1 ŠTAJERSKI TEDNIK	TEDNIK
PRAZNUJE IN ZVESTE 6j> let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanja Gostilna PP
fjg] Catering
BB
Ptuj, petek, 8. novembra 2013
letnik LXVI • št. 87 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
KOPALNI1!
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC -
Aktualno Sp. Podravje •
Sklad kmetijska zemljišča prodaja po ceni stavbnih
O Stran 3
Spodnje Podravje Ptuj • Festivala Monodrama Ptuj zaradi pomanjkanja denarja letos ne bo O Stran 7
Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje • Martinovanje na vrhuncu
Zanimiv, ponovno značilno stajerski letnik
Od danes do ponedeljka se bodo na Ptujskem zvrstila številna martinovanja v čast novemu vinskemu letniku in v zahvalo za dobro letino.
Rokomet •
Drava med osmerico, izpad Ormoža
O Stran 12
Letos bodo nazdravili z zanimivim, ponovno značilnim štajerskim letnikom, in kot veleva tradicija, z martinovo kulinariko, hrustljavo pečeno gosko, mlinci in rdečim zeljem. Osrednje ptujsko martinovanje bo v ponedeljek, ko bodo ustoličili tudi novo ptujsko vinsko kraljico. V občini Hajdina, kjer na martinovo soboto praznujejo tudi svoj občinski praznik, bodo izvedli že tradicionalno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Številne martinovanjske prireditve pa se vrstijo tudi v Halozah in Slovenskih goricah.
V Ptuju se bodo v teh dneh poveselili tudi ob novem dediščinskem pomniku (na posnetku), ki so ga iztrgali iz pozabe. Na Mestnem Vrhu so namreč poskrbeli za obnovo objekta, v katerem so postavili nekdanjo Schwabovo prešo iz leta 1912. Več na strani 24.
MG
Nogomet • V Zavre prihaja vodilna ekipa
lige '
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.radio-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov objektiv:
Desetletje čakanja na spremembo namembnosti zemljišč
Spodnje Podravje • Sprejemanje občinskih prostorskih načrtov (OPN) se v večini občin vieče že leta dolgo. Razlog je predvsem v spremembah zakonodaje in dejstvu, da odgovorne državne institucije ne upoštevajo zakonitih rokov. Toda tudi tam, kjer so občine OPN že sprejele, se težave zanje (in za občane) ne končujejo: sprejeti morajo namreč nove odloke o komunalnih prispevkih.
O Stran 4-6
Je nova droga že pri nas?
Ptuj • Srbski mediji so minuli mesec poročali o ponovnem pojavu droge, ki jo zaradi njenih strahovitih posledic imenujejo kar „krokodil". Gre za izjemno nevarno drogo, ki se zelo hitro širi.
O Stran 2
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

I Dežela Zdravja]
■ Bi bili radi še boljši ljubimci ?
I www.sextablete.si
-	NA VOLJO BREZ RECEPTA
-	NARA VNO IN ZA VSA LETA
040 800 560)
4 tablete + 1 brezplačno	=30,60 EUR
9 tablet + 3 brezplačno	= 58,14 EUR (za 12 tablet)
13 tablet + 7 brezplačno	= 82,62 EUR (za 20 tablet)
27 tablet + 13 brezplačno	= 140,45 EUR (za 40 tablet
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-	ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH
-	BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 8161
j z vami ze
5 let]
10 tablet	= 32,74 EUR
20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625012
2 Štajerski
Aktualno
petek • 8. novembra 2013
Slovenija • Je nova droga že pri nas?
Krokodil „grize" tudi po Ptuju?
Srbski mediji so minuli mesec poročali o ponovnem pojavu droge, ki jo zaradi njenih strašanskih posledic imenujejo kar „krokodil". Gre za izjemno nevarno drogo, ki je med narkomani vedno bolj priljubljena in ki se zaradi svoje cenovne dostopnosti - gram naj bi stal 2,5 evra - zelo hitro širi. Naša bralka nas je obvestila, da naj bi bil „krokodil" prisoten že tudi na Ptuju.
„Zanimivo je to, da sem pred kakim mesecem sode-lavkini hčeri pomagala pri izdelavi seminarske naloge o smrtonosnih drogah in tam sva to zadevo vključili in jo podrobno preučili. Nisem pa si mislila, da bom tako hitro po tem imela priložnost še v živo videti to, o čemer sva prej samo pisali. Srečala sem tega moškega v mestu, in ker sem bila v stiku z njegovimi rokami, sem takoj opazila značilne rane na njegovih rokah. Možakarja poznam, da je odvisnik, je že znano vsem tistim, ki ga poznajo. Vem tudi, da je finančno zlomljen in nima denarja za kakovostno drogo. Po narodnosti je Srb in ravno ta droga je v Srbiji in po vsem Balkanu najbolj razširjena.
Sp. Podravje • Posvet ob mednarodnem dnevu bele palice
Vedno več potreb po dolgotrajni oskrbi
Ptujsko Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih je oktobrske aktivnosti ob mednarodnem dnevu bele palice sklenilo s posvetom o zakonu o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki je v pripravi, vlada naj bi o njem predvidoma razpravljala v januarja 2014. Veljati pa naj bi začel v letih 2015/2016. Govorili pa so tudi o socialnem podjetništvu. Posveta se je udeležil tudi državni sekretar v ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič.
Foto: internet
Letno naj bi v Rusiji za posledicami „krokodila" umrlo okrog 30.000 ljudi. (Fotografija je simbolična.)
V Sloveniji še nimamo ustrezno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Zaradi povečanega števila starejših se bo potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe za starejše od 80 let v prihodnjih letih še povečala. Kot je povedal Levanič, je cilj nove ureditve uvesti posebno javno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. To naj bi združilo vse dosedanje vire, iz katerih se trenutno financirajo te storitve, namenjene dolgotrajni oskrbi. Gre za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, del proračunskih sredstev ter sredstva lokalnih skupnosti. Kot dodaten vir pa naj bi se vpeljala še nova oblika obveznega zasebnega zavarovanja - t. i. pogodbeno zavarovanje. Po podatkih naj bi bilo v formalne oblike storitve dolgotrajne oskrbe, kamor se vključujejo različne oblike institucionalnega varstva, pomoč na domu, družinski pomočnik, trenutno vključenih okrog 35 tisoč oseb. Še okrog 10 do 15 tisoč pa je tistih oseb, ki so deležni storitev v okviru neformalnih izvajalcev,
predvsem družinskih članov, sosedske pomoči, nevladnih oz. humanitarnih organizacij. V programe osebne asistence pa je letno vključenih okrog 800 oseb. Skupaj so izdatki za dolgotrajno oskrbo leta 2011 znašali 477 milijonov evrov ali 1,32 odstotka BDP. V ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjujejo, da bo upravičencev do dolgotrajne oskrbe v okviru nove zakonske ureditve na začetku njenega izvajanja v letih 2015/2016 okrog 45 tisoč
letno, glede na rast starejše populacije naj bi se vsakih pet let povečalo za pet tisoč novih upravičencev.
Slovenija pa še tudi nima pravih rezultatov na področju socialnega podjetništva. To je v EU v BDP in zaposlovanju (priložnost tudi za ustvarjanje delovnih mest za ranljive skupine) udeleženo z okrog 10 odstotki, v Sloveniji le z dvema odstotkoma. V evidenco socialnih podjetij je trenutno vpisanih le 22 podjetij, doslej sta bila v podporo socialnim
Foto: Črtomir Goznik
S posveta o zakonu o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki se ga je udeležil tudi Dejan Levanič, državni sekretar v ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Glede na to, od kod prihaja in da je finančno strt, je ta droga njemu zelo lahko dosegljiva. Kot zdravstveni tehnik znam ločiti rane in vem, kako so videti glede na določeno bolezen, tako da sem prepričana, da je ta moški žal žrtev te droge," svojo izkušnjo opisuje Ptujčanka, ki jo je ta izkušnja močno pretresla, razumljivo pa želi ostati anonimna (podatki so znani uredništvu). Kot pravi, se je odločila, da to informacijo predstavi javnost, ker želi ozavestiti mlade in njihove starše, da naj bodo previdni, saj gre za drogo, ki je izjemno nevarna.
Droga „krokodil" je mešanica težkih kovin, bencina, črnega fosforja in kodeina. Ime je dobila, ker koža na mestu vbrizganja spominja na krokodiljo, najprej se obarva zeleno in se začne luščiti, nato sledi gnitje in odpadanje. Po največ dveh letih povzroči uporaba te droge celo odpadanje mesa s kosti, sledita pa gangrena in neizogibna smrt.
Posebej nevarna je ta droga, ker je poceni in je zato lahko dostopna. Bila naj bi desetkrat cenejša od hero-
Uvodnik
ina, zato jo imenujejo tudi droga revnih.
„Kako dolgo bi lahko bila ta droga prisotna na Ptuju, res ne vem. Moški, s katerim sem bila v stiku, jo gotovo uporablja že nekaj časa. Njegove rane so že odprte, ne morem pa reči, ali bi jo lahko tudi preprodajal. Upam, da je vsaj toliko človeški, da sam na sebi vidi posledice in da tega ne želi več nikomur," še dodaja naša bralka. Novica o tej drogi pa se izjemno hitro širi tudi preko spletnih družbenih omrežij in sodeč po reakciji mladih na to temo so zelo dobro ozaveščeni in se zavedajo nevarnosti.
Krokodil, ki naj bi ga že pred 10 leti razvili v Rusiji, kjer ga po nekaterih ocenah jemlje že milijon ljudi, je tudi na Balkanu prisoten že nekaj časa. Ali se je dejansko že začel širiti po Sloveniji, pa ne ve nihče. Tiskovni predstavnik Policijske postaje Maribor Miran Šadl je sicer pojasnil, da droge krokodil v Sloveniji policisti do zdaj niso zaznali. Tudi v ptujski bolnišnici še niso imeli primera, ki bi kazal na uporabo ravno te droge. Kljub temu pa previdnost nikakor ne bo odveč.
Dženana Kmetec
podjetjem razpisana dva javna razpisa, v letu 2009 dva milijon evrov za devet projektov, v letu 2012 4,5 milijona evrov za 17 projektov. S socialnim podjetništvom se v tem trenutku ukvarjajo večinoma nevladne organizacije, cilj pa je, da bi se za socialno podjetništvo odločili tudi gospodarski subjekti. Ministrstvo naj bi del sredstev iz novega razpisa za program javnih del namenilo tudi iniciativam za razvoj socialnega podjetništva. Socialno podjetništvo je lahko priložnost tudi za mlade brezposelne.
Zakon o socialnem podjetništvu je bil sprejet leta 2011, letos pa je vlada sprejela tudi Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013/2016 in novelo zakona o podpornem okolju za podjetništvo, ki širi krog potencialnih upravičencev do razvojnih spodbud in virov financiranja na področju podjetništva in inovativnosti. Prav tako naj bi odpravili tudi pomanjkljivosti zakona o socialnem podjetništvu.
MG
Črnogledim napovedim in zategovanju pasu ni videti konca
Evropska unija naj bi se po napovedih strokovnjakov prihodnje leto že izpilila iz krize, a v ta optimistični načrt žal ni vključena naša država, Ta naj bi poleg Cipra še vedno ostala v recesiji, kar pa še ne pomeni, da bomo morali zaprositi za finančno pomoč. Predstavniki Evropske komisije namreč trepljajo naše politike po ramenu, naj za nadaljnjo stabilnost javnih financ odločno ukrepajo še naprej. Pri tem imajo v mislih predvsem zategovanje pasu ali strokovno rečeno strukturne reforme, ki državljanom jemljejo zadnje grižljaje iz ust. Eden izmed zadnjih zgledov so baltske države, kjer naj bi se jim varčevalna politika v času nastopa krize pozitivno obrestovala. Latvija naj bi po pisanju nekaterih medijev med letoma 2007 in 2009 odpustila skoraj tretjino zaposlenih v javnem sektorju ter za 40 odstotkov zmanjšala plače. Ali bo šla tudi slovenska politika po tej poti? Ali nam bodo poleg vseh napovedanih davkov, prispevkov, nadomestil in še česa naprtili še kaj? Ali si lahko dejansko še bolj zategnemo pasove? Morda in to čisto legalno, saj so politiki tisti, ki nam pišejo zakone, ki pa so zmeraj daleč od realnega stanja, naravnani le v smeri, da potolčejo malega, pridnega človeka in da uničijo še tisto nekaj zdravega, kar je ostalo od slovenskega gospodarstva. Kljub dnevnemu opozarjanju medijev na vse večjo stisko ljudi, politika ostaja neomajna pri varčevanju. Ni treba biti poznavalec, da ti je jasno, da dvig davkov in podobni ukrepi državi ne bodo prinesli razvoja, pač pa nas bodo pahnili še globlje. Vse, kar politika počne, gre že dolgo v napačno smer in ne le, da ljudi potiska v socialno stisko, pač pa povzroča negativno naelektreno ozračje ter slabo voljo ljudi. Vse bolj postajamo zaprti vase, vse manj se družimo in vse manj se trudimo, da bi kaj spremenili, saj ob kakršnem koli trudu naletimo na visok zid. Vse je tako prepleteno in zapleteno, da še tako vztrajen posameznik ali skupina izgubi voljo in moč. Napovedi so morda res črnoglede, a na koncu tunela je vedno luč. Upajmo, da ta luč ni vlak, ki nas bo dokončno povozil.
