter, in sicer od lastni- kov, ki bodo podali ponudbo za od- kup do 30.09.2003. Sklepa o oprostitvi plačila nado- mestila za uporabo stavbnih zem- Ijišč Obzornik Volitve in imenovanja V svet javnesa zavoda Lekarna Krško sta kot predstavnici ustanovitelja imenovani Vida Ban z Idol in Justina Coiner iz Podbočja. V svet javnesa zavoda Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki sta kot predstavnika ustanovitelja imenovana Andrej Božič in Viljem Pun- čuh, oba iz Kostanjevice na Krki. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško je kot predstavnik Občinske$a sveta občine Krško imenovan Ivan Pethšič iz Krškega. Občinski svet je za člana upravnega odbora Sklada za financiranje raz- gradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpad- kov iz Nuklearne elektrarne Krško imenoval Jožeta Slivška z Idol. iz občine Krsko Občinski svet občine Krško je na podlagi Odioka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v obči- ni Krško, ki ureja možnost opro- stitve plačila nadomestila za upo- rabo stavbnih zemljišč, oprostil pla- čila nadomestita za uporabo stavb- nih zemljišč za leto 2003 gospodar- skima družbama Ekten Krško in Me- talna Senovo. Sklep o zamenjavi dela nepre- mičnine parc.lt. 911/356 in de- la nepremicnine parc.lt. 823/1, k.o. Kostanjevica za nepremični- ni parc.lt. 1714/1 inparc.lt. 248, k.o. Kostanjevica Obänski svet občine Krško je spre- jel sklep o zamenjavi dela nepre- mičnine pare.št. 911/356 - njiva v izmeri 51 03 mz in del.nepremič- nine pare.št. 823/1 - njiva v izme- ri 2 08 91 m2, ki sta vpisani v zemlji- škoknjižnem vložku št. 577 k.o. Ko- stanjevica za nepremičnini pare.št. 1714/1 - travnik v izmeri 65 32 m2 in pare.št. *248 - poslovna stavba v iz- meri 6 50 m2, ki sta vpisani v zem- Ijiškoknjižnem vložku št. 2053 k.o. Kostanjevica in sta zemljiškoknjiž- no v lasti Kmečke Zadruge Kosta- njevica z.o.o., Kambičev trg 1, Ko- stanjevica. Z zamenjavo bo Občina Krško pre- vzela v last kulturni dorn v Kostanje- vici, KZ Kostanjevica pa bo po po- stopku parcelacije obeh nepremič- nin pridobila parcelo za izgradnjo trgovine in hladilnice s pomožnimi objekti. Menjalna pogodba bo skle- njena brez doplačila razlike v vred- nosti nepremičnin. Sklep o nakupu nepremienin pare, lt. 357/2 inparc.lt. 358, k.o. Sre- mič Občina Krško kupi nepremičnini parc.št. 357/2 - gozd v izmeri 4 88 m2 in parc.št. 358 - gozd v izmeri 2 96 m2, ki sta vpisani v zemljiškok- njižnem vložku št. 325, k.o. Sremič. Občina Krško bo nepremičnini, ki v naravi predstavljata že obstoječ ob- jekt Planinskega društva Videm in njegovo funkcionalno zemljišče, ku- pi la za potrebe PD Videm. Ker PD Vi- dem ne more pridobiti v last kme- tijskega zemljišča (nepremičnini sta namreč po prostorskem planu obči- ne Krško še vedno opredeljeni kot kmetijski zemljišči), bo Občina Kr- sko pri odkupu nastopila kot kupec, v smislu uskladitve zemljiškoknjiž- nega stanja z dejanskim stanjem v naravi. Po nakupu in ureditvi zem- Ijiškoknjižnega stanja bo med Obči- no Krško in PD Videm sklenjena naj- emna pogodba, s katero bo Občina Krško prenesla na PD Videm trajno najemno razmerje proti plačitu od- škodnine, ki bo enaka kupnini, ki jo bo Občina Krško plačala za odkup. Cene programov v vrtcih občine Krško Občinski svet občine Krško je na svoji 5. seji, dne 6.3.2003, sprejel sklep o določitvi ce- ne programov v vrtcih občine Krško. Cene programov v vrtcih bodo glede na obstoječe cene od 1.4.2003 višje za 7,2 odstotka, razen v vrtcu Leskovec, kjer bodo cene višje za 5,9 odstotka. Občina Krško je ustanoviteljica osmih vrtcev, v katere so vključeni otroci od enega do šestih let staro- sti. V Vrtcu Krško sta oblikovana tudi dva razvojna oddelka, v Vrtcu pri OŠ Leskovec pa deluje romski oddelek. Na podlagi Zakona o vrtcih se pro- grami predšolske vzgoje financirajo iz javnih sredstev, sredstev ustano- vitelja (občina Krško), plačil staršev ter donacij in drugih virov. Osnova za plačilo je ekonomska ce- na programa, v katerega je vključen otrok. Ekonomska cena programa obsega vse stroške izvajanja progra- ma (place, osebne prejemke, davke in prispevke ter materialne stroške v skladu z normativi in standardi), ra- zen sredstev za investicije in inve- sticijsko vzdrževanje, ki jih občina zagotavlja neposredno in niso ele- ment cene programa. Največji delež ekonomske cene pro- gramov v vrtcih predstavljajo place in drugi osebni prejemki zaposlenih, in sicer v višini približno 80 odstot- kov ekonomske cene, ostali materi- alni in nematerialni stroški pa pred- stavljajo približno 20 odstotkov eko- nomske cene. Največji vpliv na viši- no cene programa predstavlja števi- lo otrok v oddelku. Kalkulativni elementi v ekonomski ceni so place (zajemajo bruto pla- ce, prispevke in davke, uspešnost in boleznine), drugi osebni prejem- ki (jubilejne nagrade, odpravnine v pokoj, regres za letni dopust, regres za prehrano, prevoz na delo in izob- raževanje zaposlenih) ter drugi ma- terialni in nematerialni stroški. Place zaposlenih v vrtcih so zakonsko urejene. V letošnjem letu se je izho- diščna plača povišala s 1.1.2003, na podlagi Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (UL RS, St. 99/01) pa se bo s 1.8.2003 izho- diščna plača še enkrat povišala. Na dodatno povišanje plač vpliva tudi Aneks h kolektivni pogodbi za de- javnost vzgoje in izobraževanja v RS (UL RS, št.56/02), ki se med drugim nanaša na višje dodatke k osnovni plači. Delavcem so se delno poviša- le place zaradi delovne dobe, neka- terim pa tudi zaradi pridobitve na- ziva in napredovanja v višji plačilni razred. Poleg plač je potrebno de- lavcem zagotoviti tudi druge osebne prejemke; izhodišča v letošnjem le- tu so višja glede na leto 2002. Ravno tako je potrebno zagotoviti sredstva za materialne in nematerialne stro- ške, višina le-teh je v letošnjem letu višja v primerjavi s preteklim letom. Glede na zgoraj navedeno je za ne- moteno in tekoče poslovanje vrtcev potrebno povišanje cen, saj so se vsi kalkulativni elementi ekonomske cene od januarja 2002 do sedaj po- višali. Zato so vrtei pripravili predlo- ge novih cen. Občina Krško vsako leto po določi- lih Zakona o vrtcih in Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrt- cih določi plačilo staršev za progra- me predšolske vzgoje v vrtcih, ki iz- vajajo javno službo. Plačilo staršev je določeno na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upošteva- je bruto mesečni dohodek na dru- žinskega člana v primerjavi s pov- prečno bruto plačo na zaposlenega v RS in premoženje družine. Lestvica vsebuje 8 plaälnih razredov. V po- sameznem plačilnem razredu pla- čajo starši določen odstotek cene programa, in sicer od 10 do 80 od- stotkov cene programa. Razlika med plačilom staršev in ceno programov se zagotavlja iz proračuna občine. V občini Krško znašajo plačila star- šev za leto 2003 v povprečju 25 od- stotkov cene programov, 75 odstot- kov pa se zagotavlja iz sredstev ob- činskega proračuna. V primeru odsotnosti otroka iz vrt- ca do 30 koledarskih dni se staršem obračuna mesečni prispevek za pla- čilo vrtca v višini plačilnega razre- da, kot izhaja iz odločbe o višini pla- čila za program vrtca, zmanjšan za stroške prehrane. V primeru dalj- ših odsotnosti otroka iz vrtca za- radi bolezni, to je nad 30 koledar- skih dni in v primeru izpisov otrok iz vrtca v poletnih mesecih (ju- lij, avgust), pa se staršem obraču- na plačilo v višini 25 odstotkov nji- hovega mesečnega prispevka gle- de na razvrstitev v plačilni razred. Programe pod ugodnejšimi pogoji iz- vaja Vrtec Krško, ki opravlja dejav- nost na sedežu javnega zavoda, to je centralna eno'a na Šolski ulici 1 a na Vidmu in še na petih lokacijah. Zaradi večjega števila dislociranih enot je težko oblikovati oddelke v skladu z veljavnimi normativi na vseh lokacijah. V širšem interesu je, da je vrtec čimbolj približan star- šem in otrokom ter da se zagotavlja javna mreža vrtcev. Po drugi strani pa centralna enota vrtca na Vidmu nima dovolj kapacitet za vključitev vseh otrok, ki so vključeni na drugih lokacijah. Posledica navedenega je, da je dejansko število delovnih mest večje, kot to dopuščajo standardi in normativi, zaradi česar se povišajo mesečni stroški vrtca. Povišane cene programov bodo vpli- vale tudi na proračun Občine Krško za leto 2003. Za zagotavljanje razlike v ceni je predvidenih 550.000.000,00 SIT, kot izhaja iz predloga proračuna Občine Krško za leto 2003. S takšnim obse- gom sredstev se bo zagotovilo pokri- vanje razlike v ceni ob predlaganem povišanju ekonomskih cen za pro- grame v vrtcih. ObzorniK MAREC 2003 21 iz občlne Krško Slovenija in Posavje po vstopu v Evropsko unijo Kaj pomoni stnikturna pojitfka ED ii kako so bo uresnfčevala na nacionahiem rivohi? Vstop v Evropsko unijo bo prine- sel velike spremembe tudi v sloven- ski regionalni in gospodarski politi- ki. Danes je strukturna potitika ena najpomembnejših politik EU, ki te- melji na solidarnosti držav članic in predstavlja za Slovenijo velik izziv. Njen osnovni cilj je zmanjšati obsto- ječe regionalne razlike in preprečiti nadatjnja regionalna neskladja med regijami v EU. Evropska regionalna politika se iz- vaja s finančnimi instrument!, zna- nimi kot struktumi skladi, in je kot taka postala glavni element gospo- darske in socialne kohezije. Za ob- dobje 2000-2006 je kar dobra tretji- na oz. 220 milijard evrov evropskega proračuna predvidenih za strukturno politiko. Strukturni skladi bodo za- menjali dosedanje predpristopne in- strumente, kot so PHARE, ISPA in SA- PARD ter postali glavni viri financi- ranja politik regionalnega razvoja. Slovenija kot celota je opredeljeria kot cilj 1 (BDP na prebivalca po kup- ni moči je manjši od 75 % povprečja v EU), kar pomeni, da je upravičena do maksimatne pomoči oz. korišče- nja sredstev iz vseh skladov. Sloveniji bo v obdobju od leta 2004-2006 na voljo 210 mio evrov za struktume sklade, 168 mio evrov za kohezijski sklad in 26 mio evrov za druge pobude EU. Bolj kot absorbcijska sposobnost za črpanje evropskih sredstev pa skrbi dejstvo, all bomo sredstva zmogli učinkovito naložiti in dosed želene učinke. Za to potrebujemo dobre izvedbene projekte, usklajene na regionalni in nacionalni ravni, ter celosten pristop k regionalni politiki, ki se odraža v medresorskem usklajevanju politik na nivoju vseh ministrstev. Le tako bodo razvojne spodbude druga drugo dopolnjevale, ne pa izključevale. Obstajajo štirje strukturni skladi EU, in sicer Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF), Evropski socialni sklad (ESF), Evropski sklad za usmerjanje in jamstva v kmetijstvu (EAGGF) in Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIFG). Poleg omenjenih skladov obstaja še kohezijski sktad. Za razliko od struktumih skladov je pomoč namesto posameznim manj razvitim regijam namenjena celotni državi, in sicer le za projekte na področju okolja ter transportne infrastrukture. Pobude skupnosti so prav tako eden od finančnih instrumentov za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, ki pa predstavljajo le 5 odstotkov vseh sredstev za strukturno pomoč v EU. Vsaka pobuda se financira iz sredstev le enega strukturnega sklada. Za Slovenijo sta do leta 2006 aktualni pobudi INTERREG in EQUAL. Predpristopni instrumenti EU se uporabljajo kot pomoč do vstopa države v EU, da bi se ta na vstop lažje pripravila. Poleg programa PHARE sta bila ustanovljena še dva dodatna programa predpristopne pomoči, in sicer ISPA (okoljska in prometna infrastruktura) in SAPARD (razvoj kmetijstva in podeželja). V Posavju se je 17.03.2003 mudi- la delegacija Službe Vlade za struk- turno politiko in regionalni razvoj, na čelu z ministrico Zdenko Kovač. Namen obiska je bil predstavitev Enotnega programskega dokumen- ta (EPD) kot instrumenta za usmer- janje evropske strukturne pomod, ki je bila izpogojevana za obdobje 2004-2006. Omenjena služba je od- govorna za uresničevanje EPD v ce- loti in opravlja funkcijo koordina- torja za vse strukturne sklade in za kohezijski sklad. Tako je kot organ upravljanja glavna vez med Evrop- sko komisijo in državo članico. Pla- čilni organ iz naslova teh sredstev je Ministrstvo za finance. Nosilna mi- nistrstva, odgovorna za izvedbo po- sameznih delov EPD, so Ministrstvo za gospodarstvo za ERDF, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za ESF in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za EAGGF in FIFG. Končni upravičenci sredstev pa so odgovorni za izvedbo ukrepa oziroma za uresničevanje pripadajo- čih projektov. Koriščenje sredstev iz naslova struk- turnih skladov se bo lahko začelo že s 1.1.2004, v kolikor bodo neposred- INTERREG: čezmejno, meddr- žavno in medregionalno sode- lovanje za spodbujanje sklad- nega regionalnega in uravno- teženega razvoja na celotnem območju EU (ERDF): interred II- IA, IIIB, IIIC; EQUAL: boj proti diskrimina- ciji in neenakosti na trgu de- la (ESF). na usklajevanja z Evropsko komisi- jo glede EPD usklajena do konca le- tošnjega leta. Do tega datuma ča- ka državo in posamezne regije do- kaj zahteven nabor projektov, ki bodo usklajeni z zgoraj navedeni- mi strateškimi usmeritvami in pri- oritetami. Morda pa je prioritetna naloga Po- savja in njenih prebivalcev boj za Strateške usmeritve EPD, kot jih predlaga Služba vlade za strukturno politiko in regional- ni razvoj 1. Osnovni cilj EPD je poveča- nje konkurenčnih sposobno- sti Slovenije in gospodarska krepitev regij, brez povzroča- nja negativnih posledic na po- dročju socialnega in okoljske- ga razvoja. 