Patricija Kovačec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 8. novembra 2013
Aktualno
Štajerski	3
Šikole, Slovenija • Visoke cene za odkup kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada
Najboljša kmetijska zemljišča za ceno stavbnih
Pred nekaj tedni smo pisali o delovanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklada) ter o zakupu zemljišč, s katerimi upravljajo. Kmalu po objavi članka smo prejeli obvestilo enega izmed naših bralcev, ki nas je opozoril, da poleg zakupa Sklad ponuja tudi odkup zemljišč, in to po vrtoglavo visokih cenah. Zadevo smo preverili in izvedeli, da zemljišča v neposredni bližini stavbnega zemljišča prodajajo po ceni v razponu od polovične do polne cene stavbnih zemljišč tega območja, in to povsem legalno, saj jim to omogoča pravilnik, ki so ga oblikovali in sprejeli sami.
Na sporne cene Sklada nas je opozoril Franc Lah iz Pon-grc pri Šikolah. Ob njegovi hiši je bila v preteklosti struga tako imenovanega mlinskega potoka, ki jo je sam uredil in saniral.
Sklad bi 8000 evrov, ocena GURS-a je 39 evrov
Površina te struge, danes najboljšega kmetijskega zemljišča, kot je klasificirano, je 314 kvadratnih metrov, na drugi strani struge je ob melioraciji ostal prav tako del travnika v lasti kmetovalca iz sosednje vasi. Ta del travnika je pred desetimi leti kupil takrat še v tolarjih, danes pa preračunano za približno 0,50 evra/m2 in tako je med to parcelo in zemljiščem, na katerem stoji njegova hiša, ostal pas, ki je v državni lasti in z njim upravlja Sklad kme-
Dejanske cene med 0,40 in 2,20 evra za kvadratni meter
Za mnenje in stanje v praksi smo vprašali Dragico Toš Majcen, ki je sodna cenilka za kmetijska zemljišča. Povedala nam je, da se dejanske cene kmetijskih zemljišč na našem območju gibljejo od 0,40 evra/m2 na območju Haloz in tudi delu Slovenskih goric pa vse do 2,20 evra/m2 za območje naselij Markovci, Bukovci, Stojnci, Dornava ter del Dravskega polja. Dejala je, da je praksa Sklada pač takšna, da celo zemljišča, ki so v 100-metrskem pasu stavbnih zemljišč, vrednotijo kot stavbna oziroma polovico vrednosti stavbnih zemljišč, točno tako kot navajajo. Vendar je po njenih besedah glede na zgoraj navedene cene in dejanske cene njihova vrednost nerealna glede na dejansko stanje nepremičnine.
Franc Lah že skoraj 30 let vzdržuje kos zemlje, ki je v upravljanju Sklada. Ker je zemljišče v bližini njegove hiše in meji na stavbno zemljišče, bi za 314 kvadratnih metrov moral odšteti okoli 8.000 evrov.
tijskih zemljišč. Kot pravi, te zemlje sicer ne potrebuje, a ker nikomur ne koristi in ker se drži njegovega zemljišča, bi jo želel odkupiti. Toda ko je letos na izpostavo Sklada na Ptuju naslovil vprašanje, kako
Kazni za neobdelana zemljišča: od 500 do 100.000 evrov
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov med svojimi dejavnostmi izvaja tudi nadzor nad pravilno rabo kmetijskih zemljišč.
Na zemljiščih postavitev objektov ali kakršenkoli drugačen način delovanja, ki spreminja kmetijsko namembnost zemljišč, ni dovoljen. S soglasjem sklada na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno graditi le nezahtevne in enostavne objekte kot so: ograje, škarpe, podporni zidovi, vodni zbiralniki, obore za rejo divjadi, vrtine, vodnjaki, krmišča ipd. Če bo sklad ugotovil kršitev, bo ustrezno ukrepal. V primeru neobdelanih zemljišč bo zakupnikom poslal opomin pred odpovedjo zakupne pogodbe, če pa zakupnik v mesecu dni zemljišč ne bo obdelal, sledi odpoved zakupne pogodbe. Če bo pregled zemljišč razkril nedovoljene pomožno kmetijsko gozdarske objekte, potem bo zakupnik prejel opomin pred odpovedjo pogodbe, odpoved pa bo sledila, če v roku 90 dni od prejema poziva objektov ne bo odstranil oz. dokazal, da so zgrajeni zakonito. Sklad bo primere nedovoljenih objektov, neločljivo povezanih s tlemi, ki presegajo kategorijo pomožnih objektov, odstopil v reševanje gradbeni inšpekciji.
Neobdelava in zaraščanje kmetijskih zemljišč sta po zakonu o kmetijskih zemljiščih opredeljena kot prekršek, ki se kaznuje z globo. Kazen za fizično osebo je v razponu od 500 do 5000 evrov, za pravno osebo pa v razponu od 5000 do 100.000 evrov.
je z odkupom, je bil neprijetno presenečen. Dejali so mu, da bi odkupna cena znašala okoli 25 evrov za kvadratni meter, kar bi ga stalo skoraj 8.000 evrov. Na uradnem prostorskem portalu pa je vrednost nepremičnine ocenjena na 39 evrov!
Najboljša kmetijska zemljišča po ceni stavbnih, za namene
infrastrukture do štirikrat nižje cene
Na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so nam glede dane situacije odgovorili, da Sklad do sedaj ni prejel uradne vloge za nakup omenjenega zemljišča v Šikolah, ki leži v neposredni bližini hiše. »Takrat, ko je podana uradna vloga za nakup posameznega
zemljišča, zadevo na predlog posameznega uslužbenca obravnava komisija Sklada za promet z zemljišči, na kar se primer vključi v predlog programa prodaje nepremičnin za posamezno leto, ki ga sprejme Svet Sklada. Če je stranka zainteresirana za nakup zemljišča, mora torej najprej podati uradno, to pomeni pisno vlogo za nakup zemljišča, ki je nato obravnavana po opisanem postopku.« Dejali so še, da je povprečna dosežena cena kmetijskih zemljišč, ki jo je v letu 2012 pri prodaji dosegel Sklad, po podatkih iz poročila o delu za leto 2012 znašala 2,31 EUR/ m2. Pri stavbnih zemljiščih je Sklad dosegel povprečno prodajno ceno 34,3 EUR/m2, pri zemljiščih za infrastrukturo pa 7,29 EUR/m2. Ko smo jih vprašali, ali drži, da najboljša kmetijska zemljišča prodajajo po zelo visokih cenah, so nam odgovorili, da gre v primeru, ki ga omenjamo, za zemljišče v bližini stavbnega zemljišča,
v neposredni bližini hiše, v zvezi s čimer Skladov Pravilnik o prometu z nepremičninami določa, da se kmetijska zemljišča in gozdovi, ki ležijo na meji s stavbnim zemljiščem, praviloma, razen izjem po tem pravilniku, prodajajo po ceni v razponu od polovične do polne cene stavbnih zemljišč tega območja, ki se določi na podlagi treh primerljivih poslov prodaj s tega območja v zadnjem polletnem obdobju.
Pri več cenitvah velja najvišja cena
Da pa sicer Sklad kmetijska zemljišča prodaja v skladu z veljavno zakonodajo in internimi predpisi Sklada. Pravilnik o prometu z nepremičninami Sklada v 9. členu namreč določa, da si pred vsako prodajo nepremičnine v lasti RS in upravljanju Sklada ta pridobi cenitev sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Stroške cenitve plača kupec. Izbira cenilca ali pooblaščenega oce-
njevalca vrednosti nepremičnin ustrezne stroke je odvisna od osnovne namenske rabe zemljišča. Izjemoma, kadar je znan bodoči nekmetijski namen zemljišča, ki je v času cenitve še kmetijsko ali gozd, mora cenitev opraviti cenilec gradbene stroke ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, upoštevajoč bodoči nekmetijski namen. Izjema se ne uporabi v primerih, ko je na zemljišču predvidena gradnja objektov prometne infrastrukture. Kot so še dejali, je direktor dolžan pri določitvi cene upoštevati tržne razmere primerjati podobne posle, v nobenem primeru pa cene ne sme določiti pod ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Če je veljavnih cenitev več, se prodajne cene ne sme določiti pod vrednostjo, ki je izmed vseh ocenjenih za Sklad najugodnejša, kar pomeni najvišja, pri tem pa se očitno ne ozirajo na interes ljudi.
Če ni zakupnika, zemljišče ostane neobdelano
Zanimalo nas je še, kdo je pristojen za urejanje in vzdrževanje tovrstnih zemljišč. Franc Lah namreč za omenjeni kos zemlje skrbi že skoraj 30 let, a to pri morebitnem nakupu ne šteje. Sklad s kmetijskimi zemljišči namreč upravlja na način, da jih daje v zakup in s tem skrbi za njihovo obde-lanost. Za zemljišča, za katera Sklad zakupnikov ne pridobi, pa je mogoče tudi, da so (krajši čas) neobdelana. Za omenjeno zemljišče v Šikolah pa naj bi Sklad že pripravil ponudbo za zakup, ki bo v kratkem objavljena na pristojni Upravni enoti, tako bo lahko Franc Lah za to, da že vrsto let kosi in ureja državni kos zemlje, v prihodnje še dodatno plačeval.
Patricija Kovačec
Foto: PK
Foto: PK
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 15. novembra 2013
Podravje • Priprava in sprejemanje občinskih prostorskih načrtov
Na spremembo namembnosti ponekod čakajo že več kot deset let
Občinski prostorski načrt (OPN) kot novi prostorski akt občine je uvedel Zakon o prostorskem načrtovanju, ki je pričel veljati proti koncu aprila 2007. Trinajst občin Spodnjega Podravja je v letu 2008 sprejelo sklepe o začetku postopkov priprave občinskih prostorskih načrtov.
Intenzivneje so aktivnosti priprave stekle v letu 2009, potem ko je bil proti koncu leta 2008 sprejet pravilnik, ki je podal kriterije za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij, in potem ko so občine sklenile pogodbe z izdelovalci OPN. Zakonodaja ne predpisuje časovne dinamike sprejemov OPN oziroma njihovih sprememb in dopolnitev, zato ponekod postopki zaradi neučinkovite državne birokracije trajajo že več let. Številni posamezniki razmišljajo o selitvi v prijaznejše občine, največ pa jih le nemočno čaka.
OPN je sprejelo le šest občin, vse druge predvidoma v letu 2014
Od spodnjepodravskih občin jih je šest potrdilo OPN, in sicer občine Destrnik, Dornava, Kidričevo, Trnovska vas, Žetale in Majšperk. Za občini Cirkulane in Juršinci naj bi usklajena predloga OPN še letos sprejeli na občinskih svetih, za občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah pa naj bi občinski svet sprejel usklajen
predlog OPN v začetku prihodnjega leta. Občina Podlehnik je v fazi javne razgrnitve, za občini Videm in Zavrč, za kateri so aktivnosti priprave OPN tik pred javno razgrnitvijo, naj bi bili sprejemi na občinskih svetih v prvi polovici leta 2014, za druge občine (Hajdina, Markovci, Ptuj) pa šele v drugi polovici leta 2014. A vse to so le predvidevanja, ki so odvisna od dokumentov, ki jih bo SOU v nadaljnjih postopkih prejela od nosilcev urejanja prostora, sodelujočih v postopku priprave (teh je v vsaki občini med 45 in 50) in sprejema OPN ter v odvisnosti od usklajevanj, ki jih bo treba še opraviti z nosilci urejanja prostora. Ti naj bi se odzivali v enomesečnih rokih na podane vloge, kar pa je v praksi redkost. Zato se lahko pričetki javnih razgrnitev oziroma sprejem predlogov zamaknejo še v kasnejši čas.
Kot pojasnjuje Alenka Kor-par, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, postopki priprave prostorskih aktov niso pogosti postopki in so tudi precej dolgotrajni, zato so stranke, ki podajajo pobude za pripravo občinskih prostorskih načrtov, na obrazcu za podajo pobude opozorili, da postopki ne tečejo vsako leto in da so tudi precej dolgotrajni. »OPN se
pripravi za celotno območje občine. Pri pripravi OPN se ne obravnavajo samo spremembe obstoječega prostorskega akta, temveč se za celotno območje občine pripravi nov prostorski akt. Priprava OPN je zelo obsežna, saj je za vsa zemljišča na območju občine treba določi-
ti namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje, pri čemer se je treba uskladiti z vsemi nosilci urejanja prostora. Ključni nosilci urejanja prostora, s katerimi je potrebnih največ usklajevanj (tudi večkratnih za posamezno področje), so nosilci urejanja prostora z naslednjih področij: razvoj poselitve, varstvo kmetijskih zemljišč, upravljanje z vodami, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave.« Ob tem je Korparjeva še poudarila, da je v MO Ptuj za stanovanjsko gradnjo namenjenih 159 hektarjev zemljišč, ki so še nepozidana. Občani pa dajejo pobude, da bi gradili na svojem zemljišču, ki ni namenjeno za gradnjo. Zlasti na ministrstvu, pristojnem za varstvo kmetijskih zemljišč, ne odobravajo novih posegov na kmetijska zemljišča, saj so na razpolago še nepozidana stavbna zemljišča.
Na Ormoškem občinski prostorski načrti že sprejeti
Vse tri občine na Ormoškem imajo občinske prostorske načrte sprejete. Sklepi o pripravi OPN za občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi so bili v Uradnem vestniku Občine Ormož objavljeni 23. julija 2007. Prva je OPN uspela pripraviti in potrditi občina Sv. Tomaž. Sprejeli so ga 3. februarja 2011. Naslednja je bila občina Središče, ki je OPN sprejela
20. septembra 2012. 25. marca letos je OPN potrdila tudi občina Ormož. Pri pripravi občinskih prostorskih načrtov v vseh treh občinah je sodelovala Medobčinska uprava občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. »Da so se vsi trije OPN pripeljali do konca, je bilo v pripravo strokovnih podlag in podatkov ter usklajevanj med resorji vloženega veliko dela in tudi finančnih sredstev. Pri Sv. Tomažu je priprava akta od objave sklepa o pričetku postopka do sprejetega odloka na občinskem svetu trajala približno štiri, v Središču ob Dravi pet in v Ormožu skoraj šest let. Tako dolg (večletni) postopek je za sprejem temeljnega prostorskega akta občine, na katerem naj bi temeljil prostorski razvoj, absolutno predolg. Nekdo, ki bi morebiti želel pričeti investicijo, je zaradi sprememb namenske rabe zemljišča pri-moran čakati štiri, šest ali pa celo deset let, kolikor so bile stare najstarejše vloge. Skupaj je bilo na pobude občanov za spremembo namenske rabe
podanih 1034 odgovorov: pri Sv. Tomažu 172, v Središču ob Dravi 98 in v Ormožu 764. Sedaj, ko so OPN sprejeti, se ugotavlja, da so ti tako obsežni in kompleksni, da ima večina ljudi težave z njihovo uporabo,« je pripravo OPN za območje treh ormoških občin pojasnil Boštjan Najžar iz Medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Nosilci prostora se ne držijo rokov, nekateri sploh ne vedo, kaj naj z gradivom počnejo
Na vprašanje, kje so se pri pripravi aktov pojavljale največje težave, je Najžar odgovoril: »Prva težava je v tem, da se nosilci urejanja prostora ne držijo rokov za izdajo smernic in mnenj, kar zavleče postopek za nekaj mesecev. Druga težava je, da nekateri nosilci
Od 211 občin v Sloveniji jih ima OPN sprejet le 76
Foto: Črtomir Goznik
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor je imelo v začetku novembra letos 76 slovenskih občin sprejet OPN oziroma akt, ki se šteje kot OPN. Iz območja Podravja je na ta datum imelo OPN sprejet devet občin: Destrnik, Dornava, Kidričevo, Trnovska vas, Žetale, Majšperk, Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
38 slovenskih občin ima OPN v fazi predloga, med temi so tri podravske: Juršinci, Sv. Andraž v Slovenskih goricah in Cirkulane. V fazi osnutka ima OPN 77 slovenskih občin, med temi jih je 14 podravskih: Gorišnica, Ptuj, Slovenska Bistrica, Starše, Videm, Zavrč, Cerkvenjak, Hajdina, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Podlehnik in Duplek.
20 občin na ministrstvo osnutkov OPN še ni poslalo, med temi so tri iz Podravja: Lenart, Maribor in Sv. Ana.
petek • 15. novembra 2013
Tednikov objektiv
Štajerski	5
Dodatni stroški občin pri pripravi Občinskih prostorskih načrtov
Občina	Stroški priprave OPN
Gorišnica	132.264 €
Videm	110.472 €
Ptuj	96.435 €
Podlehnik	80.000 €
Dornava	77.623 €
Cirkulane	56.208 €
Zavrč	49.294 €
Markovci	43.250 €
Majšperk	26.805 €
Kidričevo	25.028 €
Juršinci	19.740 €
Trnovska vas	2.940 €
Destrnik	0 €
Zetale	0 €
Hajdina	0 €
Sveti Andraž	3.000 €
Ormož	188.460 €
Sv. Tomaž	51.500 €
Središče ob Dravi	33.864 €
urejanja prostora nimajo urejenih in pripravljenih ustrezno ažuriranih strokovnih podlag. Posebno težavo predstavlja postopek CPVO, ki po mojem mnenju za prostorski akt tipa OPN ni smiseln, saj se presoja precej abstraktne stvari, ki ji ne razumejo niti nekateri nosilci urejanja prostora. Učinkoviteje
bi bilo, da bi se presojali občinski podrobni prostorski načrti, kjer gre za konkretne rešitve in so okoljski vplivi merljivi. Težava je tudi število nosilcev urejanja prostora, saj je seznam teh absolutno predolg, kar nekaj od njih pa jih ne ve, kaj naj z gradivom sploh počnejo. To se odraža v izdanih smernicah in
mnenjih, ki jih podajajo. Čas bi že bil, da se to področje uredi in mogoče bi bilo dobro, da pripravljavci novega zakona razmislijo, ali ne bi bilo dobro ustanoviti skupne službe, v
Ptuj • Stroški dodatnih gradiv za občinski prostorski načrt
Za dodatne študije skoraj 97 tisoč evrov
Stroški dodatnih gradiv za izdelavo OPN so po posameznih občinah različni, kar je v odvisnosti od gradiv, zahtevanih v izvedbi postopka. Tako je za Mestno občino (MO) Ptuj treba izdelati okoljsko poročilo, saj je za OPN MO Ptuj zahtevana izvedba postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).
Foto: Črtomir Goznik
»Za OPN MO Ptuj je tudi za področje ohranjanja narave zahtevana še izdelava dodatka za varovana območja k okoljskemu poročilu. Zaradi poplavne nevarnosti na nekaterih območjih načrtovanih posegov v prostor je za OPN MO Ptuj potrebna tudi izdelava poplavne študije, da bo v postopku priprave in sprejema OPN MO Ptuj možno pridobiti pozitivno mnenje s področja upravljanja z vodami. Za potrebe določitve območij, ki jih je treba prepoznati z vidika poseljenosti občine in z vidikov ogroženosti zaradi plazovitosti in obremenjenosti s hrupom, pa so izdelane še druge strokovne podlage,« so o dodatnih gradivih za OPN MO Ptuj povedali v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju. Skupaj znašajo stroški dodatnih gradiv za OPN MO Ptuj 96.435,06 evra. Osnovni strošek izdelave OPN z izdelavo podrobnejšega urbanističnega načrta mesta Ptuj pa znaša skupaj 68.432,40 evra.
Vrednosti dodatnih študij za OPN MO Ptuj
•	okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja (20.117,80 evra, dodatek za varovana območja 5.776,46 evra); plačilo se bo izvedlo po izvedeni nalogi,
•	strokovna podlaga s področja poplavnosti (izdelava kart poplavne nevarnosti ter razredov poplavne nevarnosti v dolinah potokov Grajena in Rogoznica za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij v Mestni občini Ptuj), 20.856 evrov,
•	strokovna podlaga s področja hrupa (strateška karta hrupa za poselitvena območja mesta Ptuj s predlogom območij varstva pred hrupom), 16.800 evrov,
•	strokovna podlaga s področja plazovitosti (karta geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja za območje Mestne občine Ptuj), 22.641,60 evra,
•	strokovna podlaga za poselitev izven območja urbanističnega načrta Ptuja, 10.243,20 evra.
MG
kateri bi bili združeni vsi tisti, ki se ukvarjajo s prostorom in njegovim načrtovanjem. Tako bi se smernice in mnenja na prostorski akt pridobivalo na enem mestu, ne pa da se prosi okrog 40 nosilcev prostora, vsak od njih zastopa svoje stališče, posledice neusklajenosti pa običajno nosi občina.«
Dodatni stroški priprav občinskih prostorskih načrtov različni,
ponekod jih
sploh ni
Občina Trnovska vas je pri izdelavi občinskega prostorskega načrta za dodatne študije plačala 2.940 evrov. Ta
sredstva so šla za izdelavo elaborata o vrednotenju vplivov na kulturno dediščino za OPN, to pa je zahtevalo Ministrstvo za kulturo. V občini Juršinci so bili dolžni izvesti poplavno študijo za naselje Gabrnik in Juršinci. Pogodbena cena za izdelavo kart poplavne nevarnosti ter kart razredov poplavne nevarnosti na območju naselij Gabrnik in Juršinci ob potoku Krka za zagotavljanje poplavne varnosti v stanovanjsko-kmeč-kih naselij v Gabrniku in Jur-šincih je znašala 19.740 evra. V občini Markovci so od leta 2007 v zvezi s plačili okoljskih in drugih študij, ki so bile potrebne za izdelavo občinskega prostorskega načrta, ki vključuje tudi njihovo obrtno cono (za območje OC so uspešno izvedli več sprememb), imeli skupnih stroškov za 43.250
evrov. V občini Kidričevo so v postopku priprave in sprejemanja Občinskega prostorskega načrta izvedli celovito presojo vplivov na okolje. Pogodbena cena zanjo je bila 5.928 evrov, brez DDV. Za potrebe izdelave OPN so v skladu z uredbo in pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda, naročili še izdelavo kart poplavne nevarnosti ter kart razredov poplavne nevarnosti na območju Dravskega polja ob reki Polskavi, da bi tako zagotovili poplavno varnost v stanovanjsko-kmečkih naseljih v jugozahodnem delu občine Kidričevo. Pogodbena vrednost za izdelavo omenjene poplavne študije je bila 19.100 evrov, brez DDV. Občina Dornava je bila na širšem
Delitev stroškov delovanja Skupne občinske uprave Sp. Podravja po občinah za prostorske planske akte (OPN)
OBČINA	Št. preb.	Znesek obveznosti za to nalogo za posamezno občino	Znesek sofinanciranja RS za to nalogo	Dejanski strošek občine
Cirkulane	2.299	5.073,76	2.497,90	2.575,87
Dornava	2.932	6.470,76	3.185,66	3.285,10
Hajdina	3.748	8.271,62	4.072,25	4.199,37
Juršinci	2.354	5.195,14	2.557,65	2.637,49
Kidričevo	6.645	14.665,14	7.219,89	7.445,25
Markovci	3.985	8.794,67	4.329,76	4.464,91
Podlehnik	1.897	4.186,57	2.061,12	2.125,45
Sv. Andraž	1.221	2.694,68	1.326,63	1.368,04
Trnovska vas	1.347	2.961,13	1.463,53	1.497,60
Videm	5.618	12.398,61	6.104,04	6.294,57
Zavrč	1.622	3.579,66	1.762,33	1.817,34
Zetale	1.326	2.926,41	1.440,72	1.485,69
MO Ptuj	23.629	52.147,87	25.673,24	26.474,62
Skupaj	58.623	129.366,03	63.694,72	65.671,31
V tabeli je prikazana delitev stroškov, ki so nastali pri izvajanju konkretnih nalog v letu 2012. Na področju prostorskega načrtovanja je dogovorjen ključ število prebivalcev posamezne občine glede na število prebivalcev vseh občin, vključenih v posamezno nalogo. V stroških izvajanja posamezne naloge so vključena sredstva za plače zaposlenih, ki to nalogo izvajajo, ter sredstva za pokrivanje materialnih stroškov in storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje konkretne naloge. Sem spadajo v ustreznem deležu stroški pisarniškega materiala, zdravniških pregledov, strokovnega izobraževanja, nakupa računalniške in druge opreme, stroški službenih potovanj in podobno, v ustreznem deležu pa tudi stroški, ki se po pogodbi pokrivajo sedežni občini za stroške informacijskega sistema in komunikacij ter različne materialne stroške. V letu 2012 se je na delovnem področju prostorskega načrtovanja za izvajanje vseh treh nalog, prostorskih planskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov ter priprava in izdaja potrdil s področja prostora, porabilo skupno 201.315,55 evrov, kar predstavlja 20,98 % realizacije finančnega načrta SOU SP. Od tega zneska so občine preko sofinanciranja od države dobile povrnjeno 99.113,56 evrov, in je dejanski strošek vseh vključenih občin za celotno delovno področje znašal 102.201,99 evrov.