2. Sredstva države in EU se usmerijo na tiste prioritete in ukrepe, ki imajo največ- je merljive učinke, vključno z multiplikacijskim udnkom. 3. Izbrani ukrepi morajo skozi doseganje sinergijskih učin- kov voditi k razvojnemu pre- boju Slovenije in regij (s dmer se izkazuje visoka absorbcijska sposobnost). Kot prioritete pa so oprede- Ijene: a) spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, b) znanje, razvoj človeških vi- rov in zaposlovanje, c) ekonomska infrastruktura. samostojno regijo, bodočo pokraji- no, skozi katero bomo lahko tudi v prihodnje uresničevali razvojno po- litiko EU, države in same regije. S temi izhodišči je bila ob obisku v Po- savju seznanjena tudi ministrica Ko- vačeva. Župani, še posebej predsed- nik sveta Pokrajine Posavje v usta- navljanju, so jo javno pozvali, naj stališča regije Posavje do predvide- ne racionalizacije oz. regionalizaci- je državne uprave posreduje vladi in pri tern zastavi tudi svoj glas ZA sa- mostojno regijo/pokrajino Posavje. Uresničevanje sodobne regionalne politike v Sloveniji namreč ne more temeljiti na združevanju regij ozi- roma priključevanju manjših regij večjim in enostavnemu seštevanju Strukturni sktad EU • Evropski sklad za regional™ razvoj (ERDF): za pomoč regijam, ki najbolj zaostajajo v razvoju; osredotočen na investicije, ki ohranja- jo in zagotavtjajo delovna mesta, na projekte s podroqa infrastruk- ture, lokalne razvojne projekte ter na pomoč malim in srednje veli- kim podjetjem; • Evropski socialni sklad (ESF): osnovi sklad za boj proti brezposel- nosti; • Evropski sklad za usmerjanje in jamstva v kmetijstvu (EAGGF): podpira prilagajanje kmetijskih Struktur v državah članicah EU kot del skupne kmetijske politike; pospešuje razvoj podežetja, večanje učin- kovitosti kmetij, trženje kmetijskih in gozdarskih proizvodov, izboljša- nje kmetijske infrastrukture, investicije v razvoj turizma, revitalizaci- jo vasi, varstvo okolja in ruralnih obmodj; • Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIFG): pomoč pri struktumih reformah v ribiškem sektorju (v programskem obdobju 2004-2006 Slovenija iz tega sklada ne bo črpala sredstev). 22 MAREC 2003 Obzornik iz oboine Krško (ekonomskih) učinkov združevanja. Načrtovana koncentracija gospodar- skih dejavnosti in s tem tudi prebi- valstva le na nekaterih območjih povzroČa prostorsko, ekonomsko in socialno diferenciacijo na nivoju re- gij v državi, poglablja demografske, gospodarske in razvojne razlike. Premalo se vsi skupaj, z državno po- litiko na čelu, zavedamo dejstva, da je uravnotežen regionalni raz- voj izjemno pomemben za konku- renčnost celotne države, ne le po- samezne regije. Trg sam po sebi ne bo oblikoval optimalnega gospodar- skega razvoja. Regionalna politi- ka je tista, ki je imela v preteklosti predvsem politične in socialne mo- tive, danes pa je tudi in predvsem ekonomsko potrebna, saj so prav po- samezna regionalna središča viri go- spodarskega razvoja in vplivajo na cetotno nacionalno blaginjo. Posavje obstaja v zavesti Ijudi, za- to bi kakršna koti drugačna organi- ziranost imela zelo velike negativne učinke na zavest, motiviranost, de- lovno učinkovitost in uspešnost pre- bivalcev te regije, ki so motor nje- nega razvoja. Darja Planinc, svetovalka na RPC Posavje Nacionalnipomon Posavja o energetski bazen (Nuklear- na elektrarna Krško, Termoe- lektrarna Brestanica, hidroelek- trarne v izgradnji na Savi); o pomembna državna infra- struktura v regiji (avtocestna povezava s Hrvaško, hitra že- leznica); o obmejna lega s Hrvaško (za-' ledje 1,5 milijonskega mesta Zagreba z okolico), ki predstav- Ija za Slovenijo pomemben regi- onatni prostor (Hrvaška je tretja najpomembnejša zunanjetrgo- vinska partnerica Slovenije); o po vstopu v EU bo postalo Posavje najbolj tranzitna re- gija v državi (v Posavju bo edi- ni železniški in eden izmed treh cestnih mejnih prehodov EU z JV Evropo); o vzpostavitev »schengenske- ga režima« na meji s Hrvaško, kar bo zahtevalo povečan obseg vlaganj v tem prostoru; o moderen gospodarski termi- nal Obrežje, ki ustvarja pogoje za zahtevne transportne storit- ve za Slovenijo in tudi za druge srednjeevropske države. Letošnji nagrajenci ob Dnevu oivilne zaščite Prvi marec je v svetu in v Sloveniji razglašen za dan Civilne zaščite. V okviru praznovanja tega dneva Uprava RS za zaščito in reševanje vsako leto podeli priznanja in nagrade posameznikom, enotam, društvom in organi- zacijam. V letošnjem letu je plaketo za življenjsko delo prejel Slavko Šribar, zlati znak Civilne zaščite Občinski štab CZ Krško, srebrni znak Občinski stab CZ Brežice, bronasti znak pa so prejeli Regijski oddelek za RKB izvi- dovanje, dr. Jurij Pesjak in Dragoljub Kupirovič. Plaketo za življenjsko delo in zlati znak Civilne zaščite so na- grajenci prejeli na osrednji prireditvi, ki je bila 3. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za obrambo dr. Anton Grizold, priznanja in nagrade Civilne zaščite pa sta podeli la Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite RS in Bojan Žmavc, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje. Osred- nja regijska prireditev s podelitvijo srebrnega in bronastih znakov je bila letos v Koprivnici. Slavnostni govor- nik na prireditvi je bil poveljnik regijskega štaba CZ Jožef Kos, pri izvedbi prireditve pa so sodelovali učite- Iji in učenci Osnovne sole Koprivnica, harmonikarji Tonija Sotoška, ženski kvintet KD Svoboda Brestanica, Po- savski oktet, Kulturno društvo Anton Aškerc iz Koprivnice, Ljudska univerza Krško in Prostovoljno gasilsko dru- štvo Veliki Kamen. Plaketo za življenjsko delo je pre- jel Slavko Šribar. Svojo gasilsko pot je začel že leta 1948, ko se je kot pionir vključil v prostovoljno gasil- sko društvo in se kasneje skozi svojo gasilsko kariero vključeval v vsa po- dročja gasilskega delovanja, še po- sebej je pomemben njegov prispe- vek na področju izobraževanja ter vključevanja žensk in mladih v ga- silske vrste. V času njegovega pred- sednikovanja je društvo zelo na- predovalo, zgradili so nov gasilski dom in se opremili z gasilsko tehni- ko in opremo. Kot predsednik Gasil- ske zveze Krško skrbi za kreativno in demokratično delo kolektiva, pred- vsem pa v vodstvene strukture vklju- čuje mlade izobražene kadre, ki skr- bijo za napredno delo prostovoljne- ga gasilstva. Zlati znak Civilne zaščite je pre- jel Občinski štab CZ Krško, ki v svo- ji sedanji in predhodni sestavi že vr- sto let uspešno skrbi, da se pripra- ve na izvajanje nalog zaščite in re- ševanja uspešno načrtujejo in red- no preverjajo na obdnskih, regijskih in državnih vajah, tako v letu 1992, 1994, 1997, 1998 in predvsem v letu" 2001 (štabne vaje »nek«) in odlično ocenjena udeležba na državni vaji »NEK 2002«. Vsi člani sedanjega šta- ba so uspešno končali usposabljanje na Igu (ICZR) in redno izvajajo po- samezne in skupne priprave ter ze- lo pozitivno vplivajo na izboljšanje pripravljenosti ob dejanskih dogod- kih, ko potrjujejo učinkovito in pra- vilno delovanje ter s svojimi odločit- vami in analizami vzpodbujajo upra- vne in druge gospodarske strukture k postopkom, ki izboljsujejo ureditev in organiziranost na področju zašči- te in reševanja. Srebrni znak Civilne zaščite je pre- jel Občinski štab CZ Brežice, ki v tej sestavi svoje delo opravlja stro- kovno, kar je rezultat opravljene- ga usposabljanja in timskega dela v načrtovanju in reševanju nepred- videnih dogodkov. Vsi člani OŠCZ si za večletno delo na področju zašči- te, reševanja in pomoči ob nesrečah zaslužijo visoke pohvale. Še pose- bej si člani štaba zaslužijo priznanje za dobro vodeno in opravljeno vajo »NEK2002«. Bronasti znak Civilne zaščite so prejeli regijski oddelek za RKB iz- vidovanje, dr. Jurij Pesjak in Dra- goljub Kupirovič. Regijski oddelek za RKB izvidova- nje, v katerega je razporejeno 15 pripadnikov, že od ustanovitve na- prej aktivno sodeluje na vseh uspo- sabljanjih in izobraževanjih, ki so organizirani na tem področju. Pri- padniki oddelka so bili aktivno ude- leženi na vaji »Klor 98«, na med- narodnem usposabljanju v Ukrajini »Moral 99« in na lanski državni va- ji »NEK 2002«. Zaradi obnovitve pri- dobljenega znanja in priprav na va- jo so se udeležili vseh usposabljanj s področja RKB zaščite v preteklem letu. Za svoje prizadevno delo so bi- li zelo dobro ocenjeni tudi s stra- ni strokovnih delavcev na področju RKB zaščite. Kot oddelek delujejo zelo enotno, kar kaže tudi odlična udeležba na usposabljanjih. Dr. Jurij Pesjak ima v svojem že več kot 20-letnem delovanju v OŠCZ Ob- cine Sevnica izjemne uspehe in za- sluge pri razvijanju in krepitvi pri- pravljenosti, organiziranosti in izva- janju zaščite, reševanja in pomoči. Kot član OŠCZ je zadolžen za podro- čje prve pomoči. Vse do leta 1995 je tudi aktivno vodil in izvajal usposab- ljanja pripadnikov enot prve pomoči Civilne zaščite. Vselej je bil priprav- Ijen aktivno sodelovati v vajah in akcijah zaščite, reševanja in pomo- či ob naravnih in drugih nesrečah. V svojem dolgoletnem delu je bil ved- no marljiv, natančen in takten, kar je znal prenesti tudi na druge. Dragoljub Kupirovič je pripadnik enot Civilne zaščite v občini Krško več kot 20 let. V tem času je bil stal- ni član občinskega štaba CZ za eva- kuacijo in je s svojim rednim delom in trudom prispeval k uspešnemu iz- vajanju nalog pri odločanju o tako pomembnem področju, kot je eva- kuacija. Svoje sposobnosti in trud je zelo uspešno potrdil v času va- je »NEK 2002« in je tudi sicer zgled ostalim članom štaba. Ob'zörhiK MAREC 2003 23 iz občine Krško občinakrško Posebna volilna komisija za volitve člana občinskega sveta občine Kr- ško - pripadnika romske skupnosti Cesta krških žrtev 14 8270 Krško PREDČASNE LOKALNE VOLITVE 2003LV-24 Seznam potrjenih kandidatur Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02), v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 - odločba US RS in 70/00), je Posebna volilna komisija za volitve člana občinskega sveta občine Krško - pripadnika romske skupnosti sestavila naslednji SEZNAM kandidatov za člana občinskega sveta občine Krško - pripadnika romske skupnosti, v volilni enoti št. 6 Kandidati so: 1. BOJAN HUDOROVAC roj. 29.10.1963 naslov: GORICA 40, pošta: LESKOVEC poklic: BREZ POKLICA, delo: BREZPOSELN predlagatelj: IVAN KOVAČIČ in skupina volivcev 2. ZDRAVKO KOVAČIČ roj. 04.05.1958 naslov. GORICA 40, pošta: LESKOVEC poklic: BREZ POKLICA, delo: BREZPOSELN predlagatelj: ZDRAVKO HUDOROVIČ in skupina volivcev 3. ROBI BRAJDIČ roj. 27.08.1972 naslov: DRNOVO 90, pošta: LESKOVEC poklic: BREZ POKLICA, delo: BREZPOSELN predlagatelj: ANITA PLANINC in skupina volivcev 4. NATAŠA BRAJDIČ roj. 03.11.1979 naslov: DRNOVO 90, pošta: LESKOVEC poklic: TRGOVKA, delo: ŠTUDENTKA predlagatelj: SONJATOMŠE in skupina volivcev 5. MARJAN BRAJDIČ roj..27.10.1974 naslov: GORICA 40, pošta: LESKOVEC poklic: BREZ POKLICA, delo: BREZPOSELN predlagatelj: SILVO JURKOVIČ in skupina volivcev Voli se 1 član občinskega sveta občine Krško - pripadnik romske skupnosti. Predča*sne volitve bodo v nedeljo, 6. aprila 2003. V Krškem, dne 19. marca 2003 Številka: 006-07-1/03-012 občinakrško občina krško občinski svet Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija (07 49-81-315, 07 49-81-100; E 07 49-22-221; e-mail: tomaz.petan@krsko.si Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z obänami pri Občinskem svetu Občine Krško na podlagi 18. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 98/00 - pre- čiščeno besedilo in 5/03) ter 4. in 14. člena odloka o priznanjih obäne Krško (Ur. list RS, št. 7/01) ponovno objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 2003 1. Občinski svet občine Krško podeljuje naslednja občinska priznanja: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO: - posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne iz- jemne dosežke trajnejšega pomena v obäni; - skupinam občanov, društvom, podjetjem ali drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugih področjih življenja in dela v ob- čini. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem ob- dobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - za pomembne enkratne dosežke v za- dnjem obdobju. 2. Predloge lahko dajo občani, občinski svet, krajevne skupnosti, pod- jetja, društva, zavodi, politične stranke ter druge organizacije in skup- nosti. Predlagatelji sami sebe ne morejo predlagati za priznanje. 3. Predlog za občinsko priznanje mora vsebovati: podatke o predlaga- telju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o predlaganem prejemni- ku priznanja in obrazložitev k predlogu. 4. V koledarskem letu se lahko podeli največ en veliki znak, največ tri- je znaki in največ pet priznanj občine Krško. 5. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občtna Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za občinska priznanja ter sodelo- vanje z občinami do 15. aprila 2003. Številka: 032-01-1/03-09 Datum: 28.03.2003 Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z obänami 24 MAREC 2003 ObzörhiK iz občine Krško PriPBditva ob obobiskem praznflcu Občina Krško bo tudi letos praznovala občinski praznik kot spomin na prve padle borce in vrnitev konfimirancev, intemirancev in izgnancev. K sodelovanju pri oblikovanju letošnjega praznovanja, ki bo predvido- ma potekalo prvih deset dni v mesecu juniju, vabimo vsa društva in dru- ge organizacije prireditev in jih prosimo, naj nam poštjejo svoje pred- toge programov, ki naj bi bili vključeni v praznovanje. Predlogi naj vse- bujejo naziv prireditve, kraj ter čas izvedbe, naslov organizatorja, pri- imek in ime ter telefonsko številko kontaktne osebe, kratek opis in fi- nančno ovrednotenje prireditve ter številko žiro računa organizatorja. Predloge pošljite do petka, 25. aprila 2003, na naslov: Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško s pripisom: Za občinski praznik ali na elektronski na- slov: metka.resnik@krsko.si. Pomladansko čiščenje okolja Vsako pomlad, ko skopni sneg in narava še ne ozeleni, ugotavljamo, da se v okotici bivališč, cest in poti ter drugje v naravi pojavijo odpadki, ki nikakor ne sodijo tja. Na žalost nas to pripelje do spoznanja, da so med nami Ijudje, ki jih opozorila o ustreznem ravnanju z odpadki in o tem, da odpadki sodi- jo le v ustrezne posode ter na ustrezna odlagališča, nikakor ne ganejo. Naj opozorim, da ima Občina Krško sprejet Odlok o ravnanju z odpadki v občini Krško in da je Republika Slovenija že leta 1993 sprejela Zakon o varstvu oko- lja in posledično uredbe, ki ustrezno urejajo ravnanje z odpadki. Vsi ti pred- pisi nas obvezujejo k ustreznem ravnanju z odpadki, če nam že naš razum ne pove, da s tem, ko odlagamo odpadke v naravo, zastrupljamo tla, vodo- toke, podtalnico, zrak in izkazujemo svojo lastno kulturo. Kljub temu, da smo priča še vedno nizki zavesti na tern področju, pa opa- žamo, da število divjih odlagališč počasi upada. Zagotovo k temu prispeva uvedba rednega odvoza odpadkov po občini in sanacija večjih divjih odla- gališč s strani Občine Krško. Veliko pa k temu prispevajo čistilne akcije, ki jih predvsem spomladi organizirajo in izvajajo krajevne skupnosti, društva in skupine občanov. Opažamo namreč, da je manj divjih odlagališč tam, kjer se v čiščenje okolja vključijo domači prebivalci in s svojim delom pozitiv- no vplivajo na zavest tistih, ki še vedno z neustreznim ravnanjem z odpad- ki škodijo sebi in drugim. V preteklih letih je odmevne čistilne akcije organizirala in izvedla Lovska zveza Posavja. Akcije so izvajale tudi ribiške-družine.turistična društva, ga- silska društva, potapljači, jamarji in drugi. Občina Krško je v akcijah nudi- la podporo s tern, da je zagotavljala kontejnerje za odpadke in odvoz od- padkov. Tudi v tetošnjem letu bo Občina Krško podprla pomladanske akcije čiščenja divjih odlagališč odpadkov, v katere se bodo vključile krajevne skupnosti, društva ali skupine občanov, o čemer smo že obvestili krajevne skupnosti in društva, ki so se že do sedaj vključevala v čistilne akcije. S tem namenom bo Občina Krško zagotovila določeno število posod (kontejnerjev) za odpad- ke in odvoz kontejnerjev z odpadki na ustrezno deponijo. V kolikor bi se tudi vi želeli organizirano vključiti v čistilne akcije, smo vam na voljo z informacijami, in sicer Darko Anžiček, tel. 49 81 300 in Robert Grošelj, komunalni nadzornik Občine Krško, tel. 49 81 314. Darko Anžiček, univ.dipl.biol. Kratke pdstavitve članov krškega obcinskega sveta Tanja Božičnjk Letorojstva: 10.05.1977 Stan: samska Predlagatelj v OS: Lista za prihod- nost mladih Izobrazba: dokončana srednja Eko- nomska sola- ekonomski tehnik, na- daljujem izredni študij na Višji stro- kovni šoli- Komercialist. Delo: strokovna sodelavka pri Zvezi Prijateljev Mladine Krško Prevozno sredstvo: avto Stajno bivališče: Zdolska 14 a, 8270 Krško Prosti čas, hobiji: V prostem času se ukvarjam z glasbo, že vrsto let igram klarinet pri Pihalnem orkestru Videm Krško. Ukvarjam se tudi s športom; sem vaditeljica sole zdra- vega življenja »DREN«, zelo rada ig- ram tenis, be- rem knjige, kolikor pa mi čas dopušča, pa hodim tudi v naravo Članstvo v ko- misijah in od- borih: Odbor za mladino, Odbor za druž- bene dejavnosti, Komisija za ugo- tavljanje nezdružljivosti opravlja- nja javne funkcije s pridobitno de- javnostjo, vodja svetniške skupine Področja, ki mu nameravate po- svetiti največ pozornosti: Najbolj pereč problem se mi zdijo mladi, zato želim posvetiti največ pozorno- sti predvsem interesom mladih Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi: Prvi vtisi so zelo pozitivni, ugotav- Ijam, da se lahko iz tega področja veliko naučim, kajti na vsakem ko- raku me spremljajo nove izkušnje in novi izzivi, ki jih lahko uporabim v vsakdanjem življenju Kako ste dosegljivi za ljudi, obča- ne, vase volivce? Za občane sem dosegljiva v delovnem času -od 7.00 do 15.00 ure na tel: 48 80 366 Najnujnejše naloge občinskega sveta: Predvsem menim, da bi se morala sredstva iz občinskega pro- računa pravilno razdeliti na vsa po- dročja ter narediti vse potrebno za dobro naših občanov. Pomembno pa se mi zdi tudi to, da osveščamo jav- nost s tem, kaj se dogaja in kaj se bo dogajalo v krški občini. Nenazadnje pa poskrbimo tudi zato, da se vsak občan lahko seznani s sklepi, ki so sprejeti na občinskem svetu. Dušan Šiško Leto rojstva: 09.05.1969 Stan: poročen Predlagatelj v OS: SNS Izobrazba: ekonomist Delo: vodja skladišča v podjetju MARTIMEX d.o.o. Prevozno sredstvo: audi Statno bivalisce: Narpel 18 Prosti čas, hobiji: družina, rokomet in vinograd Članstvo v komisijah in odborih: Odbor za finance in občinsko premo- ženje, Odbor za krajevne skupnosti in komunal- no infrastruk- turo. Področja, ki mu namera- vate posvetiti največ pozor- nosti: Gospo- darstvu, kul- turi, komunal- ni infrastruk- turi v vseh delih občine Krško, saj menim, da je še veliko nerešenih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti. Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi: Zelo dobri, saj mi je to nov izziv in si želim ob pomoči ostalih svetnic in svetnikov pridobiti izkušnje tudi na tem področju. Kako ste dosegljivi za ljudi, obča- ne, vase volivce? na telefonski številki ( 070) 667-672 Najnujnejše naloge obdnske- ga sveta: Menim, da se bomo mo- rali spopasti z gospodarstvom, saj se podjetja v Posavju eno za dru- gim zapirajo, komunalni infrastruk- turi pa tudi za mladino se bo treba bolj zanimati, saj moramo tudi njim omogočiti družbene dejavnosti, ka- terih pa primanjkuje, »saj na mla- dih svet stoji«. ObžofhiK MAREC 2003 25 mladi I »Mladi smo in želimo srečo sebi in drugim!« V organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in njenih območnih organizacij je v petek, 14.3.2003, v dvorani Državnega zbo- ra RS potekal že 13. otroški parlament, katerega osrednja tema je bila tokrat »OTROŠTVO BREZ NASILJA IN ZLORAB«. V imenu mla- dih iz Posavja so na parlamentu sodelovali Kristina Resnik (OS Raka), Tina Volčanšek (OS Sevnica) in Luka Lačan (OŠ Brežice), ki so se dva dni prej sestali na regijski koordinaciji s svojimi mentoricami Marjano Pavlovič, Jožico Mlakar, Ivanko Lekše in posavsko ko- ordinatorico ZPM Vido Ban. Na sestanku so pregtedali uresniče- vanje sklepov 12. državnega Otro- škega parlamenta in med drugim ugotovili, da so programi za prosti čas, ki jih pripravljajo znani organi- zatorji, kvalitetno organizirani ter strokovno vodeni. Nižjih cen čla- narin in vstopnin za kutturne pri- reditve, kino predstave in športne programe, ki jih organizirajo dru- ge organizacije za otroke, niso za- sledili. Organizatorji raznih počit- niških aktivnosti in letovanj imajo možnost sofinanciranja posamez- nih programov iz namenskih sred- stev občinskih proračunov, ki se pri- dobijo po javnih razpisih. Informira- nost o programih za prosti čas v lo- kalnih medijih je ustrezna, še ved- no pa v občinah nimajo skupne po- nudbe vseh organizatorjev. Ugotav- Ijajo, da so v nekaterih šolah med odmori že dostopne športne dvorane in drugi prostori za potrebe otrok in da se ponekod spontano vzpostavtja konkreten odnos otrok s posamezni- mi učitelji oz. svetovalnimi delavci v smislu reševanja problemov v zve- zi z otroškimi pravicami. V Posavju (konkretno v občini Krško) je lokalna TV pripravila redno mladinsko odda- jo, ki jo otroci in najstniki priprav- ljajo sami pod mentorstvom društva DZMP (z društvom sodeluje tudi ZPM Krško). V zvezi s prevozi v mestnem prometu so ugotovili, da za mestni promet v Krškem veljajo nižje cene avtobusnega prevoza za otroke, raz- liko v ceni prevoza pa financira ob- čina. Predlagali so tudi, da je sklepe (v aktualni obliki) potrebno posredo- vati tudi vsem občinam, zavodom, podjetjem, organizacijam, ki imajo neposredno možnost, da pomagajo pri njihovem uresničevanju. In kakšne so skupne ugotovitve otrok cele Slovenije v zvezi z nasiljem v družini? Največ je nasilja v družinah Iz zbranih razprav je prav nasilja v družini največ. Preveč vrstnikom je nasilje osnovni vzorec življenja. V družinah so otroci žrtve trpinče- nja, spolnih zlorab, zanemarjanja in izkoriščanja. Nasilneži so starši, sorodniki, znanci, prijatelji. Žrtev vse prevečkrat ostaja nema, ker je ustrahovana. Ne zaupa svojih tegob sogovomiku. Z obnašanjem opoza- rja nase. Nepoučeno okolje pa nje- nih sporodl ne zaznava. Dejstvo je, da je največ družinskega nasilja na vaseh. Vse pogostejše pa je tudi v strnjenih naseljih. V zvezi z nasiljem v družini otro- ci zahtevajo: Konvencija o otroko- vih pravicah mora biti osnovno gra- divo staršem in vsem, ki so vključe- ni v delo z otroki in mladimi. Ob pri- pravi na starševstvo se morajo star- si obvezno poučiti o njihovih obvez- nostih. Poučiti pa jih je potrebno še o nenasilni vzgoji otroka. Obstoječo zakonodajo obvezno ustrezno dopol- niti s strožjo kaznovalno politiko za storilce nasilja. Mladoletne storilce kaznivih "dejanj-nasilja kaznovati z družbeno-koristnim delom. TOM te- lefon za otroke naj bo dežuren 24 ur na dan. Žrtvam družinskega na- silja ali spolnih zlorab pa je nujno takoj nuditi pomoč, jih odmakniti iz družin in odpraviti nezdravo oko- lje. Potrebno jim je nuditi vsakršno psihosocialno pomoč. Več promoci- je ustanov in telefonov, kamor se žrtve nasilja lahko zatečejo po po- moč. Obvezno usposabljanje staršev tudi v času šolanja otroka. Še večje osveščanje javnosti, da o trpinčenju in zlorabah otrok govorijo na glas. Bolj kot doslej zavarovati otroka pred organi oblasti, ko gre za odkri- vanje kaznivega dejanja nad njim. Nasilja ja vse vbč tudi našolah Največ je fizičnega nasilja, sledi mu psihično pa tudi izsiljevanje grož- nje, zmerjanje, uničevanje, žalje- nje, kraje... Storilci so učenci (med- vrstniško nasilje,starejši nad mlaj- šimi mlajšimi, pa tudi učitelji nad učenci in obratno). V zvezi z nasiljem na šolah ude- leženci otroškega parlamenta za- htevajo: Oblikovanje šolskih pravil za učence in učitelje tudi v primeru nasilja. Nasilnežu, ob ustrezni