Vir: občine
Vir: SOU Ptu
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 15. novembra 2013
o CD
£ o
o
O
"5
Foto: Črtomir Goznik
Veča se število vlog za manj zahtevne in nezahtevne objekte
Kljub temu da mnogi posamezniki čakajo na spremembo namembnosti, pa se število vlog za izdajo gradbenih dovoljenj ne zmanjšuje. Razlog je predvsem v spremenjeni zakonodaji in klasifikaciji objektov na manj zahtevne in nezahtevne objekte. Po podatki Upravne enote Ptuj je bilo v letošnjem letu do konca septembra vloženih 741 vlog za izdajo gradbenega dovoljenja. Od tega je bilo 482 vlog za nezahtevne objekte in 259 vlog za manj zahtevne oziroma zahtevne objekte. Zaradi sprejete in spremenjene Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se je povečalo predvsem število vlog za nezahtevne objekte, zmanjšalo pa se je število vlog za manj zahtevne in zahtevne objekte. Številke so skorajda primerljive z lanskimi. V prvi polovici lanskega leta je bilo 546 vlog, od tega jih je bilo 355 za nezahteven objekt in 191 za manj zahteven oziroma zahteven objekt, v letu 2013 pa skupaj 558 vlog, od tega je bilo 379 vlog za nezahteven objekt in 179 vlog za manj zahteven oziroma zahteven objekt. Povprečen čas reševanja upravnih zadev v dnevih (od dne popolne vloge do vročitve) je 19,44 dneva. V letošnjem letu so na UE Ptuj zavrnili 57 vlog. Najpogostejši razlog za zavrnitev vloge je ugotovitev, da predloženi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni v skladu s prostorskim aktom, ki velja na območju. Med najpogostejšimi neskladji so želena etažnost objekta, oblika strehe ali gradnja na kmetijskem zemljišču.
PK
ptujskem območju med prvimi, ki je sprejela občinski prostorski načrt. Strošek priprave akta je bil 74.342 evrov; družbi OIKOS Domžale so plačali 56.805, podjetju ICRO Domžale pa 14.256 evrov. Strošek objave v uradnem glasilu (Inštitut za lokalno samoupravo) je bil 3.281 evrov. Okoli 6.500 pa občina Dornava letno nameni tudi Skupni občinski upravi, kar pomeni, da je treba prišteti še te stroške. »Skupno občinsko upravo občin Spodnjega Podravja plačujemo v skladu z letnim načrtom. Znesek za leto 2014 je planiran v višini 6.547 evrov. Približno toliko se plačuje vsako leto,« je pojasnil župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Pripravljavec OPN za občino Gorišnica je Geodetski zavod Celje. Dosedanji strošek priprave dokumenta, ki je trenutno v fazi osnutka, je bil 74.264 evrov, do konca postopka pa računajo, da bodo morali zagotoviti še okoli 58.000 evrov. Občina Videm je med letoma 2011 in 2013 za izdelavo kart poplavne in erozijske nevarnosti, hidrološko hidravlično študijo za občino, LEK, okoljsko poročilo in izdelavo karte razredov poplavne nevarnosti na Polskavi, projektno dokumentacijo ter strokovno podlago za OPN odštela 110.472 evrov. Občina Maj-šperk je za izdelavo okoljske-ga poročila plačala 26.805,60 evrov. Občina Podlehnik je za izdelavo vse potrebne dokumentacije namenila 80.000
evrov. Občina Cirkulane je za izdelavo okoljskega poročila plačala 10.728, za pripravo prostorskega načrta pa 45.480 evrov, skupno torej 56.208 evrov. Občina Zavrč je za študije in drugo dokumentacijo namenila 49.294 evrov. Občina Destrnik za izdelavo OPN ni potrebovala nobene dodatne študije, zato s tem niso imeli dodatnih stroškov, prav tako tudi občini Žetale in Hajdina. Občina Ormož je za izdelavo OPN skupno plačala 188.460 evrov (z DDV). Od tega so izdelovalcu plačali 163.200 evrov z DDV ter izdelovalcu okoljske-ga poročila 25.260 evrov (z DDV). Strošek priprave OPN za občino Središče ob Dravi je bil 33.864 evrov. Izdelavo akta so financirali v teh letih: leta 2008 21.600 evrov, leta 2009 1.464 evrov in leta 2010 10.800 evrov. Skupni strošek priprave OPN za občino Sv. Tomaž je znašal 51.500 evrov z DDV.
S sprejetjem OPN občine in občani »križa še niso odrešeni«
Izdelava in sprejemanje OPN je dolgotrajni, večletni proces. V skladu z novo sprejetim OPN morajo občine nato v roku šestih mesecev na novo definirati Program opremljanja stavbnih zemljišč in pripraviti novelacijo Odloka za odmero komunalnega prispevka. Oba akta potrjuje občinski
svet in sta podlaga za izračun komunalnega prispevka, ki ga plačajo investitorji. Zaradi neupoštevanja zgoraj navedenega postopka in opozoril ormoške opozicije je 21. oktobra letos Ministrstvo za infrastrukturo in prostor občini Ormož odredilo prenehanje veljavnosti obeh obstoječih dokumentov (Programa in Odloka). V skladu z dopisom ministrstva je občina Ormož od 18. oktobra dalje in do sprejema novih aktov dolžna komunalni prispevek obračunavati na podlagi državnega pravilnika. To pa po mnenju ormoškega opozicijskega svetnika Vilija Trofenika pomeni razpolovitev dosedanjih komunalnih prispevkov na območjih s kanalizacijo, na območjih brez kanalizacije pa zmanjšanje na približno eno tretjino dosedanjih zneskov. Na območjih, kjer se kanalizacija gradi, se po Trofenikovih besedah delni komunalni prispevek za kanalizacijo zvišuje za polovico.
V Podravju ima OPN sprejetih devet občin: Destrnik, Dornava, Žetale, Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, Kidričevo, Trnovska vas in Majšperk. Po našem poizvedovanju pet občin, kjer je od potrditve OPN minilo več kot šest mesecev, ni potrdilo niti Programa opremljanja stavbnih zemljišč niti Odloka za odmero komunalnega prispevka. Občini Kidričevo in Majšperk sta OPN sprejeli letos jeseni, kar pomeni, da imata za pripravo Programa in Odloka čas še slabega pol leta. V občini Dornava je bil OPN potrjen letos poleti. Šestmeseč-
ni rok pri njih prav tako še ni potekel in niso v prekršku. Se pa kmalu izteka rok za pripravo obeh aktov občini Trnovska vas, kjer so OPN potrdili letos ob koncu maja. Po besedah direktorja občinske uprave Jožeta Potrča sta dokumenta v pripravi, sprejeli naj bi ju kmalu. Tudi Trnovska vas (zaenkrat) ni v prekršku.
Komunalni
prispevki
zaračunani
nezakonito!
Tri občine (Destrnik, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž) so v prekršku in komunalni prispevek v času od sprejetja novih OPN zaračunavajo nezakonito. V prekršku je tudi občina Žetale, ki komunalnega prispevka sicer doslej še sploh ni obračunavala. To pomeni, da bodo Program o opremljanju stavbnih zemljišč in Odlok za odmero komunalnega prispevka pripravljali popolnoma na novo. »Zavedamo se, da smo v prekršku, Program in Odlok pa bomo kmalu tudi pričeli pripravljati,« je dejal prvi mož občine Žetale Anton Butolen.
Župan občine Dornava Raj-ko Janžekovič nam je pojasnil, da predvidevajo sprejetje obeh aktov do konca tega leta, aktivnosti za pripravo obeh dokumentov so že pričeli.
Tega, da je občina v prekršku, se zaveda tudi župan občine Destrnik Vladimir Vindiš: »Vemo, da smo v prekršku. Občinska uprava ima
oba dokumenta pripravljena za obravnavo in potrditev na občinskem svetu. Vendar nam opozicijski svetniki iz stranke SLS obravnavo na občinskem svetu onemogočajo. Program in Odlok sta že bila na dnevnem redu ene izmed sej, vendar so ju SLS-ovi svetniki, ki imajo v občinskem svetu večino, umaknili iz obravnave. Torej nam o tem sploh še ni bilo omogočeno razpravljati, kaj šele odločati. V skladu z novim Programom opremljanja stavbnih zemljišč in Odlokom o odmeri komunalnega prispevka bi se dajatev komunalnega prispevka za naše občane znižala za 40 odstotkov.«
Tudi v občinah Sv. Tomaž in Središče ob Dravi vedo, da je šestmesečni rok za pripra-
vo obeh aktov že potekel in da so v prekršku. Direktorica uprave občine Sv. Tomaž Zinka Hartman nam je pojasnila, da sta dokumenta v pripravi in ju nameravajo potrditi do konca tega leta. Po besedah direktorice uprave občine Središče ob Dravi Jelke Zidarič Trstenjak je tudi pri njih priprava obeh aktov že v pripravi, potrdili pa naj bi ju v začetku prihodnjega leta. Prav tako novelacijo Programa in Odloka pripravljajo v občini Ormož, kjer sicer ta čas niso v prekršku, saj jim je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor odredilo upoštevanje državnega pravilnika.
Majda Goznik Dženana Kmetec Patricija Kovačec Mojca Zemljarič
Čeprav smo novinarji mnenja, da bi uradno posredovanim dokumentom lahko zaupali oziroma bi jim morali zaupati, pa vse bolj ugotavljamo, da se kdaj pa kdaj tudi na informacije s strani uradnih organov ni moč povsem zanesti. Za pripravo članka smo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zaprosili za podatke, v katerih fazah je priprava OPN-jev v posameznih občinah. Prejeli smo seznam vseh slovenskih občin in iz njega povzeli podatke. Vendar se je naknadno pri pripravi članka ter zbiranju informacij pri različnih virih izkazalo, da seznam ni pravilen. Na seznamu je navedeno, da so v občinah Majšperk in Trnovska vas postopki v fazi predloga, za občino Kidričevo pa celo v fazi osnutka. Dokument nam je bil posredovan 10. oktobra, ko so vse tri imenovane občine OPN-je že imele sprejete. Trnovska vas je OPN potrdila maja, Majšperk in Kidričevo pa v sredini septembra. Ministrstvo smo na napako opozorili in v tem tednu so nam posredovali ažuriran seznam, ob tem pa zapisali: »Evidenca OPN je pri nas vodena na podlagi prejetih analognih in digitalnih verzij OPN, ki jih morajo občine v skladu z zakonom poslati na tukajšnje ministrstvo z dnem njihove uveljavitve. Ker pa nekatere občine teh aktov ne pošljejo takoj, ampak jih moramo k temu včasih pozivati, v naši evidenci posledično niso zavedeni, kljub temu, da so veljavni. Ministrstvo sicer spremlja tudi objave OPN v uradnih glasilih, a ne vodi evidence na podlagi teh objav, saj občine pogosto svoje odloke objavljajo v lokalnih glasilih in ne v Uradnem listu RS. V prilogi pošiljamo novo evidenco na današnji dan (06. 11. 2013). Vanjo smo uvrstili tudi občine, ki jih navajate v vašem dopisu, saj smo njihove OPN-je prejeli pred kratkim (Trnovska Vas, Majšperk), med sprejetimi pa navajamo tudi Kidričevo, čeprav nam še niso poslali njihovega OPN.«
Pri pregledu dokumentacije za občino Ormož pa smo zasledili še drugo anomalijo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je dopis o prenehanju veljavnosti Programa opremljanja stavbnih zemljišč in Odloka o odmeri komunalnega prispevka na občino Ormož naslovilo 21. oktobra, prepoved o rabi obeh aktov pa velja od 18. oktobra - torej je prepoved v veljavo stopila tri dni prej, preden je ministrstvo dokument sploh odposlalo.
MZ
petek • 8. novembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski	7
Kidričevo • Vroče zaradi proračuna 2014
Vse gre v Cirkovce, na Kidričevo pa se pozablja
Na zadnji seji občinskega sveta je bilo vroče tudi zaradi predloga proračuna za prihodnje leto 2014; svetniki opozicije so namreč prepričani, da je za ureditev Cirkovc namenjenega preveč denarja, medtem ko naj bi na ureditev Kidričevega, kjer je center občine, pozabljali.
Računovodkinja Darinka Kačičnik je pojasnila, da načrtujejo v letu 2014 za 6,9 milijonov evrov skupnih prihodkov in za 8,3 milijona evrov odhodkov, pri čemer naj bi bilo kar 56 % ali 4.676.500 evrov investicijskih odhodkov. Zaradi negativne razlike planirajo zadolževanje za okoli 1,5 milijona evrov. Župan Anton Leskovar je ob tem poudaril, da je predlog proračuna naravnan investicijsko, čeprav se zavedajo, da so zlati časi, ko so bili gradbinci pripravljeni delati za skoraj vsako ceno, že mimo. Najprej želijo končati vse že začete projekte, gradnjo novega zdravstvenega doma v Kidričevem in celovito obnovo dvorca Šterntal, v katerem naj bi uredili multicenter in vanj prenesli tudi sedež občine ter celotno občinsko upravo. Poleg tega načrtujejo še dokončno ureditev cest infrastrukture po komasaciji Dravsko polje, nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema, gradnjo cest v naseljih
Kungota in Njiverce ter več manjših projektov, vse skupaj pa je v precejšnji meri odvisno od uspehov na razpisih za državna in evropska sredstva.