obra- vnavi, skupaj z njegovo družino, na- ložiti vzgojno kazen, družbeno ko- ristno delo. Več oddaj o oblikah na- silja in zlorab ter preprečevanje le tega v šolskih glasilih. Več pogovo- rov o nasilju, zlorabah. Učitelji naj se več pogovarjajo z nami in nam prisluhnejo, ali odreagirajo na naše obnašanje. Do nas naj bodo objek- tivni in pošteni ter nenasilni. Ocene naj ne bodo sredstvo za vzdrževanje discipline v razredu. Roditeljski se- stanki in predavanja za starše (tu- di Sola za starše) naj bodo namenje- ne izobraževanju odraslih za boljše prepoznavanje in zaznavanje nasi- lja, da bi lahko in znali pomagati. Razredne ure naj vodijo učitelji in učenci in naj bodo namenjene pred- vsem odkritemu pogovoru o vrstni- škem nasilju. Probleme pa naj bi re- ševali skupaj z razrednikom, ki naj bo naš zastopnik in ne bo izrabil na- šega zaupanja. Nujno je potrebno vzpostaviti nabi- ralnike za anonimna opozorila. Va- ruhi otrokovih pravic naj se vzposta- vijo že na šolah v obliki učitelja ali človeka, ki mu otroci zaupamo. VelikojB nasilja vdružbi Dejstvo je, da na ulici, družabnih prireditvah, v mestih ali vaseh nis- mo več varni pred nasilneži. Naj- več je res lažjih oblik, kot so kraje, udarci, ropi, so pa tudi hudi prete- pi, poškodovanja lastnine, vse pre- več je spolnih zlorab in drugo. Ve- liko je nasilja med pripadniki raz- ličnih socialnih skupin, do vrstnikov ali celo družin, ki prihajajo iz dru- gih okolij. Prevladuje splošna naci- onalna nestrpnost. Storilce najdemo med odraslimi osebami, mladoletni- ki,organiziranimi skupinami.... V zvezi z nasiljem v družbi otro- Posavski udeleženci parlamenta 26 MAREC 2003 Obzornik kiltin ei zahtevajo: Bolj učinkovito orga- niziranost in prisotnost polieije na mestih, kjer se zadržujejo mladi in otroci, podnevi in ponoči. Žrtve na- silja morajo biti deležne večje stro- kovne podpore in pomoči, potreb- no je več in bolje obveščati javnost, osveščati otroke in mlade, kako ube- žati ali se ubraniti nasilju. Potrebu- jemo več svetovalnic za otroke in mlade za pomoč v primeru nasilja in zlorab, več prostorov, kamor se žrt- ve lahko zatečejo ali se jih namesti, več svetovalnic tudi za nasilneže. Absolutno strožjo kaznovalno poli- tiko. Strožji nadzor nad prodajo al- koholnih pijač mladoletnim osebam. Večja pooblastila organom v državi, ko gre za varovanje otrok pred vse- mi oblikami nasilja in zlorab. TV postaje naj filme z nasilno vse- bino predvajajo v poznih večer- nih urah in naj bodo opremljeni z opozorilom za starše, da filmi ni- so primemi za otroke. Pa tudi si- cer TV postajam predlagamo strož- ji izbor filmov že med risanimi fil- mi za otroke. Ob koncu so otroci zapisali, da je najhujša oblika nasilja gotovo voj- na: »Ne želimo je. Ne sebi ne dru- gim. Država je dolžna poskrbeti za to, da bomo živeli v miru. Osvobo- jeni strahu pred vsemi vrstami na- silja. Da bomo živeli v družbi sreč- nih in zdravih ljudi. Mladi smo in že- limo srečo sebi in drugim. In še ena, končna ugotovitev: »NIKOMUR NE STORI NIČESAR, KAR Sl NE Bl ŽE- LEL, DA Bl DRUCI NAREDILI TEBI!« Opomenubranja inknjižnlvzooji Zveza prijateljev mladine Kr- ško in Zavod za kulturo Nevi- odunum sta v sodelovanju z Osnovno šolo Jurija Dalmatina 13. marca 2003 pripravila pre- davanje o pomenu branja in knjižni vzgoji v predšolskem in šolskem obdobju. Čeprav je bi- lo predavanje mag. Tilke Jam- nik, sicer podpredsednice od- bora Bralna značka ZPMS, na- menjeno tudi staršem otrok in mladostnikom ter članom sve- tov staršev izobraževalnih za- vodov, so se ga udeležile pred- vsem udtetjice in mentorice šol in vrteev. Znanstveniki so dokazali, da otroci, ki so jim starši v prvih treh letih življenja brali in se z njimi vetiko pogovarjali, kasne- je lažje berejo in se uspešneje učijo, je povedala Jamnikova. Načrtovanje novo knjižnične zgradbe za Valvasorjevo knjižnico Krško [2] [nadaljBvanjB iz Posavskega oövzomika stov. 62] Valvasorjeva knjižnica Krško ima tre- nutno dve izposojevališči. Prvo je na Vidmu, kjer imamo le 40m2 prosto- ra, kar je za delo neustrezno, ven- dar nas tu v šestih urah v dveh popol- dnevih tedensko, kolikor je izposoje- vališče odprto, obiskujejo pretežno mladi bralci. V letu 2000 je bilo od- prto izposojevališče v Kostanjevici, ki meri 250 m2. Tudi izposojevališče v Kostanjevici je dobro obiskano, kar kaže na potrebo, da se razširi mre- ža izposojevališč po večjih krajevnih skupnostih občine (Senovo, Brestani- ca, Raka..) V Valvasorjevi knjižnici Krško smo v začetku leta vzpostavili informativ- ni center EU, ki z gradivom EU pokri- va posavsko regijo. Kasneje pa bo- mo izdelali programe, ki bodo pod- lage za pridobivanje predpristopne struktume pomoči EU in za dodeli- tev sredstev strukturnih skladov. Na- kazana je tudi možnost, da bi Val- vasorjeva knjižnica postala območ- na knjižnica za posavsko regijo, za kar bi potrebovali ustrezne prostore, s tovrstno organiziranostjo pa bi lah- ko pridobili znatno več republiških sredstev za knjižničarsko dejavnost. Knjižnico je potrebno nenehno teh- nično opremljati s sodobno računal- niško in komunikaeijsko tehnologi- jo in delo prilagoditi sodobnim živ- Ijenjskim trendom ob vstopu v tret- je tisočletje, ko kljub naraščanju iz- posoje knjižničnega gradiva, narašča povpraševanje po različnih informa- cijah, še zlasti tistih, ki so dostopne s pomočjo računalniške in komunika- cijske tehnologije. Posebno bo to po- membno, če bo v tern mestu realizi- ran načrt ustanovitve fakultete. NOVA KNJIŽNICA Lokacija Nova knjižnica naj bi bila locirana na mestu, ki ima potrebno velikost prostora tudi za morebitno prihod- nje povečanje ter dostopnost za vse prebivalce in vozila, še posebej za ljudi s posebnimi potrebami (invali- de), starejše ter družine z majhni- mi otroki. Lokacija naj ne bi bila na preveč hrupnem mestu, omogočene naj bi bile prometne povezave z av- tobusi mestnega prometa, z dovolj parkirnimi mesti za zaposlene in ob- iskovalce in dostopom za dostavna vozila. Imeti mora dovolj velik pri- reditveni prostor. Zagotavljati mora zaščito in varnost za knjižnično gra- divo, opremo in ljudi. Prostori mora- jo biti funkcionalni, pregledni, omo- gočati morajo nemoten pretok gra- diva, obiskovalcev in strokovnega osebja knjižnice. Funkcionalnost in estetika stavbe ter opreme se mora- ta povezovati. Knjižnjca - infopmaeijsko sredisce občine Valvasorjeva knjižnica Krško vse bolj postaja tudi informaeijsko sre- disce obäne, kjer naši uporabni- ki lahko dobijo najrazličnejše in- formaeije: ¦za podatkovno, bibliografsko in te- matsko informiranje (brošure, revi- je, članki, zemljevidi, bibliografi- je, adresarji, imeniki, enciklopedi- je, leksikoni, elektronsko organizi- rane informaeije, ¦splošne informaeije o lokalni skup- nosti in z njo povezana aktualna do- moznanska zbirka (kraji in ljudje, lokalna uprava, komunikaeije, pro- met, javne ustanove..., ), kar po- veča kakovost življenja posamezni- ka in skupnosti •splošne javne informacije( člove- kove pravice, varstvo pravic, social- ne službe, pravne službe...), ¦ specialne informaeije ( Sole, de- lo, zaposlitev, študij, poklici, izob- raževanje ob delu, posebna pomoč za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami...) Knjižnica - kulturno in sprostitveno središče občine «razstave, ¦literarni večeri, ¦okrogle mize, ¦revije, literatura... Knjižnica okrepi kulturno življenje v občini in v svoje prostore pred- vsem v popoldanskem času privab- tja veliko ljudi. Knjižnica-JzoDražBvalno središčeobčine ¦strokovna literatura, slovarji, uč- beniki, ¦učenje na daljavo S to dejavnostjo knjižnica pomaga pri dvigovanju izobrazbene struktu- re svojih občanov in razvija pisme- nost, saj zadnje raziskave kažejo, da ima Slovenija zelo nizek odstotek prebivalstva, ki obvlada funkcional- no pismenost. Knjlžnica-komunikaeijsko središče občine ¦sestanki interesnih skupin, ¦informaeije, nasveti, rezervaeije, ¦podaljšanje izposoje po telefonu, internetu, ¦elektronska pošta Kidlžirica - soclalno središčBObčine ¦poizvedovanje po internetu, ¦brezplačna uporaba računalnika za pisanje prošenj, ¦pomoč knjižničarja. (iz eradiva VK, se nadaliuie) ObzorhiK MAREC 2003 27 okolje in prostor Kako kvaitetno vodo pijemo? V Sloveniji pretežno velja prepriča- nje, da je naše območje bogato z vo- dami. Kakovostna in čista pitna voda je dobrina neprecenljive vrednosti. Sa- moumevno se nam zdi, da iz vodovod- ne pipe priteče v naše domove čista in neoporečna voda'. Vendar to danes v svetu še zdaleč ni več samoumevnost, temveč razkošje. Mogoče smo rav- no zaradi tega razkošja razvili preveč malomaren odnos do te dobrine. Ka- kovost virov pitne vode ogrožamo sa- mi, saj zastrupljamo pitno vodo, ki te- če v naše pipe. Že v bližnji prihodno- sti se lahko namreč zgodi, da naša vo- da ne bo več neoporečna. Gtavni vir pitne vode je podtalnica. Nabira se v obsežnih prodnih in peš- čenih holocenskih naplavinah. Kemič- no äste vode v naravnem okolju ni, pač pa je to neoporečna bistra vo- da, ki je zaradi kakovosti pitna. V vsa- ki izvirni, padavinski in površinski vo- di so raztopljene snovi, zato neoporeč- nost vode ugotavljamo po kakovostnih standardih, ki so mednarodno usklaje- ni. Ti upoštevajo točno določena kako- vostna merila, kot so obarvanost, mot- nost, okus, vonj vode, njeno tempera- turo, električno prevodnost, količino kloridov, kalcija, magnezija, alumini- ja, sulfatov, raztopljenega kisika idr. Pitna voda naj ne bi vsebovala neže- lenih snovi v čezmemih količinah: ni- tratov, amonijevih spojin, predvsem pa ne strupenih snovi kot arzen, živo srebro, svinec. Pomembno je tudi, da v vodi ni zdravju nevarnih bakterij. V naši občini upravlja Kostak Krško z devetimi vodovodi., S tem oskrbuje okoli 76 % prebivalcev občine Krško. V ta sklop spadajo: - Sistem Krško - vodni viri Drnovo, Bre- ge, Rore; - Sistem Kostanjevica - vodni vir: dve vrtini v Orehovcu. Dodatno se predvi- deva vklop nove vrtine Črešnjeve; - Sistem Raka - kvalitetni vir Štegina; - Sistem Veliki Trn gtobinska vrti- na Arto; - Sistem Podbočje - kvalitetni vir Dol; - Sistem Senovo - trenutno obratu- je staro zajetje Dobrava, priprav- Ijen pa je kvalitetni vir Rudnik in vr- tina Dovško; - Sistem Koprivnica - v upravljanju KS in vodovodnega odbora; - Sistem Zdole - prevezan na sistem Krško; - Sistem Dolenja vas zajetje Črna mlaka, kvalitetni vir s širitvijo na si- stem Stari Grad - Libna, z dodajanjem vode iz sistema Krško. Kostak d.d. z vsemi tehničnimi in stro- kovnimi močmi poizkuša zagotoviti občanom občine Krško kvalitetno in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Ugo- tavljamo, da so najbolj kritični vodni viri, ki niso v upravljanju Kostaka. Pro- blemi pa se pojavljajo predvsem pri manjših vodovodnih sistemih, kjer je količina načrpane vode manjša in se črpa iz manjših zajetij. Razlika v kvali- teti pitne vode v sistemih, ki jih uprav- lja Kostak d.d. in med ostalimi manj- šimi vodovodi je očitna. Kostak d.d. mora namreč v sistemih, ki jih uprav- lja, v skladu s Pravilnikom o zdravstve- ni ustreznosti pitne vode (Ur.l. v RS St. 46/97, 52/97 in 07/00), vršiti stalen nadzor ustreznosti in varnosti pitne vode. Ta nadzor opravlja za Kostak Za- vod za zdravstveno varstvo Novo me- sto. V letu 2002 je skupno odvzel 332 vzorcev za mikrobiološke preiskave in 166 vzorcev za sanitarno-kemične pre- iskave. Poleg tega se je opravljala tudi analiza na parazite. Mikrobiološke in kemijske analize se izvajajo v labora- toriju. Vspodnji tabeli so prikazani re- zultati teh analiz za leto 2002. Redno poročilo o preizkusu vode, ki ga pošilja Zavod za zdravstveno var- stvo Novo mesto, zajema ugotovlje- ne rezultate in primerjavo z maksi- malno dovoljenimi vrednostmi. Teren- sko preverijo temperaturo, vsebnost klora, vonj, okus in izgled. S kemij- sko analizo vzorca pa analizirajo bar- vo, vidne nečistoče, okus, vonj, mot- nost, pH, elektroprevodnost, anorgan- ske in organske parametre, pesticide, itd. Izmed skoraj sto parametrov, ki se analizirajo, ima voda iz sistemov, ki jih upravlja Kostak d.d. dopustne vsebno- sti teh snovi in dobre rezultate. V pr- vih mesecih tega leta je analiza poka- zala preseženo mejno vrednost deseti- latrazina na zajetju Drnovo, kjer je bi- lo na odvzetem vzorcu izmerjeno 0.21 ug/l.desetilatrazina. S 1.1. 2003 je namreč začela velja- ti sprememba Pravilnika o zdravstve- ni ustreznosti pitne vode, ki znižu- je maksimalno dovoljena koncentra- cija atrazina oziroma desetilatrazina iz 2mg/l na 0,1mg/l, kar je kar 20x manj. Vzrok za preseženo stopnjo to- rej ni trenutno povečanje tega pesti- cida, pač pa strožja merila in kriteri- ji za spremljanje le tega. Nov pravil- nik upošteva vrednosti, ki so določe- ne v EU, medtem ko Svetovna zdrav- stvena organizacija (SZO) določa pri- poročene mejne vrednosti za pestici- de v pitni vodi na podlagi rezultatov poskusov na živalih. Te vrednosti, ki jih SZO ocenjuje kot vrednosti, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje lju- di, so v večini primerov višje, kot tiste, določene v EU. Atrazin in desetitatrazin prideta v vir pitne vode s pesticidi, ki so se zlasti v preteklosti uporabljali za zatiranje pleveli na kmetijskih površinah, ob av- tocestah in železnicah. Razpolovna do- TV ba je lahko zelo dolga, odvisno od vse- bnosti pH, vlage in temperature. Mejni dopustni vrednosti se v vodi pri- bližujejo tudi nitrati, ki pridejo v vo- do zlasti z gnojenjem kmetijskih povr- šin z gnojevko ob neprimemem času in v prevelikih količinah. Strokovno mnenje Zavoda za zdrav- stveno varstvo Novo mesto je, da kon- centracija, ugotovljena v pitni vodi in posledični možni vnosi v posamezne pesticide in njihove metabolite, v pri- meru oskrbe s pitno vodo na območ- ju sistema oskrbe s pitno vodo v me- stu Krško z okolico, po sedaj znanih podatkih, ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in s tem pomembne- ga javno - zdravstvenega problema in da prehrambena industrija ni prizade- ta. Omejevanje uporabe pitne vode ni smiselno, saj ugotovljene koncentra- cije in posledični vnosi ne ogrožajo zdravja ljudi. Kljub temu, da lahko trdimo, da še vedno pijemo dokaj kvalitetno vodo, ne gre spregledati dejstva, da se le- ta zaradi našega nepravilnega odnosa, lahko kaj hitro poslabša. Onesnaženje pitne vode je problem, s katerim se ukvarja cela Slovenija. Posebno kritična so območja severo- zahodne Slovenije, kjer je vsebnost nitratov in pesticidov najvišja. Kljub temu, da problem v naši občini še ni tako pereč, pa se jasno zavedamo, da vodam po naravni poti ne bo uspelo ohraniti primerne kakovosti in je po- trebno ukrepe za zaščito podtalnice povečati. V ta namen predvidevamo vrsto ukrepov. Eden od teh je uvedba varstvenih pasov okoli vodnih virov. Podrobneje vas bomo o njih obvestili v naslednji številki. Vendar je odločitev, ali bomo še pili kakovostno pitno vodo ali ne, v veliki meri odvisna od okoliske ozaveščenosti vseh nas. Kostak upravlja z devetimi vodo- vodi v öbäni Krško in s tem oskr- buje 76% občanov s pitno vodo. I Voda iz teh sistemov je kvalitet- wmna in zdravstveno ustrezna. m 22. marec je svetovni dan voda. leli nas opozoriti na to, da je ka- kovostna in čista pitna voda ne- precenljiva vrednost. Da je vir življenja. Čas je, da začnemo ce- niti in spoštovati življenje. Če voda želi, je močnejša od člo- veka. Z malomarnim odnosom ne. moremo uniäti vode, lahko pa uničimo življenje v njej in s tem sebe. Voda pa bo tekla naprej... Mikrobiološke analize Kemijske analize SKUPAJ VODOVOD V ustrez- neustrez- št vzor- Ustrez- Ne- preiskav v ni ni cev ni ustrezni 2002 cev KrškoinZdole 155 145 10 97 97 0 252 Dolenja vas 2119 2 9 9 0 30 Crešnjevec 6 4 2 3 2 1 9 Kostanjevica 47 42 5 20 19 1 67 Javorovica 21 18 3 "6 6 0 27 Koprivnica 10 5 5 4 4 0 14 Senovo 58 41 17 16 15 1 74 Raka 21 18 3 10 9 1 31 Podbocje 20 19 19 9 0 29 Arto 11 11 0 6 6 0 17 SKUPAJ 370 322 44 180 176 4 550 Onesnaževalci, ki trenutno naj- bolj ogrožajo podtalnko in s tem pitno vodo, so: pesticidi (herbi- cidi in insekticidi); prekomer- no gnojenje z umetnimi snojili; prekomerno gnojenje z gnojevko ob neprimemem času; nekontro- tirano odlaganje škropiv; avto- ceste in železnice - škropljenje s herbicidi; neustrezno odvajanje odpadnih voda iz gospodinjstev in industrije. JUTRI BOMO PILI TO, S ČIMER DANES POJIMO ZEMUO! 28 MAREC 2003 ObzörhiK okolje in prostor COWAM o vlogi lokalnih skupnosti pri ravnanju z odpadki aeenciial 5araol Pripravila Irena Mele V okviru raziskovalnega programa Evropske unije že nekaj let teče projekt COWAM. COWAM je okraj- šava za "Community Waste Manage- ment" in se prvenstveno ukvarja z vlogo in pomenom lokalnih skupnosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpad- ki. Osnovni namen projekta je iz- boljšati odločevalski proces na tern področju tako na lokalnem kot naci- onalnem nivoju in prispeyati k bolj- šemu vodenju in upravljanju postop- kov v celotni Evropi. Projekt ima ši- roko mednarodno udeležbo, v njem sodeluje 8 držav: Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Španija, Šved- ska, Švica in Velika Britanija, lani se je prvič pridružila tudi Slovenija. V projektu je zaželeno, da je struk- tura sodelujočih iz posamezne drža- ve čimbolj raznolika, saj projekt te- ži k uravnoteženi zastopanosti raz- ličnih interesov. V COWAM-u tako so- delujejo predstavniki lokalnih skup- nosti, upravljalci jedrskih objektov, agencije za ravnanje z radioaktivni- mi odpadki, okljevarstveniki in dru- ge nevladne organizacije, nadzorni- ki, upravni organi, eksperti. Dobro- došel je vsak, ki ga tematika zanima in je pripravljen konstruktivno sode- lovati v projektu. Način dela v COWAM-u je zamišljen kot skupen učni proces, v katerem se sliši in upošteva različna mnenja in priznava različne interese. De- lo poteka v obliki seminarjev, ka- terih osnovni namen je na posamez- nem primeru soočiti poglede raz- ličnih udeležencev in ob izmenja- vi različnih stališč oblikovati pripo- ročila za odločevalski proces, ki bi lahko koristno služila vsem v evrop- skem prostoru, ki se bodo v bodoče srečevali s problemom izbora lokaci- je in izgradnje odlagališča radioak- tivnih odpadkov. V treh letih, kolikor projekt traja, so bili organizirani štirje seminarji. Prvi je bil v Oskarshamnu na Sved- skem, drugi v Verdunu v Franciji, tretji je bil lani v Füringenu v Švi- ci, zadnji, ki se je pravkar zaključil, pa je potekal v Cčrdobi v Španiji. Na vsakem seminarju sta predstavljena 1-2 primera konkretnega odločeval- skega postopka. Tako so bili na pri- mer prestavljeni primeri izbora lo- kacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov v Veliki Britaniji, Švici, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Švedski. Besedo so imeti tako pred- stavniki izvajalcev kot predstavniki upravnih organov, okoljevarstveni- kov ali drugih predstavnikov opozi- cije, kar naj bi udeležencem poma- galo sestaviti čimbolj popolno sliko dogajanja. Predstavitvi vsakega pri- mera je sledila razprava, ki je po- tekala po "delovnih skupinah", v ka- terih so bili zastopani udeleženci iz istega področja ( npr.v eni skupini izvajalci, v drugi nevladne organi- zacije ali lokalne skupnosti). Delo- vne skupine so rezultate predstavi- le na skupnem zasedanju. Po "ob- delavi" predstavljenega primera so se udeleženci pre-razvrstili po "sku- pinah za priporočila". Te skupine so bile oblikovane po drugačnem klju- ču in so težile k čimbolj mešani za- stopanosti tako po nacionalnosti kot po strukturi. Naloga teh skupin je bi- la na podlagi predstavljenih in ana- liziranih primerov oblikovati pripo- ročila, ki naj bi po mnenju posa- meznih skupin izboljšala odločitve- ni proces, olajšala sporazumevanje med različnimi interesnimi skupina- mi in pripomogla k lažjemu iskanju rešitev tako na lokalnem kot nacio- nalnem nivoju. Ugotovitve in pripo- ročila posameznih skupin so se do- polnjevala po vsakem seminarju, le- tos pa bodo zbrana in izdana v skup- nem poročilu. Kljub temu, da končni dokument še- le pričakujemo, lahko iz "delovnega gradiva" in predstavitev posameznih skupin na zadnjem seminarju izluš- čimo priporočila, ki so bila najbolj pogosta in ki so se ponavljala pri večini skupin. Razveseljiva je ugoto- vitev, da kombiniran postopek za iz- bor lokacije za odlagališče radioak- tivnih odpadkov, za kakršnega smo se odločili pri nas, vključuje vsa bi- stvena priporočila, celo več, ta pri- poročila tudi že konkretizira. Na primer: mnenje praktično vseh udeležencev je bilo, da je jav- nost v postopek treba vključiti čim- prej, kar je pravzaprav osnova na- šega kombinirane postopka. Nada- Ije so se udeleženci strinjali, da po- stopek ne sme biti tog, priporočlji- vo je, da se lahko med potekom tu- di prilagaja z vključevanjem pobud posameznih udeležencev. Posebno s stališča lokalnih skupnosti je po- membno, da imajo možnost vplivati na proces. Po drugi strani so se ude- leženci tudi zavedali, da je za uspeh postopka pomembno, da je na naci- onalnem nivoju postopek odobren in po možnosti tudi podprt z zakonom. Kontradiktornost teh dveh zahtev je po mnenju udeležencev možno ob- vladati, če sta oba vidika pravilno uravnotežena. Nesporna ugotovitev vseh udležencev pa je, da mora biti postopek tak, da se lahko prilagaja spremembam, ki se lahko pojavijo med samim postopkom, in da se lah- ko ustrezno odzovejo tudi na neu- speh. Postopek, ki se mora v prime- ru neuspeha vrniti v samo izhodišče, je po mnenju udeležencev slabo za- stavljen. Že od začetka mora biti v postopku premišljena tudi možnost neuspeha in nadaljevanje postopka v takem primeru. Udeleženci so v odločevalskem pro- cesu izpostaviti tudi možnost izbi- re med različnimi opcijami. Pri tern se je udeležencem zdelo pomemb- no, da imajo možnost sodelovati ta- ko pri izbiri tehnične rešitve (pod- zemna ali površinska varianta od- lagališča) kot pri izbiri geološkega okolja, če je na voljo več ustrez- nih možnosti. Do končnega dokumenta bodo pripo- ročila verjetno še nekoliko preobli- kovana, pa vendar lahko že zdaj z zadovoljstvom ugotovimo, da je po- stopek, ki ga je izdelala ARAO, v skladu s priporočili. V ARAO smo še posebej veseli, da so nekatere na- še odločitve o postopku, kot na pri- mer fleksibilna, prilagodljiva za- snova postopka ali zadržanje izbi- re med podzemnim in površinskim tipom odlagališča do faze, ko bodo lahko sodelovale tudi lokalne skup- nosti, ki so bile v našem prostoru deležne več negativnih kritik kot odobravanja, dobile potrditev v širšem, evropskem prostoru, in si- cer tako s strani izvajalcev in upra- vnih organov kot s strani predstavni- kov lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij. Letošnji seminar je bil zadnji CO- WAM-ov seminar v okviru 5. razisko- valnega programa Evropske komisi- je. S končnim poročilom, ki ga bo- do zdaj pripravili na osnovi materia- lov posameznih skupin in bo predlo- žen Evropski komisiji, se bo projekt tudi formalno zaključil. Že v Cördo- bi pa so se sestali predstavniki šte- vilnih držav, ki so zainteresirani za nadaljevanje projekta, da bi pripra- vili predlog za nov projekt COWAM-2 v 6. raziskovalnem programu Evrop- ske komisije, ki je zdaj razpisan. Kot aktivni udeleženec pri pripravi pred- loga za COWAM-2 sodeluje tudi Slo- venija. Če bo predlog projekta spre- jet in odobren, lahko pričakujemo še več možnosti za izmenjavo izku- šenj med posameznimi državami in kreativno vlogo lokalnih skupnosti in drugih zainteresiranih pri oblikova- nju odločevalskega procesa. ObzorhiK MAREC 2003 29 mMka Kaj dogaja in kje dogaja za mlade it obiini Krsko APRIL Začetni fečaj nemškega jezika, ji?k> $L <% t~s od 19.00 do 20.30 ure ™*' JL./-3 Aerobika v MC Krško, ,~y MfK v Tor/tet ob 17.45 uri '' * / Aerobika vMC Krško, Sjfc, Sj&* 1 od 20.00 do 21.00 ure M0 J Obnovitveni tečaj angleškega -^r -»^r Sred* jezfca. od 18.00 do 19.30 ure ^ MO ) A Potopisno predavanje Indonezija Ijj /^, ; pLek (Andreja Jernejčič), ob 20.00 HI j / Plesna delavnica: "\ - za starejše, od 14.00 do 15.30 LfL zv r - za mlajše, od 15.30 do 17.00 Hip-hop galerija, Jfä. Zgy od 18.00 do 19.30 ure *W Filmsko-glasbena nostalgija 6 ^^ ^^ presenečenjem: Južni velar. ^3 m^ 5 Balkan Party, ob 21.00 uri. ™ HU Qozitje generacij: kum«™**« 7*ll \ Sobota spevoigra NA VA9I ob 18.00 uri podbo*ie }}^\ ) ( Aerobika v MC Krsko, J^ Mr, ] od 19.00 do 20.00 ure ˇ ^U Oskarjev večer v Zvezdi: ___ 6 Rim Braveheart (Pogumno srce), yjg fe^ Oskar za najboljši film le+a 1995 HI HI I Nedetj*_ ob 19.00 uri. , "7/Q Aerobika v MC Krško, ^a^ ^^^ I Pon/Sre od 20.00 do 21.00 ure ^Sfr ^W \ ................... .........„............... _ Q Kifl fešta v Mariboru: Riko in Pilots, ÖtiHH .»