Opozicija spet ni bila povabljena k rezanju pogače
A nekoliko oslabljena opozicija s predlogom proračuna ni bila zadovoljna, predvsem zato, kot je poudaril Branko Valentan (LDS), ker pri snovanju njegovega predloga tudi tokrat niso povabili predstavnikov opozicije; prav zaradi tega naj bi vodja svetniške skupine Zoran Žunko (LDS) to sejo tudi bojkotiral. Marka Pergerja (SD) je poleg tega motilo tudi, ker naj bi občina v zadnjih treh letih v naselju Njiverce investirala le okoli 5000 evrov, torej skoraj nič, medtem ko naj bi z vlaganji v ureditev Cirkovc pretiravala. Še bolj ga je ujezilo, ker so kljub ogromnim stroškom pred-
Foto: M. Ozmec
V Kidričevem načrtujejo gradnjo turistično-športnega hotela ter obnovo nekdanjega letnega kopališča (na posnetku), ki že več let sameva in propada.
videli še dodatnih 300.000 evrov za dokončanje ureditve vaškega jedra Cirkovc, medtem ko naj bi na ureditev naselja Kidričevo, kjer je center občine, enostavno pozabili. Ogorčen je bil tudi Jože Med-
ved (NSi); županu je očital, da v treh letih, odkar je na čelu občine, ni iz evropskih virov
za ureditev cest pripeljal niti evra; tudi on je menil, da gre za Cirkovce preveč denarja,
medtem ko ureditev naselja Kidričevo sploh ni v planu. Opozoril pa je tudi na nujnost gradnje novega župnišča v Lovrencu, saj se je staro porušilo, zato je župana in svetnike pozval, da svoj delež prispeva tudi občina. Da tudi v Staro-šincah že več let niso naredili nič iz občinskega denarja, je opozorila Ivanka Korez (SDS), pomisleke zaradi dodatno planiranih 470.000 evrov za ureditev centra Cirkovc pa je izrazil tudi Stanislav Lampič (SD). Daniel Zajc (SD)pa je povedal: »Za Cirkovce namenjate skoraj vsak planiran evro, zato za druge vasi denarja zmanjkuje.« Pojasnil je, da je edini iz vrst opozicije sicer sodeloval pri pripravi predloga proračuna: »A to bilo tako, kot da bi bil pri sodniku. Na vsak moj predlog se je vsul plaz vprašanj in negodovanj, češ, vzemi tako, kot je, ali pa pusti. Nobene možnosti nisem imel, da bi kaj dosegel!«
Kljub vsemu so predlog proračuna za leto 2014 svetniki županove vladajoče koalicije z večino svojih glasov podprli in ga dali v 15-dnevno javno obravnavo.
M. Ozmec
Ivanjkovci, Miklavž • Modernizacija cest
Cesta iz vasi do mesta
V občini Ormož, na meji med krajevnima skupnostma Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu, so nedavno slovesno odprli tri na novo asfaltirane cestne odseke: Mali Brebrovnik, Veličane in Škrjančev klanec.
V Kidričevem kmalu nov hotel in sanacija kopališča
Župan Anton Leskovar je na seji svetnike (in še koga) prijetno presenetil z informacijo, da so v sodelovanju z vodstvom kidričevskega Taluma našli potencialnega investitorja za gradnjo športno-turistične destinacije v Kidričevem, ki jo že nekaj časa načrtujejo. Gre za uveljavljeno hotelirsko podjetje Rimc hoteli iz nemškega Hamburga, s katerimi so že navezali stike in se pogovarjali o možnostih tesnejšega sodelovanja. Želijo namreč, da bi združili moči in skupaj sodelovali pri pripravi analize za bodoči regijski center za športni turizem, pri čemer aktivno sodeluje tudi Talum. V okviru tega projekta načrtujejo v Kidričevem gradnjo hotela ter obnovo nekdanjega letnega kopališča. O možnostih konkretnejšega sodelovanja so se z lastniki skupine Rimc hoteli iz Hamburga pogovarjali tudi med njihovim dvodnevnim obiskom v Kidričevem, v torek in sredo, 5. in 6. novembra, vendar o podrobnostih, ugotovitvah ali morda celo o konkretnih dogovorih do zaključka redakcije niso želeli dajati nobenih izjav, ne na občini Kidričevo in ne v Talumu.
Izvajalec del je bilo podjetje Asfalti Ptuj, vrednost naložbe, ki je bila v celoti financirana iz sredstev proračuna občine Ormož, je nekaj manj kot 290.000 evrov. V sklopu investicije so na novo asfaltirali 2,4 kilometra povezovalnih poti v naseljih Mali Brebrovnik in Ve-ličane ter v dolžini slabega pol kilometra preplastili Škrjančev klanec. Na povezovalnih poteh so površino cestišča na novo nasuli in asfaltirali, pod cesto uredili prepuste in zamejili vodotoke. Na Škrjančevem
klancu so na mestih, ki so bila najbolj poškodovana, sanirali tampon cestišča, cesto so na novo asfaltirali, izgradili prepu-ste in po celotni dolžini klanca namestili mulde. Slednje je bilo potrebno zaradi zaščite samega cestišča in bankin, saj so nalivi in neurja v preteklosti na bankinah ob klancu povzročali veliko škode.
Krajani so z novo pridobitvijo v dolini pod Svetinjami več kot zadovoljni, kar so izrazili tudi na slovesnem odprtju, ki je bilo v soboto, 19. oktobra.
Slovesnosti so se med drugimi udeležili župan občine Ormož Alojz Sok, predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh in podpredsednica KS Miklavž pri Ormožu Irma Murad. Organizatorja slavnostnega dogodka sta bila predstavnika naselij Veličane in Mali Brebrovnik v svetu KS Ivanjkovci Mitja Kosec in Boštjan Kosec. Blagoslov moderniziranih cestnih odsekov pa je opravil svetinjski župnik.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Kriza tudi v kulturi
Festivala komornega gledališča na Ptuju letos ne bo
Ker v Mestnem gledališču Ptuj niso uspeli zbrati potrebnih sredstev za izvedbo festivala Monodrama Ptuj 2013, ki naj bi bil izpeljan konec leta, so tega morali odpovedati. Potrebovali so okrog 25 tisočakov, zbrali pa le petino sredstev.
Slavnostni prerez vrvice; z leve: ormoški župan Alojz Sok, predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh in člana sveta KS Ivanjkovci Boštjan in Mitja Kosec
»Časi so žal taki, da ob mnogih rezih v proračune javnih institucij in zaostreni gospodarski situaciji v gledališču nimamo nobenih rezerv, s katerimi bi lahko sami pokrili stroške izvedbe takega festivala. Zato smo bili primorani sprejeti nam neljubo odločitev, da v tem letu Festivala Monodrama Ptuj 2013 ne izvedemo. Kako bo s prihodnostjo festivala, zaenkrat ne moremo povedati še ničesar, upamo le lahko, da bomo v prihodnosti uspeli in zmogli sami ali ob pomoči kakšnih partnerjev obuditi to žlahtno gledališko prireditev, ki je v svoji več kot desetletni zgodovini pomembno prispevala k razvoju in promociji monodramskega gledališča v našem in širšem okolju,« pojasnjuje Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj.
Festival komornega gledališča bi moral biti izpeljan konec leta, zanj pa bi potrebovali
okrog 25.000 evrov. Doslej je organizatorjem uspelo zagotoviti le 5.000 evrov, ki jih je prispevala MO Ptuj. Ministrstvo za kulturo pa - tako kot že nekaj let - tudi tokrat ni odobrilo nič. »Da pa bi razliko v času zaostrenih gospodarskih razmer nabrali na trgu ali pa pokrili s prodajo vstopnic, je nerealno. Ko smo tehtali, kaj v dani si-
tuaciji storiti, smo se odločili, da bomo sredstva preusmerili v to, da obdržimo gledališke abonmaje, ki so hrbtenica re-pertoarne ponudbe vsakega gledališča,« še dodaja Srpčič, ki upa, da jim bo v prihodnjem letu uspelo zbrati potrebna sredstva za izvedbo festivala in ga ponovno obuditi na ptujskih odrskih deskah.
Dženana Kmetec
Peter Srpčič: »Festivala komornega gledališča na Ptuju letos ne bo.«
Foto: MZ
Foto: DK
S Štajerski
Spodnje Podravje
petek • S. novembra 2013
Hajdina • Petnajsti občinski praznik
Skrb za večjo kakovost življenja občanov
V občini Hajdina letos praznujejo že 15. občinski praznik. Praznovanje bodo sklenili z osrednjo prireditvijo, ki bo jutri in na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja, priznanja za urejeno okolje ter razglasili najboljše v športnih tekmovanjih, ki so ob kulturnih prireditvah stalnica hajdinskega občinskega praznovanja.
V obdobju med dvema praznikoma se je največ dogajalo na infrastrukturnem področju. Izgradnja kanalizacije in spremljajočih infrastruktur-nih objektov za večjo kakovost življenja Hajdinčanov pa ostaja prioriteta tudi za v bodoče. V
tem času pa jih tudi zaposluje dopolnjevanje in spreminjanje občinske strategije in vizije, saj ugotavljajo, da jih kljub velikemu številu realiziranih projektov čaka še veliko aktivnosti.
„Na področju investicijskih vlaganj je bila prva prioriteta
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 15. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 9. NOVEMBRA 2013.
mag. Stanislav-Glažar Župan občinej hfpjdjrj&^
Foto: Črtomir Goznik
Stanislav Glažar, župan občine Hajdina
WILLIAMS

Zg. Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: vilko.gerecnik@siol.net
TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z Ol A VRVJO, PREBOJI. DIAMANTNO REZANJE. HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORIŠČ
Iskrene čestitke ob prazniku občine Hajdina želimo vsem občankam in občanom! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkozono zaupanje.
nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema po vseh vaseh naše občine. Ob tem pa smo poskrbeli še za urejanje ostale infrastrukture. Pomembne pridobitve so hodniki za pešce z javno razsvetljavo, ki smo jih uredili na Spodnji Hajdini, v Dražencih in ob magistralni cesti Skorba-Haj-doše. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo poskrbeli za večjo prometno varnost naših občanov, uredili prometni režim v okolici OŠ, cesto proti Gerečji vasi in zagotovili nujno potrebno parkirišče. To bo služilo tudi novemu Športnemu parku, ki je nastal ob šoli. Veliko pozornosti smo namenili izboljšanju prostorov, v katerih delujejo naša društva. Gasilci iz Dražencev so bogatejši za novo gasilsko vozilo, športniki v Gerečji vasi za namakalni sistem na nogometnem igrišču. Urejena sta tudi okolica in vhod v 1. mitrej na Sp. Hajdini. Preuredili in obnovili smo tudi mrliško vežico ter
Sebastien Majhen s.p.. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina
Telefon: 781 54 41, fax: 781 54 41
Gsm: 041 620 205
e-mail: sebastien.majhen@siol.net
MONTAŽA, SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE
-	TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE HIŠ IN SANITARNE VODE,
-	OGREVANJE NA BIOMASO, SEKANCI, PELETI, POLENA,
-	SOLARNA TEHNIKA, KOT POMOČ PRI DOGREJEVANJU-SANTIRNA VODA,
-	OGREVANJE NA PLIN IN OLJE
VSE TO MONTIRAMO, VZDRŽUJEMO IN SERVISIRAMO. ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE HAJDINA.
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina.
zagotovili dodatne žarne grobove. Pripravili smo projektno dokumentacijo, zagotovili zemljišča in izbrali izvajalca za 1. fazo ureditve ceste od PSC na Zg. Hajdini v smeri okrepčevalnica Maja. Uspešni smo bili pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev, saj smo pridobili sklepe o sofinanciranju za kanalizacijo, športni park, naravoslovno učno pot, javna dela, komasacijo, ureditev dvoran, energetsko sanacijo šole ... Nekateri projekti so dvoletni. Iz zunanjih virov se bo za te namene porabilo 564.373 evrov," je o najpomembnejših občinskih pridobitvah v letih 2012/2013 povedal hajdinski župan Stanislav Glažar.
Hajdinski župan je zelo ponosen na delovanje društev, ki so v preteklem letu poskrbela za promocijo in prepoznavnost občine v širšem slovenskem ter mednarodnem prostoru. Izjemno uspešni so bili gasilci, saj bodo rezultati z zlatimi črkami zapisani v zgodovini gasilstva. Najodmevnejše na področju kulture so bile prireditve ob 100-letnici uspešnega ustvarjanja KPD Staneta Petroviča Hajdina. Športna društva, ki se vključujejo v ŠZ občine Hajdina, so dosegla zavidljive rezultate med individualnimi in kolektivnimi športnimi panogami. S svojimi projekti vedno znova navdušujejo tudi občanke, ki so vključene v društva žena, deklet in gospodinj. Turistično društvo Mitra Hajdina je v svojem bogatem programu aktivnosti prvo turistično publikacijo nadgradilo še z razglednicami o občini Hajdina. Z bogato dejavnostjo pa se lahko pohvalijo tudi humanitarna, etnografska, planinsko, lovska in druga društva.