> Torek Zverina Band. Od 15.00 ure dalje. mar^ ^^ -------------------...... ..... ,........... ... .......................... Aerobika v MC Krško, jü& miŠ>' od 17.45 do 18.45 ure ^^ ^^ Q/ JLw ^ačetni tečaj nemškega jezika, Jtfa Jjpt Tcr/čet od: 19.00 do 20.30 ure *W~ MC 11 Hišni band v Zvezdi f^j gnjr Petek Koncert: Peter s kitaro, ob 21.00 uri H ^P Plesna delavnica: - za starejše, od 14.00 do 15.30 $fg z V R ^ ^ - za mlajše, od 15.30 do 17.00 1^1 Hip-hop galerija, ^g^ ^ Sobota od 18.00 do 19.30 ure "^P ' ) ]^3 Aerobika v MC Krško, J^. Mk^ Nedeija od 19.00 do 20.00 ure J<ür ^r 14/16 Aerobika v MC Krško, jŠ^l J^šjl Pon/Sre od 20.00 do 21.00 ure ^r ^KF ( Aerobika v MC KrškoV J^Y ^k\ J «-» *w I m at- t&Cr Alts od 17.45 do 18.45 ure 1 S/l "7 Začetni tečaj nemškega jezika, j^, '' inlU od 19.00 do 20.30 ure MC MC t Klubski večer v Zvezdi: -^ DJ But'n'hrupn vam bo predstavil WM /sa 1 M heavy metal in rock, ob 21.00 uri. jjj &fcss Petek Ljubitelji alternativne glasbe vabljeni! Plesna delavnica: ^. ^ - za starejše, od 14.00 do 15.30 3fC? zv ft - za mlajše, od 15.30 do 17.00 1Q Hip-hop galerija, /%* ZJ?** Soblta od ]8-00 do '9-30 ure MC ^6 Aerobika v MC Krško, -y-^. m/^ od 19.00 do 20.00 ure ** >/ 4L\) Nostalgičen večer v Zvezdi, film: WNk Pij Nedeija Žikina dinastija, ob 19.00 uri. HI Hi 21/23/27 Aerobika v MC Krško, $fc ,$L,, Pon/Sre/Ned od 20.00 do 21.00 ure 22 Zaöetni tečaj nemškega jezika, Lfc ^UTK joreT od 19.00 do 20.30 ure M0 M0 22/24 Aeroblka v MC K^°- & fo Tor/tet od 17.45 do 18.45 ure ' O A Tematski večer v Zvezdi: p. L*% Literarno glasbeni večer L3 && Četrtek Pod dežnikom, ob 20.00 uri ^ Otvoritev fotografske razsfave: ffo ±_ Branko Benčin, ob 19.00 uri HI * L^ Jazz koncert v Zvezdi, ij /ffi,., v Petek ob 21.00 Uri HI Plesna delavnica: ^ ^ - za starejše, od 14.00 do 15.30 $L& zv R - za miajše, od 15.30 do 17.00 Hip-hop galerija, ^ jjfa rs.^ od 18-00 do 19.30 ure ^ ' ^Jm^ Hišni bend v Zvezdi -^ mL O Koncert: Robert Dvoršek & Q L{L v Sobota Miha Koretič, ob 21.00 uri. ¦ j OQ Počitniška ustvarjalna delavnica: ^ . L.fj Izdelava skupinskega plakata na w? - Ponedetjek temo pornladi, ob 10.00 uri a-^'p f 28/30 Aerobika vMC Krško, ^ ^ t P<>n/Sre od 20.00 do 21.00 ure ^W Počitniška ustvarjalna delavnica: jffit 4iC^ OQ Izdelava mozaikov, ob 10.00 uri ' a-^p 4L «7 Aerobika v MC Krško, ^g^ >X, se«* od 17.45 do 18.45 ure ^^ MG , Legenda: ^i if»? WHI (§J^@^ß30§Ä(3LD@ i^P^ Mtadinski Center Krsko - ^j5; Klub posauskih študentov ^# Zuezda • klub za mlade Z V ^ Oruštvo IZUIR Krško O-filF/A1^!^ ^^ MILKA - Oom Milke Kenn -Mladinski Center Krško : .' Zvezda - Klub za mlade j UVODNIK Milk* Zdajječas... "~ info ... ko lahko po letu dni prosjačenja, dogovarjanja in ogledov javnosti in mladim povemo, da smo v skupnib naporih uspeli in pridobili pros tore, ki bodo namenjeni dejavnostim in programom mladinskega centra in vsem mladim (po starosti in po srcu). V prostorih Doma Milke Kerin oz. Mladinskega centra Krsko je potrebno opraviti se vzdrževalna in obnovitvena dela, priprave nanje so v polnern teku, nato pa se bo v poletni vročini začelo novo obdobje v življenju našega leto dni starega centra. Tega obdobja (poletja) pa ne bomo čakali križem rok, zato je zdaj tudi čae za nove programe, ki nastajajo v sodelovanju z ljudmi in okoljem v katerem živimo. Časjeza... ^Robert Oetrelič WTOPISNO PREDAVANJE INDONEZIJA: BALI, JAVA, 9UMATRA (Andreja Jemejčič) <äjHlk E3 04.04.2003 ob 20.00 uri ^^ HI Andreja Jernejčič je univ.dipl.novinarka in univ.dipl.kulturologinja, #W tokrat pa nam bo *ag»^^js H predstavila indonezijo. -Sli^i^l Predavanje bo potekalo z ¦ ^ JL. /S^k I diapozitivi (tudi zemljevidi) *•> ; r^#^H degustacijo tropskega sadja V/Jm aflHf ^|B (liči, rambutan, mango). wSr WK^m 'w/Ki Predetavila nam bo tudi tipiöne indonezijske in muslimanske predrnete (muslimanska obleka, sarong, znamke, kavni list! in njihova kava, izdelki iz leea, vulkansko kamenje, indonezijski glasbeni instrument!, batik, bekak hisica Uipodobno). ^KIFL FEÖTA V MARIBORU ^g^ 08.04.2003 od 15.00 ure dalje ™y na Stuku v Mariboru Tradicionalna Kifl festa v Mariboru, ki se bo zgodila v torek 08.04.2003, bo spet pripeljala in združila številne Posavce na enem mestu - na Ötuku v Mariboru. Tokrat se bo začel program že ob 16.00 uri, ko se bodo predstavili posavski vinogradniki. 0b 17.30 ee nam bo nastopila gledališka skupina Anton Aškerc iz Koprivnice, ki se nam bo predstavila 8 predstavo Popolna družina. 0b večernih urah pa se bomo zabavali v družbi skupin Elina, Zverine ter Riko in Piloti. Tako kot vsako leto je tudi letos organiziran prevoz iz Krčkega in Maribora. Za ostale informacije lyDoklicite na tel.št. 07/49 20 796. J 'jAZZ KONCERT V ZVEZDIJ^ wL 25.04.2003 ob 21.00 uri ^W fe| Tokrat bo nastopil bobnar starejše generacije Marjan Loborec s spremljevalno zasedbo v sestavi Matevž Smerkol-bas, Rok Lopatid-klavir in Lenart Krečič- tenor saksofon. Obeta se zanimiv večer jazz standardov swings in be bop-a. iVabjjenil j (RAZ8TAVA FOTOGRAFU: <*>*" \ BRANKO BENČIN Jfa Qj 25.04.2003 ob 19.00 uri ^^ H Mladinski center KrSko, Sekcija Fototeater prireja razstavo del amaterskega fotografa Brankota Benčina. Je član Društva ljubiteljev fotografije mmmmmmmmmmb Kr&ko, e fotografijo pa se ^^H|M^H|HHBP1I Ijubiteljsko ukvarja že od ^HHP^9|9if^gft| srednje sole. Zadnja stir! B^|HMBk^m|m| lefa sodeluje na ¦NflfJ^^^HHHH fotografskem natečaju ffgHMflH^^I^^H Rock Otočec, kjer se njegove fotografije vsako lefo uvrstijo v najožji izbor, dvakrat pa so bile že nagrajene. Na tokratni razstavi se bo predstavil z izborom fotografij iz feetivalov Rock Otočec. Razstava bo na ogled od 24.04. do 22.05. in je \veekakor vredna ogledal Vabljeni! J Počithiške ustvarjalne delavnice v MC Krsko ^ 28.04 in 29.04.2003 ob 10.00 A-beip V Mladinskem centru Krško smo v sodelovanju z zavodom A-belp zopet pripravili počitniške ustvarjalne delavnice. Z Darjo Serbec boste ustvarjali in raziskovali nekatere radosti, ki nam jib nudi pomladni čas. Vabljeni! , /iZOBRAŽEVANJE ZA DELO NA^T^ RAD1U %W MC Krško, Radio Krško, krško 2O.aprtl 25.junij2003 Wflfy Mladinski center Krsko in Radio Krško organizirata ciklus izobraževanj s področja radijskega in novinarskega dela. Miadi udeleženci bodo imeli možnost nadaljnjega honorarnega dela na Radiu Krško iz vrst udeležencev pa bo formirana skupina mladih, ki bo samostojno vodila tedensko mladinsko radijsko oddajo na Radiu Kr6ko. Qtarost udeležencev je omejena: 15-26 let. Izveden bo sledeč ciklus izobraževanj, ki bodo potekala od 20.04. do 25.06. 2003: 1. TEČAJ QPEAKER-RADU8KI VODtTEU Predvideno število udeležencev: 10 Cena tečaja: 12.000,00 8IT Trajanje: 30 b Izvajalci: Nenad Mora vac, Anita Sotosek Kraj: Radio Krško 2. TEČAJ RAD1J8K1 TEHNIK Predvideno Število udeležencev: 5 Cena tečaja: 12.000.00 8IT Trajanje: 30 h Izvajalec: Tadej Puntar Kraj: Radio Krško 3. TEČAJ N0V1NAR Predvideno stevilo udeležencev: ni omejttve Cena: 8.000,00 81T Trajanje: 30 b Izvajalec: Petra Bezjak (del izobraževanja bodo izvajali znani slovenski novinarji in uredniki) Kraj: Mladinski center Krško Prvi sestanek udeležencev vseh izobraževanj bo 18. aprila 2003 ob 18.00 uri. V kolikor bo program podprl Urad R9 za mladino, bodo tečajniki oproščeni kotizacije. Prijave ter informacije na set. St.: 07/49- \05-825. J www.mc-krsko.si (^JAVNI POZIV MUDIM ^^ GLA9BENIM gKUPINAM W Novi prostori centra bodo po izvedbi obnove, ki je v teku poleg ostalega obsegali tudi 2 zvočno izolirani glasbeni vadnici v izmeri 12 m2 (velikost ene glasbene vadnice) namenjeni vajam mladib glasbenib skupin z območja občine Krško. Zato vse zainteresirane pozivamo: K ODDAJI PROŠENJ ZA DELO V GLA8BENIH VADNICAH MLADIN8KEGA CENTRA KRŠK0 Tisti, ki boste odali prosnje (glasbene skupine ali posamezniki) morate izpolnjevati naslednje sploäne pogoje: - stalno ali začasno prebivališče v Občini Krško (vsaj eden od Članov glasbene skupine), ¦ povpreona starost članov skupin od 14 do 26 let. Prosnje za delo v glasbenib vadnicab Me Krško nam posljite v pisni ali elektronski obliki na naslov Mladinski center Krško, CKŽ 105. P.P. 246, 8270 Krško ali na elektronski naslov in_fo_@mcrkrikQr8i do 15.maja 2003. Prosnje naj vsebujejo sledece podatke in priloge: ¦ ime in vsebinski opis glasbene skupine (dolžina delovanja, glasbene zvrsti, itd.) • imena, priimke, starost in naslov članov glasbene skupine ter kontaktne naslove (naslov, telefon, e- mail) ¦ demo posnetek z najmanj eno pesmijo (kaseta, CD, Mpeg3itd.). Možnosti dela v glasbenib vadnicah, pravila in časovne okvire vam bomo predstavili na skupnem sestanku v začetku meseca junija, kamor bomo V povabili vse tiste, ki boste oddali prosnje. . /EVROP8KA PRO8TOVOUNA 8LUŽBA 8te start med 18-25 leti, pripravljeni preživeti v tujini od 3-12 mesecev in opravljati delo na različnih zanimivih področij? 8i želite v tujini nabrati izkušenj, spoznati ljudi in njihovo kulturo? V tern primeru nam vase podatke eporočrte na naslov Mladinskega centra Krfeko, CKŽ105, 8270 Krsko ali e-mail naslov info@mc-krsko.si. MLADIN8KEIZMENJAVE 8te start najmanj 15 in največ 25 let? 8i želite del poditnic preživeti s skupino mladih v tujini in spoznavati druge kulture in ljudi? 6e je odgovor pozitiven, nam sporočite vase podatke na naslov Mladinski center Krško, CKŽ105, 8270 Krško ati e- \mail naslov: \v^p<^m^l^9.S\ ¦ j KRSKO RADIO KRSKO KMALU NA NOVI FREKVENCI ^ 89.3 FM!!! ^T I*lilka into: mesecni napoucdmk priredttev in docodkov za mlade v občim KrSko g Izdaiaieij: Mladinski center Krško. CKŽ 105. P.P. 246. KrSko, tel/fax: 07/49-05-825826 inlo(a)mc-krsko.si / www.mc-krsKo_.Si 1 I Odsovorm urednik: Robert Ostrelif 1 OblikovanJe in prelom: Cackl. Zavod REGIO ] Use napovedi in prispevke ie za obiavo v tekočl šlevllki meječnika Milka Info potrebno Posredovati do 22. v mesecu za naslednii meiec wia naslov uredništva. Mladinski center si prldrluie pravico do kraiSania Prispevkov. J Podpirajo in za nas skrbijo: - Občina Krsko, Urad R9 za mladino, ostali. šport in rakraacija flflnHu Ho nvrnpsko prvunstvo Na posameznem državnem prvenstvu v šahu v kategorijah 10, 12, 14, 16 in 18 let v Mariboru je nastopalo tudi šest mladih šahistov ŠK Triglav Krško. V kategoriji do 18 let je Mirela Ahmatovič osvojila 2. mesto, pravtako Karmen Mar v kategoriji do 16 let, v kategoriji do 12 let pa je Nataša Bučar osvojila 3. mesto. Tako bodo vse tri predstavljale Slovenijo na EP za mlade šahiste v Čmi Gori. Še ostale uvrstitve - Maks Pečar je osvojil 9., Samo Štajner 10., Primož Novak pa 24. mesto. Sevničanom 4 medafa 8. marca se je na Madžarskem na V. Mednarodnem karate tumirju zbralo rekordnih 532 tekmovalcev iz 7 driav. Na enem najmočnejših karate turnirjev so ponovno zmago v ekipni konkurenci članov osvojili svetovni mladinski podprvaki, reprezentanti Karate unije Slovenije, sicer člani KK Hypo iz Sevnice. V tej prestižni kategoriji so Denis Orač, Marko Stopar in Rok Črepinšek bili nepremagljivi in zasluženo osvojili 1 .mesto z velikim naskokom pred zasledovalci drugouvrščenimi Jugoslovani. V posamezni konkurenci med člani je Marko Stopar osvojil 2.mesto, sicer pa je sedemčlanska ekipa Sevničanov na tumirju osvojila skupno 4 medalje, od tega eno zlato, eno srebrno ter dve bronasti. Zabeležili so še eno četrto ter dve peti mesti. Pomemtoii zmagi brastanišMh odtojkarfc Odbojkarice Kostak - Elmont iz Brestanice sov 1.A ligi zahod za starejše de- klice 16.3. v tretjem krogu v Ljubljani zabeležile prvo zmago. Premagale so ekipo OD Krim z rezultatom 2:0, v drugem srečanju pa izgubile z domačo eki- po Venus Evi Vital 1 z rezultatom 0:2. V nedeljo, 23.3., so v 4.krogu gostova- le v Solkanu in v prvem srečanju premagale ekipo OD Bled z rezultatom 2:1, v drugem srečanju pa izgubile s favorizirano domačo ekipo z rezultatom 2:0. Po osmih odigranih tekmah odbojkarice OD Kostak - Elmont med osmimi eki- pami zasedajo 6. mesto. Maraton po dažal cvička Z letom 2003 v Rekreativno kolesarskem društvu Krško začenjajo nov cikel kolesarskih maratonov pod imenom »KOLESARSKI MARATON PO DEŽELI CVIČ- KA«, s čimer želijo, kot pravi član Matjaž Tuma, promovirati posavsko regi- jo. Ostali načrti za letošnje leto pa so še društvena kolesarska tura po Slove- niji v juliju in društveni kronometer v septembru. Vsak vikend pa se kolesar- ji udeležujejo tudi raznih kolesarskih maratonov po Sloveniji. Na letošnjem občnem zboru so podelili priznanja zaslužnim članom ter za- hvale donatorjem. Priznanje društva sta si letos zaslužila Janko Oblak kot bivši tajnik za požrtvovalno delo in zasluge pri delu društva ter Bojan Čurič za požrtvovalno in predano delu v društvu. Kot poudarjajo v društvu, je vse sile potrebno vložiti v organizacijo »novega« kolesarskega maratona, v nje- govo promocijo in razpoznavnost le tega, da jim bo uspelo zopet privabiti v domače kraje tako veliko število udeležencev kot preteklo leto. 10 stopničk za Rajhanburg V začetku marca je v Žalcu pote- kal mednarodni karate turnir WKF GP Žalec, na katerem so rajhen- burški karateisti kar desetkrat po- segli po najvišjih mestih. Najuspeš- nejša tekmovalka je bila zopet Ma- rija Jeler, ki je bila pri ml. kadeti- njah srebrna v katah, v borbah pa si je priborila zlato medaljo. Sara Je- ler je med deklicami v katah zasedla 3.mesto, v katah pa so bile brona- ste še Vesna Požun med kaditinja- mi, Danijela Grilc v članski konku- renci in Anja Grilc (maläce). Pri ka- detih je v športnih borbah do 64 kg osvojil bron Tomaž Gorenc, pri čla- nih pa sta si bronasto odličje v bor- bah priborila tudi Damjan Fila in Martin Hriberšek. Matjazpaü Od karateistov Karate kluba Breži- ce se je tekmovanja v Žalcu udele- žil Matjaž Gregorevčič in tekmoval v bojih članov težke kategorije. Pre- moč je moral priznati šele proti dr- žavnemu reprezentantu in kasnejše- mu zmagovalcu težke kategorije ter tako na koncu zasedel 5. mesto. 0 uspehih posavskih športnikov nas lahko obvestite na elektponskem naslovu: ¦¦•j!JU5Jiiu.'VUiit;.!; j Levo Mirela Ahmatovič v druž- j bi zmagovalk Sevniškikapateisti 4 zlate m 2 srebmi 16.marca se je v Benetkah v Italiji od- vijal 4. mednarodni karate turnir Open di Venezia. Na tekmovanju je nastopi- lo preko 400 tekmovalcev iz treh dr- žav Italije, Avstrije in Slovenije. Tek- movalci in tekmovalke so se v dopol- danskem času najprej pomerili v katah posamezno nato pa so v popoldanskem delu nastopili še kadeti, mladinci in člani v športnih borbah. Na tumirju so še posebej blesteli sevniški karateisti, ki so bili med najuspešnejšimi sloven- skimi karate klubi. Osemčlanska od- prava pod vodstvom glavnega trener- ja Jurija Orača, je na tumirju osvo- jila štiri zlate in dve srebmi medalji. Najboljši tekmovalec tumirja je bil zo- pet Marko Stopar, član sevniškega ka- rate kluba Hypo, ki je v članski konku- renci osvojil tako v katah kot v šport- nih borbah prvo mesto. Zmagam v svo- jih kategorijah sta se pridružila še Taj- da Košir med deklicami starimi 11-12 let ter Rok Kuzem med kadeti v sport - nih borbah do 60 kg. Drugo mesto sta osvojila Aljoša Orač med dečki starimi 11-12 let ter Uroš Šinkovec med kade- ti v športnih borbah do 60 kg. Katanke in Katand do 15 let prvi Konec marca je v Mariboru poteka- lo 2. DP v prikazovanju ju-jitsu teh- niki za mladino do 15 let. Tekmovalo je 76 otrok iz osmih slovenskih klubov, med njimi tudi iz DBV Katana Globoko in sevniškega Ju-juitsu kluba Ippon Ru- canor. V ekipni razvrstitvi je ekipa DBV Katana Globoko zasedla 1. mesto. Po- samezne uvrstitve globoške ekipe: Ir- ma Pirc je osvojila 1.mesto v kategori- ji 10-11 let - pince, Andreja Ferenčak 3.mesto v kat. 12-13 let punce, v kat. 14-15 let fantje je Matjaž Sušin osvojil 1.mesto in Jure Barbie 3.mesto, Matej Knežič in Gašper Krulc sta osvojila med fanti 8-9 let 1. in 2.mesto, v kat. fant- je 10-11 let je bil prvi Jure Žabjak in drugi Tilen Kolarič, v kat. fantov 12-13 let pa so vsa tri najvišja odličja osvo- jili globoški tekmovalci: Marko Kovačič 1.mesto, Matej Žerjav 2.mesto in Pet- er Pšeničnik 3.mesto. GarmovSakmadnarodri sod* Slovenska zveza amaterskega tajskega boksa je bogatejša še za enega med- narodno priznanega sodnika. Branko Germovšek Krško je opravil zahteven izpit mednarodnega sodnika ter prido- bil licenco, s katero je tudi že zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu. Krški srednješolci četrti Srednja sola Krško je bila gostitelj dr- žavnega prvenstva v rokometu za sred- nje sole. Domači dijaki Srednje so- le Krško, ki so trenirali pod vodstvom nekdanjega rokometaša Rokometne- ga kluba krško Rudija Iskre, so zase- dli četrto mesto. Zmagali so celjski gimnazijei, drugo mesto so si pribori- li gimnazijei iz Orrnoža, tretje pa ko- prski gimnazijei. KpskikBDljaavdruQlW Krški kegljači so v zadnjem krogu 3. slovenske lige v gosteh premagali eki- po Piramide iz Zagorja. Za Krško so na- stopili Pešec (503), Kocjan (504), Dobr- šek (516), Skalicky (542), Macur (553) in Goljuf (554 podrtih kegljev). V pri- hodnji sezoni bodo Krčani nastopali.v drugi ligi. 32 MAREC 2003 ObzorniK šport in rekreacija Nov državni rekordVesne Na zadnjem letošnjem izbirnem tek- movanju za sestavo državne repre- zentance v streljanju z zračnim orožjem je Brežičanka Vesna Kržan s 471,7 kroga kar za 8,3 kroge izbolj- šala devet let star mladinski držav- ni rekord. Odličen do- sežek je mladi Brežičan- ^^^ ki odprl vra- iäflBk taza ÄMÄ udeležbo na močnih mednarodnih turnirjih - prvi bo na sporedu konec meseca v Münchnu - ter na jesen- skem evropskem prvenstvu na Šved- skem. Med strelkami z zračno pu- ško je premočno slavila Krčanka Ti- na Grabnar, ki tetos tekmuje za Ho- tinjo vas pri Mariboru, solidni sta bili tudi mladi Leskovčanki Nina Zupan- čič in Jelica Majstorovič. V moški konkurenci jugovzhodna regija ni imela predstavnika. D ^" TEK KOT NAČIN ŽIVLJENJA Na našem planetu so v preteklosti vladale in tudi danes občasno izbruhnejo razne epidemije, ki prinašajo mno- go slabega. Zadnjih trideset let pa smo price epidemije, ki nam prinaša zdravje in veliko zadovoljstvo. To je zelo popularni jogging - rekreativni tek na kratke ati dolge razdalje. Tek je postal sestavni del življenja veli- kega števila ljudi v svetu in pri nas. Medtem ko to berete, najmanj dvajset milijonov Američanov teče po par- kih, ulicah ali okoli his. Vsak dan tečejo milijoni Kitajcev, na tisoče Nemcev, veliko jih teče tudi v Italiji, Rusi- ji in drugod. V zgodovini človeštva poznamo dva različna načina življenja. Prvi je tra- jal večino človekovega razvoja: lov, nabiranje hrane, beg pred sovražni- ki, skratka, nenehno gibanje in tek zaradi preživetja. Drugi način je ur- banizirani stil, za katerega je značil- no mirovanje in tako imenovani »se- deči poklici«. Že mnogo časa plaču- jemo davek temu stilu industrijske civilizacije v obliki prave epidemi- je bolezni srca in ožilja. Vzrok za- njo pa ni samo v premajhnem giba- nju, temveč tudi v nezdravi prehra- ni, kajenju in obilici psihičnih stre- sov. Delo mišic je nujni pogoj za živ- Ijenje in obstanek človeka. Medtem ko so naši predniki potrebovali 7.000 kalorij dnevno, današnjemu človeku zadošča od 2.000 do 2.500 kalorij (8.400 do 10.500 kJ). Toda današ- nji urbani homo sapiens poleg tega, da živi sede, uživa tudi mnogo več- je količine hrane, kot bi bilo potreb- no za njegovo fizično aktivnost (pov- prečno 3.500 kalorij). Človek torej ni ustvarjen za to, da bi miroval. Fi- zična neaktivnost je povsem nena- ravna za njegovo telo. Rzični učfflki teka na organizem Danes je dokazano, da lahko člo- vek s pomočjo teka izboljša svoje splošno zdravstveno stanje. Pomisli- te, samo s pomočjo tako enostavne športne aktivnosti, kot je tek! Ameriški predsedniški odbor za fizič- no kondicijo in sport je zahteval od sedmerice vrhunskih strokovnjakov za rekreacijo, da razvrstijo mno- žične športe po tern, koliko koristi- jo razvoju vzdržljivosti srca in dihal- nih organov, mišic, mišične mod in elastičnosti, psihičnemu ravnotež- ju ter splošnemu telesnemu počut- ju (npr. telesni teži, prebavi, spancu itd.). Njihovo poročilo je pokazalo, da je tek na vrhu te lestvice, sledi- jo pa kolesarstvo, plavanje in roko- met. V sredini so tenis in hoja, med- tem ko sta npr. golf in kegljanje pri dnu. Tek je bil na prvem mestu tu- di glede na količino porabljenih ka- lorij v eni uri. Če ste se resno odločili, da se bo- ste ukvarjali s tekom, ste opravili že polovico dela. Nikar ne skrbite, ali boste lahko tekli. Vsi, ki lahko ho- dijo, lahko tudi tečejo. Kaj morate storiti najprej? Posvetujte se s svojim zdravnikom. Najbolje bi bilo, da bi govorili z zdravnikom, ki tudi sam teče, a ta- kih je pri nas še razmeroma malo. No, vsak zdravnik vam bo lahko dal dovolj strokoven nasvet, ali stanje vašega organizma dopušča ukvarja- nje s tekom in kako začeti. Zdrav- niški pregled je nujen ne glede na vašo starost. Najpomembnejši deli pregleda bodo kontrola krvnega pri- tiska, pregled srca, pljuč in cirkula- cije krvi itd. S tekom lahko začnete v vsakem ob- dobju, a ker ste začetnik, morate biti potrpežljivi in postopoma prila- gajati svoje mišice in sklepe na vse večje napore. Če ste bili doslej več- inoma »sedeči človek«, se morajo vaši organi prilagoditi na novo funk- cijo, kar pa ni mogoče preko noči. (Prihodnjič: Kako začeti) OSEM ZADOSTNIH RAZLOGOV, DA PRIČNETE S TEKOM 1. Zmanjšanje prevelike tele- sne teže. 2. Vzdrževanje ali izboljšanje kondicije srca in pljuč. 3. Izboljšanje moči mišic, flek- sibilnosti in ravnotežja. 4. Preprečevanje ali lajšanje kroničnih obolenj (npr. srčnih bolezni, povišanega krvne- ga pritiska, debelosti, osteo- poroze). 5. Zmanjševanje zaskrbljeno- sti, depresij in nespečnosti. 6. Izboljšanje družabnih stikov. 7. Povečanje samozavesti. 8. Posvečanje časa samemu sebi. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Skoda X^*/ \ DO 430.000,00 SIT____| - ~wF* vqz 24, 2. nagrada: Testenine 4 kom (široki rezanci, fidelini, ribana ka.ša, hlekci)., 3. nagrada: predpasnik Dolenjske pekarne, poleg tega pa homo izžrebali še 5 srečnih nagrajencev, ki bodo prejeli kuhinjsko krpo Dolenjske pekarne. Upoštevali bomo samo popolno izpolnjena vprašanja na originalnem listu revije Posavski obzornik. Nagradna igra ne velja za zaposlene v Dolenjskih pekarnah. I akeija KM HATAURKA /1» NATAKAR 2N3 V 62. številki Posavskega obzomika smo začeli z izbiranjem naj natakarice in naj natakarja Po- savskega obzornika za teto 2003. Kot smo zapisali že takrat, so natakarice (in se- veda natakarji) ali po domače kelnarce in kel- narji pogosti in kar pomembni sopotniki vsakda- njega življenja mnogih ljudi. Nekateri prihajate v stik z njimi vsak dan, drugi spet samo ob po- sebnih priložnostih. Veseli nas, da je vabilo k so- delovanju natetelo na velik odziv med vami in da ste se nekateri posebej organizirali za to, da bi vaš kandidat ali kandidatka dobila čimveč gla- sov. Na glasoyalnih lističih je tako prispelo kar veliko različnih predlogov, med njimi kar nekaj za naj natakarja. Zanimivo je, da je tudi prva kandidatka (Marina Kalin) prejela veliko glasov, največ pa vas je to- krat glasovalo za Alfonza Krkoviča - Fonzija, ki ga zato tudi predstavljamo. Hkrati vas še naprej vabimo, da se z izpolnje- nim glasovalnim listkom spomnite koga, ki vam iz dneva v dan prijazno vošči dobro jutro ob pr- vi kavici, morda koga, ki vam je olepšal posebno svečan trenutek ali pa boste navijali za nataka- rico ali natakarja, ki zna vedno znova prisluhniti vašim gastronomskim potrebam. Glasujte torej za naj natakarja ali naj natakarico 2003. /TAKSl\ /ANGELO\ CCIIl Ml 511 646 UOIfll 040 349 678 ALFONZ KRKOVK Devetintridesettetni Alfonz Krkovič iz Senovega, a tako ga pravzaprav nihče ne kliče, le na kratko Fonzi, je po izboru bralcev naj natakar meseca marca. Na Senovo ga je iz rodnega Boršta pri Cerkljah ob Krki pripeljala v letu 1995 žena, a ne na Senovo, pač pa na Bohor, kjer je kot samostojni podjetnik pre- vzel tamkajšnjo planinsko kočo. Po dobrem letu se je odpravil nazaj v doli- no, saj dela ni bilo niti za preživetje, ker so si razni obiskovalci, predvsem pa planinci, hrano in pijačo najraje prinesli s seboj, Alfonzu pa je preosta- to le, da za njimi počisti. Do prihoda na Senovo oziroma takoj po zaključe- nem šolanju v gostinski soli v letu 1981 se je zaposlil na Petrolovem Motelu na Čatežu, kjer je bit, razen leta in pol strežbe na kegljišču Term Čatež, vse do izbruha vojne na Hrvaškem, ko so Petrolove gostinske delavce prestavlja- li na delo po različnih Petrolovih lokalih po Sloveniji. Delal je od Logatca, vi- adukta Ravbarkomanda do Hotela Špik Martuljek v Kranjski gori, kjer je leta 1994 stregel tam nastanjene svetovne smučarske skakalce in politic no Jfl^ smetano, ki se je udeležila planiške prireditve. »Tudi to je mR^H|k izkušnja«, pravi Alfonz, »in svojevrstna kli- entela, ki ^¦feT^jf terja tudi drugačen način strežbe«. Selitev iz kraja v t^KSkk äL * ^raj Pa mu Je ^0 dovolj, konec koncev to- v r s t n o ^^HjH^^ življenje tudi ni dopuščalo, da bi si ustvaril družino, ^^HflB* zato se je vmil. Po ponesrečenem bohorskem služ- ^tfn^k bovanju je bil več kot eno leto brez dela, leta -^^^^^¦K ^mL., i998pazačeldelatiprigostincu JožetuDu- larju, in sicer v Gostišču Ribnik pri Bresta- L nici. Zadnje case dela predvsem na Turi- ^ stični kmetiji Dular v Kostanjku, kamor ^k prihajajo predvsem organizirane sku- ¦^ pine gostov. Pravi, da dela res veli- ko, bodisi v Kostanju ali na Ribni- ku, a če se na hitro obrneš in naj- deš dobro besedo za gosta, si tudi lepo sprejet. »Rad delam z Ijud- mi. Kolikor vem, nisem še nikomur rekel žal besede, m če sem je pa bil sam de- ležen, pa sem človek, ki kočljivo situacijo obrnem na šalo, pa gre mimo. Lažje je tudi delati, ker imam razumevajočega šefa, ki mi je priskočil na pomoč tudi v stiski. Meni in moji družini je priskočil na pomoč, ko smo potrebovali stanovanje. Tako človek dobi več volje do dela tudi tedaj, ko je potrebno stisniti zobe, ko me od prehojene kilometraže od mize do mize stisne krč v nogah, ko so različni prazniki, ki jih preživiš v služ- bi in ne v krogu družine. A se ne pritožujem, rad imam svoj poklic in dokler me bo šef prenašal, bom delal pri njem.