MG
Ptuj • Tradicionalno ptujsko martinovanje
Ustoličili bodo peto ptujsko vinsko kraljico
Od danes do ponedeljka bodo v MO Ptuj potekale že tradicionalne martinove prireditve z bogato ponudbo kulinaričnih dobrot in kakovostno vinsko kapljico v martinovih hramčkih, postavljenih na Mestni tržnici, kjer bo potekal tudi bogat spremljevalni kulturni in zabavni program, vključno z vinogradniškimi igrami. Martinovanje organizirajo Javne službe Ptuj s soorganizatorji in sponzorji. Organizacija in izvedba je ocenjena na 14 tisoč evrov, brez deleža društev in drugih nevladnih organizacij, javnih zavodov ter podjetij.
Začetek martinovih prireditev bodo danes ob 11. uri svečano oznanili na ptujskem gradu, prireditev Žlahtni vinski okusi s ptujskega območja vinsko turističnih cest naj bi v bodoče postala tradicionalna. Še pred tem pa bodo na zanimivem predavanju predstavili vinogradniške zavetnike.
Danes na vodene oglede kleti ob kozarčku mošta vabi Ptujska klet. Martinovali bodo tudi člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje slovenske gorice. Imenovali bodo svoje-
ga kletarja, z razstavo martinovih jedi pa se bodo predstavile članice Društva kmetic MO Ptuj. Na martinov dan, ko bodo ustoličili že peto ptujsko vinsko kraljico, se bodo na Ptuju srečali tudi predstavniki FECC Slovenije, pričakujejo pa tudi vinske viteze in vinske kraljice. Na martinovo, ki je v teh krajih tudi mali fašenk ali jesenski pust, se na Ptujskem že tradicionalno pričenjajo tudi prepustne prireditve. Princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, z letošnjim
Foto: Črtomir Goznik
Organizatorji ptujskega martinovanja so napovedali bogat program prireditev, ki se bodo zvrstile od 8. do 11. novembra.
martinovanjem pričenja drugo leto svojega mandata. Letošnji martinov dan bodo obogatili tudi s kuhanjem martinovega lonca, v katerega bodo svoje kulinarično znanje dodajali kuharji iz različnih podjetij in institucij. Nastopili bodo Vinički tamburaši, zaplesalo bo kar 50 parov folklornih skupin Spodnjega Podravja, po blagoslovu mošta bodo nazdravili z novim vinom in predstavili novi vinski letnik, ki je ponovno bolj tipično štajerski, je napovedal ptujski mestni viničar Andrej Rebernišek.
Na osrednji martinovi zabavi bodo zabavali Frajkinclarji. Mesto vina in trte z izjemno bogato vinogradniško in vinarsko dediščino bo od 10. novembra bogatejše tudi za obnovljeno kulturno dediščino, stoletno prešo in vinogradniškim muzejem na Mestnem Vrhu. To je že druga preša na VTC 13, ki so jo iztrgali iz pozabe in jo ohranili kot dediščino, ki bo lahko pripovedovala bogato zgodovino vinogradništva in vinarstva na Ptujskem. Na poti med vinogradi od Jurija do Urbana, ki je del srednje slovenjego-riške vinske ceste VTC 13, pa bodo vinogradniki Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje slovenske gorice, ki so tudi najzaslužnejši za obnovo stoletne preše in odprtje vinogradniškega muzeja, 10. novembra že tradicionalno pripravili dan odprtih vrat.
MG
petek • 8. novembra 2013
Občine in podjetništvo
Štajerski	9
Foto: arhiv časopisa
Kdo je ukradel delovni stroj in zakaj ta ni bil zavarovan, ostaja nepojasnjeno. (Fotografija je simbolična.)
Destrnik • Zaračunava občinsko podjetje občini več ali manj?
Kdo je ukradel rovokopač (ICB) in zakaj ta ni bil zavarovan?
Potem ko smo v našem časopisu poročali o izgubah, ki jih je v zadnjih letih pridelalo občinsko podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o., ki bi ga bilo po mnenju svetnika Branka Horvata najbolj smiselno povrniti v režijski obrat, so se sedaj oglasili člani nadzornega sveta omenjenega podjetja. Ti trdijo, da podjetje občini ne zaračunava več, kot bi ji drugi, temveč bistveno manj, županu Vladimirju Vin-dišu pa očitajo celo, da laže. Razkrili pa smo tudi, da je bil lani ukraden rovokopač v lasti omenjenega podjetja, ki pa ni bil zavarovan in zato izgubo le še povečuje.
Kot pravi član nadzornega sveta podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., Aleksandre Koser, je majhno občinsko podjetje Horvat izrabil za politični poligon. Prepričan je, da gre za načrtno manipuliranje, saj da Horvat o rezultatih podjetja govori le v letih, ko mu to ustreza, in sicer ko je to poslovalo z izgubo: »O letih 2008, 2009 in 2012 Horvat ne govori nič. Zanimivo, kajne? Družba je namreč v teh letih poslovala z dobičkom, kar gotovo ne ustreza njegovim interesom, celo tako daleč je šel, da se spreneveda (vsaj upamo, da gre le za sprenevedanja), da rezultati za leto 2012 še niso znani. Vsi svetniki in strankarski sodelavci bi morali imeti toliko osnovnega znanja, da bi vedeli, da je treba v večini družb (razen v tistih, ki imajo poslovno leto različno od koledarskega) letne izkaze predložiti AJ-PES-u do 31. 3. za preteklo leto in da so podatki dostopni na tem in drugih brezplačnih portalih že lep čas. Glede na to, kako odločno in prepričljivo manipulira s podatki o poslovanju družbe, je to najmanj, kar se od njega pričakuje.«
Zaračunava podjetje več ali manj kot drugi?
Koser trdi, da Horvatove navedbe ne držijo in da je cilj teh zavajanje javnosti. Sam pravi, da so cene, ki jih občinsko podjetje zaračunava občini, nižje in ne višje kot sicer na trgu. Cena ure rovokopača 41,48 evra se po njegovih pojasnilih nanaša zgolj na manjša urna opravila, kjer je v ceno vštet tudi transport do trenutnega mesta izvedbe. Za vsa druga dela naj bi se od druge polovice leta 2012 dalje obračunavala cena 29,86 evra (z davkom).
To pa zavračata tako Horvat kot župan Vladimir Vindiš. Slednji nam je posredoval tudi cenik, iz katerega je razvidno, da je cena urne postavke za ro-vokopača 41,48 evra, a je ta iz leta 2011, novejši, kot pravi, ne obstaja. Lani pa so ravno rovokopača ICB
odtujili neznanci. Ker ta ni bil zavarovan in sredstva niso nadomeščena, to le še povečujejo skupno izgubo podjetja.
Koser: »Da je podjetje lani poslovalo negativno, je preverljiva laž!«
Tudi očitek, da sta on in Ivan Slukan (oba SLS) postavljena kot člana nadzornega sveta (NS) podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o. zato, da podjetje ostane v upravljanju »domačih«, zavrača: »Prav na pobudo takratnih opozicijskih svetnikov je komisija razrešila bivši NS in imenovala novega. Sedanja člana nadzornega sveta sta bila na 6. redni seji 7. 5. 2011 soglasno potrjena z 11 glasovi za in 0 proti.«
Celo laži pa je Koser obtožil destrniškega župana, češ da je ta zatrdil, da je bilo lani poslovanje družbe negativno, čeprav je bilo poslovno leto 2012 zaključeno s pozitivnim poslovnim izidom v višini 1.554 evrov.
To sicer po podatkih, ki smo jih preverili na Ajpesu, drži, ne spremeni pa dejstva, da je podjetje v lanskem letu imelo 58.257 evrov bilančne izgube iz preteklih let. Ravno to dejstvo pa je izpostavil tudi Vindiš, ki zato vse obtožbe na svoj ra-
čun zavrača in še enkrat poudarja, da je treba k izgubi prišteti odtujeni ICB, ki ni bil zavarovan in zato gre za dodatno čisto lanskoletno izgubo podjetja. »Kakorkoli obrnemo, pa je dejstvo tudi, da se podjetje napaja le iz občinskega proračuna. Kar se tiče laganja, je treba svoje trditve glede laži pojasniti z dokazi in zdi se mi prav smešno, da Koser kot član NS trdi, da podjetje posluje že kar nekaj let z izgubo, saj lansko poslovanje ni pokrilo izgube od predlani,« še dodaja Vindiš.
Kdo je ukradel rovokopač in električni agregat?
Vse izjave Koserja, češ da so njegove trditve netočne in neresnične, je Horvat odločno zavrnil: »Vsi navedeni podatki so javni in vsakomur dostopni (AJPES). Zagovarjanje neperspektivnega podjetja, ki je v letu 2010 pridelalo 61.319,73 evra izgube, v letu 2011 pa 57.828,00 evra, je nesprejemljivo. Sprenevedanje o
uspešnosti podjetja vodi v vedno večje izčrpavanje občinskega proračuna. Koser kot član nadzornega sveta Gradenj Destrnik bi moral med prvimi sprevideti ne-racionalnost delovanja podjetja, predvsem kadrovske politike.«
Prepričan je, da so višje cene kot na trgu le dodaten razlog za zaprtje podjetja, saj da gre za nekonkurenč-no podjetje. »Govori se celo o dvojnih cenah, kar še dodatno nakazuje na ne-transparentnost poslovanja. Prepričan sem, da je višja tarifa vedno pripravljena za občinski proračun. Ta dvojni cenik je sploh zanimiv, če vemo, da je bil na občinskem svetu sprejet le eden,« pravi Horvat, ki se sprašuje tudi o odgovornosti nadzornikov glede ukradenega rovokopača (ICB) in agregata za električno energijo. Stroja namreč nista bila zavarovana, za kar je po njegovem mnenju v veliki meri soodgovoren nadzorni svet: »O zaprtju podjetja seveda ne razmišljajo, saj bi s tem funkcije njih kot nadzornikov splavale po vodi.«
Dženana Kmetec
Podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o., je od ustanovitve -marca 2008 - do oktobra 2013 prejelo 2.149.639 evrov proračunskih sredstev. Od tega kar 2.125.036 od občine Destrnik, kar predstavlja 98,86 odstotka vseh prilivov. Višina drugih poslovnih prihodkov je zanemarljiva: v letu
2009	je podjetje na trgu zaslužilo le 3.282 evrov, v letu
2010	4.693 evrov, leta 2011 pa 5.278 evrov (Vir: supervizor).
Svet je majhen
Slika na Balkanu
Balkanska regija postaja po širitvi EU na Hrvaško ponovno izredno zanimiva za prodornejšo geopolitično konfrontacijo. V naslednjem desetletju se bo tu širila Unija in tukaj se bo najverjetneje ponovno odločalo o usodi Stare celine. Širitveni proces počasi prihaja na območje, na katerem narodnostna homogenost ne obstaja že stoletja in kjer zaradi zapuščine otomanskega cesarstva ni prišlo do izoblikovanja homogenih nacionalnih držav, kot so jih poznali v zahodni Evropi. Za bruseljske institucije vse to predstavlja popolnoma nov izziv. Zavedajoč se dejstva, da EU nima lastne zunanje politike in da so njene odločitve rezultat težkih kompromisov med članicami, bo v prihodnjih letih izredno zanimivo opazovati način, s katerimi se bo EU lotila stabilizacije t. i. Zahodnega Balkana in njegove postopne priključitve. Svetovni premiki v oblikovanju ravnovesja moči kažejo, da bodo morali evropski voditelji tokrat res sami poskrbeti za stabilizacijo regije.