« Tako pravi Alfonz Krkovič. Naj na- takar meseca marca. PRAVILA: V vsaki številki Posavskega obzorni- • ka boste našli kupon, na katerega ! napišite ime in priimek ter ime lo- ! kala ter kraj, v katerem se nahaja, ! spodaj pa še svoje ime in priimek ter J naslov, da boste lahko sodelovali v | nagradnem žrebanju.Glasujete lah- | ko samo za enega natakarja ali nata- | karico in samo z enim glasom na me- • sec. Vsak mesec bomo izmed kandi- ! datk in kandidatov, ki bodo prejeli ! največ glasov, izbrali enega ali več, ! nekaj, ki jih bomo na kratko pred- | stavili v Posavskem obzorniku. Med | najboljšimi bomo izbrali deset ude- | leženk in udeležencev finala, ki bo- • do sodelovali na zaključni javni pri- ! reditvi z zabavno-glasbenim progra- ! mom in nagradami. Vase predloge j na kuponih pričakujemo v uredni- I štvu do 15. v mesecu. NAGRAJENCI Med bralci, ki ste sodelovali pri izboru naj natakar in naj nata- karica, smo izbrali dobitnike na- slednjih nagrad, ki jih podarja Taxi Angelo, s.p.: 1. nagrada: 3 brezplačne mestne vožnje Alojz Mlakar, Kolodvorska 4a, 8270 Krško 2. nagrada: 2 brezplačni mestni vožnji Jelena Milenkovič, Kettejeva 6, 8250 Brežice 3. nagrada: brezplačna mestna vožnja Ana Potokar, Župeča vas 12, 8263 Cerklje ob Krki j NAJ NATAKARICA/NATAKAR hrf \ ! oiasujeflizanatät^Tco/nalÄJm *L* j | takafc_____________kr*_________________j I task prink gtamfca/kt:_______________________ j | RSStaV:___________________________________________________________ | ObzorniK MAREC 2003 35 družabna kronika I Komaj štiri mesece po tem, ko je bil mag. Andrej Vizjak izvoljen za župana brežiške občine, je v Brežice vkorakala pustna oblast in ga takole zvezala in odpeljala. Andrej se temu ni nič kaj upiral, saj, kot je dejal, je občinska bla- gajna tako bolj prazna. Kljub te- mu se je iz pustnega zapora hi- tro vrnil s steklenico v rokah. Očitno je dober pogajalec. Predsednik Odbora za hidroe- lektrarne na spodnji Savi Ni- ko Galeša je prepričan, da je pri vsaki nepravilnosti pri izgrad- nji posavskih hidroelektrarn po- trebno ukrepati takoj, sicer bo prepozno. »To je tako kot pri mladi deklici. Ko je noseča, je že prepozno!« je na prvi seji odbo- ra poudaril Galeša. Organizacijo letošnjega silve- strovanja na Trgu Matije Gub- ca naj bi prevzelo novoustanov- Ijeno Turistično društvo Krško. Mandat Nuši Derenda je menda, na veselje mnogih in žalost ne- katerih, potekel. Kdo bo poskr- bel za dobro razpoloženje na si- vestrovo, se še ne ve. Morda bo zapel sam predsednik KS Krško Jože Habinc. Ivan Čolak (v sredini) je lahko upravičeno ponosen na svoje nogometaše. Konec meseca so se v Brežicah pomerili s hrvaško reprezentanco in se do sedem- desete minute tekme uspešno upirali močnejšemu tekmecu, iz- gubljali so le z 2:1. Zadnje minu- te je trener v igro postal manj iz- kušene igralce. Končni rezultat tekme je bil 6:2 za Hrvaško. -*^^^^^^^^^^^^B| _^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^ ^^^Bl l—miüi,'' l—^te L_^^ Lastnika Radia Krško Marinka in Srečko Puntar v pričakovanju nove frekvence. Pavel Perc. novinar Dolenjske- ga lista. se zaveda, da je potreb- no poznati zgodovino. da lahko razumeš trenutno situacijo. To- krat je v roke vzel knjigo o spe- edwayju. Posavski dopisnik Dnevnika Er- nest Sečen in Bojana Mavsar (TV Krško) sta očitno ohranila dobre odnose tudi potem, ko je med nekdanjo dopisnico in Er- nestovimi šefi prišlo do kratke- ga stika. Kako dobro poznate TV snemal- ce. ki pokrivajo Posavje?. Na fo- tografiji je: a) snemalec TV Slovenija b) snemalec POP TV c) snemalec TV Krško d) snemalec TV Novo mesto Odkar je »Županova Metka« žu- panova, nima več časa za reše- vanje križank kot na prejšnjem delovnem mestu. 36 MAREC 2003 Ob/ornik nagradna križaiki AWTrtp. KDslR IF t SLOVITI ^FN^KI VflDNA Mercator-Dolen)ska d.d., Uvada 8, 8000 Novo mesto mItjT? OLASBENI KISTE ELIZABETH STRIPOVSKI MADZARSKO i ft"™ | I"""" -„„. v _. h"» INTERVAL SSSk TAYL0R *5E !»°SKO.ME g™ KLEŠČAM, Nizjecene vecveselja —----------------.—.--------------- VALEC ^^^^^¦m ^m!k MODNIH W ^HI NAJDIŠČEV PALESTINSKI GVATEMAU VODITELJ Si Mercatornajboljšisosed \ esslsszz J J f Z^NJA ARAKAN ARHEO- uiRirncT KOSČEK "^^»^^^ RADO LOŠKO 7 e pit NIZJE imjaqtpk iau HITRA SUKANCA SWONITI | SLOVENSKI NAJDIŠČEV 4.MESEC ijiAjn LESNATO ZkT?.^ anLr JEZA' IT. VIOLIN. -------------------- j SPIDVEJIST GVATEMALI: nucoriin RASTLINJE NAÖLAVI FLEMING 0|VJOST VIRTUOZ SUŠILNIK SANTEJ TIKAL ENERÖWO (GIUSEPPE) ZALASE VEDAO SALLY 3,14... ANGLEŠKEM FIELD -------------------- JEZIKU IN -------------------- VINO, KNJIŽEV- NASPROTJE VINCE NOSTI SKLOPA (LJUBKO) unuA *"• ^"-"-RAZLAGA IGRALEC žeznIne 'keanu> TEME JUU0 K5LESIAS NEKDANJA ROPOTAR-TV VODI- NICA TEUICA -------------------- (OLGA) ŠTEVILKA ZORMANOVA HOKEJIST r. ...Fu, LITERARNA ZUPANClČ ILOVICA rSuiKr JUNAK1NJA -------------------- OiNARt GOROVJEV STAR MJANMARU CITROEN KRAU eOMINUT, n^NME PREBIVALEC 5^,. KIHITRO pol ARAGONIJE MINEJO pR^Jču VŠPANIJI DELAVEC, Kl TANKA KIRURŠKA KLEMENT ""im^1" PODOLGO-IGLA:EZA JUG irŠLuJHFiiSF VATA PRIDVIGALU . PLOSCKA ZNAMENtT TELEČJE . )f«™S ŠVICARSKI MESO uaoirir CIRKUS: STEY OGNOJEK OBLOGA MEDN. ORG. MOŠTVO, KIRURŠKA povn*iN. ZABEGUNCE TIM IGU eis * uCDA ALrSM ------------------- VI9EU »HADItKA LETALSKI ŠPORTNI " SNEŽNI CENTER OPEL ZAMET ...,-.- ' ALBERTO TATUM ALOJZ •iiMTn T0MBA °'NEAL GRADNIK MESTO priioi ibSt? LIDIJA ČISTETEZE, REKAV OSTERC UNESEK J. FRANCIJI rilulAU. ZADNJI SP.KITARIST nArniw OELVRATU DE LUCIA **L*" "ČESKI^r BOLEZEN YUL SKIREF0R-B0LEZEN BRYNNER MATOR(JAN) AMERIŠKI NOVA «"i^U* IGRALEC, GORICA ^unu KOMIK ------------------ -----IPJll----- (BILL) ALUMINU ^J|^ UBIT KNJIŽNA KOLUMBUSKI VEZAVAZ NOGOMETAŠ ¦ USNJENIM (ANDRES) HRBTOM ZNAMENIT VSE.KARJE ŠVICARSKI LANTAN ZDRUŽENOV V-AmVe CIRKUS CELOTO CA™ Geslo križanke pošljite do 15. aprila 2003 na naslov: Posav- ski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Mercator: 1. velik darilni paket 2. srednji darilni paket 3. mali darilni paket Nagrajenci 63. številke: 1. Zdravko Stopar, Pečje 6, 8290 Sevnica 2. Andrej Škafar, C. 4. julija 3, 8270 Krško 3. Mari ja Bernard, Cesta ob gaju 1, 8273 Leskovec Rešitev 63. številke: SIROAAAK, EVGLENA, DE, GRIF, MERCATOR, NEMKA, INA, SVETLOLASKA, OK, PETRO- LEJKA, PV, PA, ILO, RISBA, OLIVIN, RES- JE, KOLEDARČEK, IP, ENA, LIMITA, RA, TODT, LOJNICA, POR, UDAR, KRŠ, AN- KETA, AJVAR, AIDS, AON, LEO, EM, SKRL, PAKA, NT, PUZO, TIPI, EG, ONEMELOST, SALAMA, SIVOTA, ERITROCIT, TKALEC, DIDAKTIKA. ObzorniK MAREC 2003 37 ofllasi I ^^^^ ^^^^ ^^^^ ¦¦¦¦¦¦¦' larXmarketino larXmarketinq larXmarkettnq L.ar\marketinq DELO , DELO FIKSNO 700 SIT/ h Nudimo delo, preko študentske napotnice, za dijake in študente v studiu za promocijo artiklov videnih na'TV. CAR MARKETING Inf.: 07 48B ¦ 2866 ,07 482 - 2026 Marian Kun«| >.p. OSM:031 223 - 786 PE Krftko, C.K.Ž 135C E-mail: carmarketlng@slol.nat TPC JOB AVTO PUNTAR Dalavnlk: pon - pat od 08h - 14h ^^^¦^ ^^^^ ^BBBBbI aBBBaa4 larXmarketina LarXmarketing larXmarketina CarXmarkctinq N... nia ajvecja ^^SSSiH televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov, HI-FI komponent, ,, , ,¦¦--..¦,,,,;. antenskih sistemov, fotoopreme, )*J l'.#|cf''»H^B L KZ Krk,Sü«iw*»w»118 kmetijski material - gradbeni material - VSe Za VrtiČkarStVO Eakrasno grmicevje loncmce sadne sadike) gospodinjski plin IVAN IN MARIA d.n.o, 0Ü potoku 9.8270 Krško. Tel 07 49016 05 lei fax 07 492 66 06. el. posta tprrunovec(S)car si s^>tf~\ DPTIKA \^ _^/ V^ _y Stdjan Bautin s.p. • DKULISTIČNI PREGLEDI • KDNTAKTNE LEČE • SDNČNA OČALA ^¦¦¦¦¦¦¦¦¦IM te^y^ Trsovina in servis I tel.: 07/348 1170 YilY V|fif»iii« mffl9m&f)^~^~~ Gostinci pozor! ^Htffl|^|^M^^ računalniški prosrami ^^^^H^^Hj^^k^^^^^ Za gOStinCC (v windows okolju) ^¦T* tCft aw I ¦'"fc »map ^L^ IS i\l I I «».»/feu. VULKANIZERSTVO, AVTDMARKET, K BAR, ROČNA AVTDPRALNICA |^H| CKŽ 132 B, B27D KRŠKD ^RH7/49D 34 70, Fax: 07/490 34 71, BSM: 041/697 839 lOMV ISTRABENZ BENCINSKI SERVIS SENOVO Grega Božič Titova 101, 8281 Senovo Ö 07/49 70 292,07/49 73 411,041/788 925 ^^^^ POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJE ^^^^^^^^^^^ -kadrovsko-pravno področje ^^^^^^^^^^^^^^ (deiovna razmerja, akti,...) ^^^^B^^^^^^^^^^^ -vodenje poslovnih knjig ^^^^K '^^^L -podjetništvo f Antea Koprivnik s^ • ^^^^ Cesta krških žrtev 132/b ^H^^^ 8270 Krško ^H^H^t^. 38 MAREC 2003 ObžofhiK •glasi Sto se navBlicali svojega videza in bi radi spremenili stil pričeske? V soboto, 5. aprila, ob 16. uri vas Frizerski salon Majaiz Kostanjevi- ce na Krki vabi na ogled novega salona in predsta- vitev modnega striženja, barvanja in spenjanja. Frizerski salon Maja vas vabi, da s sabo pripeljete tudi najmlajše, ki jih bodo prijetno zaposlili. V mese- cu aprilu vam nudijo po- sebne ugodnosti. Frizerski salon Maja, Ljubljanska 6 - poleg ban- ke v Kostanjevici na Krki (telefon: 49 87 123). Delovni čas: ponedeljek, sreda in petek od 12. do 19. ure, ob torkih in četr- tkih od 8. do 15. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure. mali oglasi Prodam napravo za nadzor in uprav- Ijanje preko GSM - vklop/izklop po- rabnikov, javljanje atarmov, meritev temperatur in aiarmiranje ter zvoč- ni nadzor. Primerno za vikende, stanovanjske hiše, hladilnice, kotlovnice, itd. Informacijana: 031/333 480 Nudim strokovno, po potrebi tudi celodnevno nego starejše osebe, varovanca ali bolnika, lahko tudi na vašem domu. Ponudba velja za ob- močje občin Brežice in Krško. InformacljB na: 031/841387 | ß/umv »TELEFONIJA RENAULT Ponudba rabljenih vozil Tipvozila Barva Letnik Kilom. CENA Opombe GAR. Clio 1.2 bebop Rdeč 1996 101.000 730.000 llastnik, servisiran Clio 1.2 Zelen 1993 "112.000 450.000 Dobro ohranjen Clio 1.4 RT M. srebrn 1999 56.000 1.380.000 1. lastnik, odličen Clio 1.2 Rdeč 2000 37.000 1.430.000 1.reg.2001 1.lastnik Clio 1.4 16vpriv. 5v M. rdeč 2001/7 22.500 2.050.000 Llastnik, odlicen Clio 1.2 16v3v Bela 2002/11 0 1.790.000 Novo vozilo 12.m Twingo 16v M. plav 2002 6.500 1.840.000 Llastnik Thalia 1.4 Bela 2002/11 0 1.690.000 Novo vozilo 12.m Laguna 1.9 dti KAR Modra 2000 114.000 2.480.000 Odlično ohranjen, klima Laguna1.8RT M.srebm 1995 134.000 1.290.000 AVT.KLIMA Laguna 2.2 DCI M.siva 2002 5.000 5.200.000 Vsa oprema, Privilege Laguna1.9DCI V.K M.moder 2002 25.500 4.250.000 Vsa oprema, Dynamique 3m Laguna 1.816v M.srebm 2002 4.500 3.600.000 Vsa oprema 3m Laguna 1.616V M.moder 2001 27.000 3.190.000 Vsa oprema KLIMA.usnje 3.m Megane 1.616V RT M.rjav 1999/12 22.000 1.790.000 Llastnik Megane 1.9 DCI M.rdeč 2001/11 44.000 2.670.000 Vsa oprema 3m Megane 1.9 DCI M.rdeč 2001/12 38.000 2.700.000 Vsa oprema 3.m Kangoo 1.2 Bel 1999 750 1.320.000 Renault pomoč .nerabljen Scenic 1.6e RT Vijola 1997/11 120.000 1.620.000 Servisna knjižica Scenic 1.616V M.srebm 2001/11 23.500 2.940.000 Vsa oprema KLIMA 3m Scenic 1.616V M.moder 2001/11 18.500 2.940.000 Vsa oprema KLIMA 3m VW Passat tdi kar. M.srebm 1998 168.000 2.600.000 AVT.KLIMA Llastnik VW Passat 1.8 T M.srebm 1997/5 115.000 2.190.000 Vsa oprema, AVT.KLIMA Tempra1.6SX M.srebm 1995 143.000 490.000 Llastnik Alfa 1561.9 JDT M.siv 2000/9 106.000 2.850.000 KLIMA.Servisna knjižica Vse cene so v SIT. V cenije vštet prepis vozila in tehnični pregled, če vozilo ni registrirano. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Robert Kerin Vaše zadovoljstvo je naš uspeh ObzorniK MAREC 2003 39 ?a stroke d& 10 lei % mcileaci raste velikö ker Vcirčvjem V_____< §e dctrile hctnke d&kim in v nagrcidnem gpebangu S&delvjem KOS NovaT?rS!tnaSankaMar!bor Poteka v vseh enotah Nove KBM do 15. decembra 2003. Več o Sitkovem varčevanju lahko izveš v Novi KBM, Ekspozituri Brežice in Agencijj Krško ali na spletni strani www.nkbm.si.