Zadnja ekonomska kriza je regijo, ki je močno vezana ne samo na nemški, ampak tudi na italijanski in grški trg ter njihov bančni sistem, pahnila v globoke težave. Današnja gospodarska slika balkanskih držav je precej negativna: Albanija, Makedonija, BiH, Črna gora, Romunija, Bolgarija, Srbija in Hrvaška so tranzicijska gospodarstva, ki so se najslabše soočila s finančno krizo v Evropi. Tukaj je v obdobju 2008-2011 dejanski BDPpadel za 5,2 % in šele v zadnjem letu je kazal minimalne znake izboljšanja, ki pa zaradi heterogenosti tukajšnjih držav in gospodarstev niso enakomerno porazdeljeni. Skupaj z Romunijo je najslabše kazalce v zadnjih letih imela Hrvaška. Zagreb je v času priključevanja v evropsko družino padel v recesijo, istočasno pa še izgubil trg Centralne evropske prostotrgovinske cone CEFTA, znotraj katere je bil najpomembnejši igralec terprvi trgovski partner Bosne in Hercegovine. Po vstopu v Unijo se tako Hrvaška sooča z izgubo pozitivnih učinkov proste trgovine v regiji, vodilno vlogo je morala prepustiti Srbiji - ki si od CEFTE veliko obeta - in se ne glede na to, da njena primarna trgovinska izmenjava teče z Italijo, skoraj popolnoma vezati na vodilno Nemčijo. Zahodni Balkan je od nekdaj območje, na katerem se soočata državni interes Rima, ki Jadransko morje že od časa rimskega cesarstva doživlja kot lastno povezovalno jezero, in državnim interesom Berlina, ki po padcu Habsburške monarhije tu vidi prostor za prodor lastnih interesov ter izenačenje vpliva drugih mednarodnih igralcev. Medtem ko Rusija vodi trgovinsko izmenjavo s Srbijo in Črno goro, v katerih je Italija na drugem mestu, Albanija predstavlja dejansko rimsko dvorišče. Nemčija obvladuje pozicijo v Bosni in Hercegovini - takoj za Hrvaško - in je enakomerno razporejena v vseh drugih državah. Srednja italijanska podjetja so že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izbrala Balkan za delokalizacijske postopke domače proizvodnje, medtem ko penetracija Berlina temelji bolj na izvozu ter proizvodnji lokalnih gospodarstev v prid mogočni nemški industriji. Ne glede na trgovinsko izmenjavo in nekatere večje energetske projekte pa lahko preseneča podatek, da Nemčija močno zaostaja v neposrednih investicijah. Povprečno se pozicionira na peto mesto, medtem ko primarno vlogo še danes igrajo ZDA. V času kolapsa Jugoslavije je Washington pridobil močno politično prednost. Vzpostavljen »protektorat« je ZDA prinesel vpliv ter nove zaveznice v obdobju, ki je sledilo padcu Berlinskega zidu. Znotraj takšne slike je Nemčija v zadnjem desetletju s pomočjo gospodarskega sistema, ki omogoča izvoz nemške industrije ter temelji na primernem centralnem bančnem sistemu, postala pravi gigant. V zgodovini Evrope, ki je zgodovina konfliktov, vojn in dolgih diplomatskih sporov, še nobena država ni uživala takšne geostrateške nadmoči, kot jo danes Nemčija. Politično (samo)omejena zaradi posledic druge svetovne vojne je vse svoje sile in energije osredotočila v oblikovanje gospodarske nadvlade, ki neposredno odseva v politični. To, česar ni dosegla z dvema svetovnima vojnama, je načrtno dosegla z industrijsko oziroma ekonomsko politiko. Glede na dejstvo, da je Berlin velik in neomajen podpornik Zagreba znotraj Unije, moramo Slovenci razumeti, da če želimo zapreti vsa odprta vprašanja, ki jih imamo z našimi južnimi sosedi, potrebujemo širšo mednarodno podporo. Izoblikovati moramo našo koalicijo voljnih, ki bo združila različne državne interese in posredno pomagala našemu v pogovorih s Hrvaško. V direktni »konfrontaciji« bomo zelo težko premostili težave.
Laris Gaiser
10 Štajerski
Kultura
petek • 15. novembra 2013
Ptuj • Premiera Divjad
Koliko zares poznamo ljudi okrog sebe?
Po izjemno uspešni ljubljanski premieri predstave Divjad, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Mi-niTeatra, so omenjeno predstavo v nedeljo prvič uprizorili tudi na Ptuju. Gre za zgodbo o izgubljeni generaciji avtorja in režiserja Nejca Gazvode.
Jurij Drevenšek, Aljaž Jo-vanovic, Maruša Majer, Matej Puc, Ajda Smrekar in Tina Vrbnjak so na odrskih deskah ljubljanskega in nato še ptujskega gledališča uprizorili besedilo Nejca Gazvode, ki je obenem tudi režiser predstave.
„Divjad je predstava o moji generaciji, s tem nadaljujem svojo pot, ki sem jo začel v literaturi in nadaljeval v filmu. Generacijske teme pa so podlaga konkretnemu dogodku, smrti mladega človeka, ki je vsakega izmed junakov prizadela na svoj način. Divjad je realistična drama, ki temelji na igralski moči šestih mladih sijajnih igralcev, ki po mojem mnenju v teatru vse premalo-krat dobijo priložnost za konkretne dramske like s kompleksnimi značaji in problemi. Predstava ni eksperiment v mediju, ampak izrazito karakterna in situacijska drama, ki mlade ljudi, ujete v turbulentni čas Slovenije enaindvajsetega stoletja, sooči s tem, da na novo napišejo svojo resni-
r
Foto: Nikola Predovic
Režiser Nejc Gazvoda (v sredini) v družbi igralcev.
co. Koliko zares poznam ljudi okoli sebe? Koliko zares poznam sebe? In kaj mi še ostane, ko vse maske padejo?," je o svojem prvem avtorskem projektu za gledališče povedal Gazvoda.
Ta je nase opozoril že večkrat, tako s filmom Izlet, kot pripovedkami in romani, tokrat pa se je prvič preizkusil
kot tudi pisec drame in gledališki režiser.
Je diplomant filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in prejemnik številnih pomembnih nagrad in priznanj. Letos je bil premierno uprizorjen njegov drugi celovečerni film Dvojina, ki je bil na 16. Festivalu slovenskega
filma nagrajen z vesno za glavno žensko vlogo, kot soscena-rist pa Gazvoda podpisuje tudi scenarij filma Razredni sovražnik Roka Bička.
S predstavo Divjad se je lotil zgodbe o mladosti, zgodbe o treh najboljših prijateljih in treh dekletih, ki jih bremeni skupen dogodek v preteklosti.
Dženana Kmetec
Ptuj • Izid zbornika
Sos? Ples!
Dolgoletna plesna mentorica Božena Krivec je v založbi Zveze kulturnih društev Ptuj izdala priročnik z naslovom Sos? Ples!, ki je v nakladi 300 izvodov izšel konec minulega meseca. V prvi vrsti je namenjen mentorjem plesnega ustvarjanja, za katere bodo v začetku leta 2014 pripravili še seminarje, na katerih bodo združili teorijo in prakso.
Zbornik je izšel kot del založniškega programa ZKD Ptuj, predstavili pa sta ga predsednica zveze Nataša Petrovič in avtorica zbornika Božena Krivec, sicer profesorica pedagogike in sociologije.
Kot je dejala Krivčeva, se je v svoji dolgoletni plesni karieri velikokrat spopadala z vprašanji in dilemami mentorjev v povezavi s plesom in pravilno predstavitvijo le-te-ga otrokom in mladostnikom. „V šolskem sistemu je za to področje precej slabo poskrbljeno. Izkušnje pa kažejo, da
če ne razumeš, kak je pomen plesa ter kako pripraviti koreografijo, to lahko predstavlja veliko težavo," je svojo odločitev, da se loti pisanja, pojasnila avtorica priročnika, ki se s plesom ukvarja že več kot četrt stoletja.
Prepričana je, da se s plesom lahko bistveno izboljšajo odnosi in tudi šolski uspeh.
Kot je pojasnila, je kot voditeljica seminarjev zaznala, da mentorji otroških skupin velikokrat ne vedo, kako se lotiti koreografije. Skozi izkušnje se ji je tako porodila ideja, da
Nataša Petrovič in Božena Krivec
bi podala konkretne napotke tistim, ki želijo kot mentorji vedeti več o plesnem ustvarjanju otrok.
Priročnik je razdeljen na teoretični in praktični del, v začetku prihodnjega leta pa bo o vsebini Krivčeva govorila tudi na seminarjih za mentorje plesa. „Ta priročnik bo pomembno zaznamoval plesno dejavnost na Ptuju," je prepričana Petrovičeva, ki meni, da bo to na področju
otroške plesne ustvarjalnosti dragocena pomoč pri praktičnem delu z otroki.
Čeprav je bil priročnik izdelan s precej majhnim proračunom - vse skupaj je stalo 1400 evrov - (sredstva so prispevali MO Ptuj, JSKD OI Ptuj in ZKD Ptuj), bo očitno Ptuj predstavil kot pomembno ustvarjalno središče na slovenskem plesnem zemljevidu.
Dženana Kmetec
Ptuj • Razstava likovne sekcije
Stalni prostor za razstave ljubiteljskih slikarjev
Likovna sekcija dr. Štefke Cobelj, ki že 41 let uspešno deluje pod pokroviteljstvom DPD Svoboda Ptuj, se zadnja leta sooča z vedno večjim pomanjkanjem razstavnega prostora.
Svojega razstavišča nimamo, razstavljanje pa je za vse slikarje izrednega pomena, saj vsak od nas komaj v primerjavi svojega dela z delom drugih slikarjev in v odzivu javnosti spozna, ali dela prav in kje se še morebiti lahko izpopolni. Konfrontacija z uspehi ali ne-
uspehi je namreč edina pot do likovnega razvoja in rasti. Zato smo toliko bolj veseli, da se nam je z upravo Q-centra TUŠ in Q-landie uspelo dogovoriti, da bomo v bodoče lahko razstavljali v njihovih prostorih. Razstave v Q-centru TUŠ naj bi postale stalnica ob redni
mesečni menjavi slik. Občasno pa bi imeli svoje razstave tudi v Q-landii. Vsakokratna menjava slik bo vsak prvi ponedeljek v mesecu.
Odprtje prve skupinske razstave je bilo v Q-centru TUŠ ta ponedeljek, 4. novembra, ob 10. uri. Zaradi omejenega
razstavnega prostora je moč razstaviti samo 12 del. Tokrat razstavljajo po dve svoji deli: Mihaela Omladič, Cecilija Bernjak, Anton Šomen, Jože Špi-car, Anica Zupanič in Marjana Tkalčec. Razstava bo na ogled do 2. decembra.
MT
MvfcOfiPUK
m v)E kot m
Tednikova knjigarnica
Na zdravje Martinu in vinu
Martinovanje, ali jesenski pust, kot je pogosto slišati, je krščanski praznik. A tudi ta, kot mnoga druga praznovanja, vleče korenine iz poganskih časov, ko so bile običajne jesenske pojedine združene z zahvalami naravi za dobro letino.
Sveti Martin naj bi zamenjal neko keltsko božanstvo, s pokristjanjevanjem Cerkev praznovanja ni ukinila, marveč ga je posvetilu svetniku Martinu. Ta se je rodil okoli leta 316 v panonskem mestu Sabaria (današnji Szo-mathely), Martinov oče je bil Rimljan in je služil kot vojaški tribun v cesarski vojski. Martinova starša sta bila pogana, ki sta se po sinovem rojstvu preselila v severnoitalijansko mesto Pavia, kjer je Martina dosegla krščanska vzgoja, kot je zapisano v knjigi Martinov praznik (Martinovanje nekoč in danes. Mlado vino. Martinova pojedina. Janez Bogataj. Dušan Brejc. Janez Bratovž. Ljubljana: Kmečki glas, 2010.135 strani.). Desetletni deček je postal pripravnik za krst, ki ga je prejel čez šest let. Na očetovo željo je pri petnajstih postal vojak državne vojske in kmalu napredoval v častnika gardne konjenice. Martin je bil izredno skromen in pogosto je nesebično pomagal ljudem. Seveda je bil čudežen, a več preberite v zgoraj navedeni knjigi. Martinovo neverjetno življenje se je končalo 8. 11. 397 v kraju Candes jugozahodno od Toursa, ki se danes imenuje po njem Candes - Saint Martin. Pokopan je bil 11. 11. 397. Tako pravi pesem iz okolice Vranskega:
In ko pride Martin svet,
Slovenc pogleda v svojo klet. Juhe, juh, žlahtno blago-
zdaj mi boš žulje celilo!
Sicer je v bazi knjižnih naslovov v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj kar 111 naslovov s ključno besedo vino (KW=vino). Strokovne, poučne knjige s področja vinarstva in kletarjenja najdete na policah z oznako 630/635 (Gozdno gospodarstvo. Rastlinska proizvodnja. Pedologija. Sadjarstvo. Vinogradništvo. Poljedelstvo .Vrtnarstvo. Hortikultura) Studijskega oddelka, na polici z oznako 64 (Gospodinjstvo) pa na primer prav knjigo Martinov praznik, saj njen del sestavljajo izbrani praznični kuharski recepti. K branju vas vabim, cenjeni bralci Knjigarnice, z naslednjimi »vinskimi knjigami«: Vinske bravure, Ali razumemo vino?, Najlepše vinske ceste: vodnik po evropskih vinogradih, Filozofija vina, Zdravilna moč vina, Jedi z vinom, Vino v starih slovenskih jedeh, Vinska modrost, Vino je kot bog, V vinu je resnica, resnost pa ne, Slovenski pesniki o trti in vinu ...
Vsem knjigoljubom želimo posebej priporočiti nekoliko zajetnejšo, zelo bogato ilustrirano in mnogopovedno knjigo Vinske bravure, s podnaslovom O podobi vina ter njegovih snovnih in duhovnih poteh skozi našo zavest (Drago Medved. Ljubljana: Modrijan, 2011. 461 strani. 75,90 EUR) in jo najdete na polici 930 (Zgodovinopisje) Studijskega oddelka vaše najbližje javne knjižnice. Res je, kot pravi zapis na zadnji platnici navedene knjige: to je zabavno, a hkrati nevsiljivo poučno branje, ki je hkrati zgodovinsko delo, enciklopedično v poljudnem smislu ter literarno in primerjalno. Avtor primerja današnje stanje vinogradništva in vina v Sloveniji s stanjem v drugih deželah in pri drugih narodih, niza vedenje več sto let in celo več tisoč let v preteklost, opisuje dogodke, legende in mite o vlogi vinske trte in vina v različnih civilizacijah. Tudi posamezna poglavja je avtor naslovil »vinsko-poetično«, na primer: Vse je v naših glavah in srcih. Ce je tam vse v redu, tudi roke vedo, kaj delajo; Novi pogledi na stare pojave. Ko jih spoznaš, vidiš, da niso tako novi; Cvetica renskega rizlinga in okus belega borgundca iz kleti Gusteka Janežiča na Vinskem vrhu; Misel je živa in sproti rojena, toda v njej so geni preteklosti, morda celo resnic. Tudi z vinom je tako; Vinska trta je starejša od človeka, včasih tudi pametnejša, ali dober učenec preraste dobrega učitelja; Vinska opojnost kot obredje za približevanje bogu, vseeno kateremu, le da je vinski; Rimsko cesarstvo ni zmagovalo le z legijami, temveč tudi z vinsko trto; Najbolj zanimiva in slastna je poroka vina s hrano, ne glede na to, kdo je koga osvajal .
Pa na zdravje!
Liljana Klemenčič
P. S.: Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.
Foto: CG
Rokomet
Drava med osmerico, izpad Ormoža
Stran 12
Atletika
Komela na SP močno ovirala poškodba
Stran 12
Kidričevo
Pred odhodom v ZDA še k županu
Stran 13
Strelstvo
Stojak drugi z osebnim rekordom
Stran 13
Šolski šport
Zmagovit začetek Olge Meglič in Majšperka
Stran 14
Nogomet
Aluminij zadržal vodilno mesto skupne lestvice Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
«fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
V Zavrč prihaja vodilna ekipa lige
Kdo bi si mislil, da bomo v 17. krogu Prve lige Telekom Slovenije v Zavrču na srečanju med domačini in Koprom spremljali dvoboj četrtouvr-ščene in vodilne ekipe na lestvici. Zgodilo pa se je prav to, saj je Maribor po porazu v preteklem krogu moral vsaj začasno prepustiti nogometni tron Primorcem. Ker pa letos tudi novinec v ligi Zavrč ni od muh, lahko v Športnem parku resnično pričakujemo nov nogometni praznik z odprto igro z obeh straneh, ki jo bo spremljalo veliko število gledalcev.
Ekipa Luke iz Kopra je zaradi negotovosti okrog finančne sheme kluba priprave pričela šele dva tedna za drugimi klubi, velik je bil tudi osip igralcev. Šele po zagotovilu občine Koper, da bo ob pomoči »večnega« klubskega mecena Ante-ja Guberca klub še naprej nemoteno deloval, so se zadeve nekoliko pomirile. Start v novo sezono je bil po pričakovanjih nekoliko spremenljiv, nato pa so Primorci pričeli nizati odlične rezultate. V klub je z manjšo »zamudo« prišel še odlični Goran Galešic, ideolog igre ter prva violina rumeno-modrih. Ob odličnem Galešicu so v pol-
1. SNL, 17. krog: Zavrč - Krka,
v petek, 8. 11., ob 18.00 v Zavrču
nem sijaju zablesteli tudi mladi nogometaši, ki jih na Obali ne manjka in plod tega je trenutno vodstvo na lestvici. Če k temu dodamo še finančno konsolidacijo kluba, za trdne temelje je v bodoče poskrbelo koprsko pristanišče, potem visoko mesto ni naključje. Vse to govori o moči rumeno-modrih in o tem, kako težka naloga čaka v petek od 18. naprej v Športnem parku ekipo Zavrča. A beli so letos že večkrat dokazali, da znajo in zmorejo, še posebej pa to velja za domače tekme. Mnogi navijači Zavrča verjamejo, da bodo domačini tudi tokrat odigrali v slogu letošnjih domačih predstav, saj bi bile v tem primeru možnosti za tri točke zares velike. Ekipa z obronkov Haloz je odlična zmes kakovostnih izkušenih posameznikov ter mladosti, kar trenutno zadošča za visoko 4. mesto na letvici. Dobra novica za Zavrč je tudi ta, da tokrat Viktor Trenevski
Nogomet • 2. SNL
Aluminij lovi dve zmagi: prvo v nedeljo proti Šampionu
Kidričani so prejšnji teden v četrtfinalu končali nastope v pokalnem tekmovanju (izločila jih je Gorica). Z uvrstitvijo med osmerico najboljših so dosegli lep uspeh, le stopničko nižje od lanske uvrstitve v polfinale (poraz s Celjani). Ob Šenčurju so tudi edina ekipa iz 2. SNL, ki se je prebila do te stopnje tekmovanja.
Kidričani se bodo sedaj povsem posvetili prvenstvu v 2. ligi, kjer jih do konca jesenskega dela tekmovanja čakata le še dva kroga. Kidričani bodo obe tekmi odigrali na domačem igrišču: najprej se bodo v nedeljo ob 14.00 pomerili s celjskim Šampionom, v zadnjem krogu pa bodo gostili AH Mas Tech iz Ankarana.
»V obeh tekmah je cilj zmaga, s katerima bi zadržali mesto tik pod vrhom lestvice. Jasno je, da bo Roltek jesenski prvak, ni pa vseeno, kolikšen zaostanek bomo imeli za njimi. Po odigranih tekmah Pokala Slovenije imamo prvi teden možnost normalnega treniranja čez cel teden. Upam, da bomo to izkoristili za regeneracijo in dober trening, nato pa povsem pripravljeni pričakali Celjane,« je povedal trener Aluminija Robert Pevnik, ki zaradi kartonov tokrat ne bo mogel računati na Erosa Grezda in Mitja Kovačeviča.
jm
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec (beli dres) je glavni steber obrambe Zavrča.
nima kaznovanih igralcev, rahlo pa so poškodovani Sandi Čeh, Peter Murko in Dejan Kurbus.
Glede na to, da v Zavrč prihaja vodilna ekipa lige, povrh vsega pa je ta vikend še v zna-
menju praznika sv. Martina, ki v Halozah velja za enega izmed največjih praznikov, je tokrat spet pričakovati večji obisk in odziv navijačev. Z njihovo pomočjo in ob optimalnem pristopu nogometašev pa bi tri
točke lahko ostale doma. Eden najbolj standardnih igralcev belih v tej sezoni Boris Sam-bolec kljub porazu v Velenju v preteklem krogu z optimizmom zre v naslednje težke preizkušnje in obenem verjame, da bodo Zavrčani na tekmi s Koprom pokazali dobro igro: »Poraz v Velenju nas ne sme potreti, dvigniti moramo glave in se kar najbolje pripraviti
na ekipo Kopra. Primorci letos igrajo odlično in so trenutno celo vodilna ekipa lige, toda to je za nas dodaten motiv, da pokažemo dobro igro in pred svojo publiko osvojimo ves izkupiček. Vsekakor bomo igrali na tri točke in verjamem, da smo jih sposobni osvojiti. V Zavrču namreč nobena ekipa ni favorit.«
Tadej Podvršek
K-1 • Svetovno prvenstvo v Italiji
Tomi Hojnik se je okitil z bronom
Tomi Hojnik se je skupaj s trenerjem Karlom Šauperlom veselil uspeha v Italiji.
V	italijanskem mestu Marina Di Carrara (v bližini Genove) je minuli konec tedna potekalo združeno svetovno člansko in mladinsko prvenstvo petih različnih svetovnih borilnih organizacij WTKA, WKA (najmočnejša svetovna organizacija v tako imenovanih ring disciplinah), 1AKSA, I.C.O. in Combat WCSA League v disciplinah K-1, kung fu sandah, kicboksu in savateju. Gre za zgodovinski dogodek, saj se je prvič zgodilo, da so se borci iz različnih konkurenčnih organizacij spopadli med seboj za naslov svetovnega prvaka in je bilo to hkrati največje svetovno prvenstvo v borilnih veščinah do sedaj. Skupno je bilo v vseh disciplinah na prvenstvu preko 6000 tekmovalcev iz vseh koncev sveta. Kot zanimivost naj omenimo, da je samo v ring disciplinah (K-1, kickbox low kicku in full contactu) bilo v petek na sporedu 297 četrtfi-nalnih dvobojev.
V	Italiji je barve Slovenije in obenem Kung fu kluba Ptuj v
disciplini K-1 zastopal Tomi Hojnik, ki je v letošnjem letu že osvojil naslov evropskega prvaka WTKA organizacije. Na tem SP je bil edini slovenski predstavnik. Hojnik se je z najboljšimi borci sveta spoprijel v svoji paradni disciplini K-1 v mladinski konkurenci (borbe so potekale po W.K.A. pravilih). V kategoriji do 71 kg je nastopilo 15 borcev. Hojnik je imel pri žrebu precej sreče, saj je bil v 1. krogu prost. V če-trtfinalu se je srečal z izredno neugodnim Saidom Agarigano-vom iz Rusije. Dvoboj bi lahko opisali kot izredno izenačen in napet, saj sta oba borca taktizi-rala in iskala tekmečevo šibko točko, brez nepremišljenih napadov. V drugi rundi je Tomiju uspel napad, ki ga je končal z nožnim udarcem iz obrata v telo tekmeca, zaradi katerega le-ta ni bil zmožen nadaljevati dvoboja.
Sobotni polfinalni dvoboj mu je prinesel obračun z Jami-ejem Clarkom. Anglež je imel prednost v višini, saj je bil višji
za skoraj 10 centimetrov. Hoj-nik je znova prikazal odlično pripravljenost in je z odličnim gibanjem po ringu ter hitrimi in odločnimi napadi, predvsem z ročnimi udarci in low kicki, udrihal po tekmecu. Ta razen nekaj udarcev s koleni, kar je Hojnik taktično odlično nevtraliziral, ni našel pravega odgovora na Hojnikov stil borbe. Tomi je tako v pametno od-delani borbi skozi vse tri runde zadeval Clarka s čistimi udarci in si nabiral točkovno prednost. Po koncu borbe so bili vsi v dvorani prepričani v zmago ptujskega borca (tudi tekmec iz Anglije in njegovi spremljevalci), vendar so sodniki po zares nerazumljivi odločitvi zmago z rezultatom 2:1 podelili Angležu. Ta je bil nad odločitvijo sodnikov vidno presenečen in je to tudi športno priznal. Clarke je v finalu zlahka premagal Francoza Baptista Gavazi in tako postal svetovni prvak ...
Tomi Hojnik je kljub temu že na svojem prvem svetovnem prvenstvu presegel vsa pričakova-
nja in uresničil tiha upanja, saj je osvojil 3. mesto in bronasto medaljo. S tem uspehom je kronal letošnji naslov evropskega prvaka v K-1. Na nastop na SP se je pod vodstvom trenerja Karla Šauperl pripravljal v domačem Kung fu klubu Ptuj. Zraven priprav v matičnem klubu je opravljal sparinge s kakovostnimi borci iz klubov Muay Thai Gym Ptuj (oba ptujska kluba odlično sodelujeta), Legija Maribor in Leon Gym iz Zagreba. Vse te priprave in trdo delo so Tomiju Hojniku prinesli velik uspeh, saj osvojena bronasta medalja predstavlja tudi prvo osvojeno medaljo za Slovenijo na tako velikih tekmovanjih pod okriljem kar petih različnih svetovnih borilnih organizacij. Udeležba na svetovnem prvenstvu v 1taliji je bila izredno velik finančni zalogaj, ki ga brez sponzorjev in donatorjev - ki se jim za nesebično pomoč na tem mestu globoko zahvaljujejo - ne bi zmogli.
David Breznik
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 15. novembra 2013
Rokomet • Pokal Slovenije, osmina finala
Drava med osmerico, pričakovan izpad Ormoža
Črnomelj - Drava Ptuj 28:29 (25:25, 12:12)
RK DRAVA PTUJ: Gerčer, Luke-žič 1, Reisman, Lesjak 3, Janžeko-vič 3, Bezjak 9, Žuran 2, Fridrih, Bedenik, Sabo 4, Pukšič, Korošec, Silovšek 4, Požar, Jerenec 3. Trener: Uroš Šerbec.
Na tekmi osmine finala Pokala Slovenije je bila Drava v dvoboju proti Črnomlju papirnati favorit, čeprav pokalno tekmovanje s sabo vedno prinaša tudi presenečenja. To vlogo jim je na koncu uspelo potrditi, a šele po podaljšku.
Domačini so bolje začeli tekmo in povedli s 4:1. Sledile so boljše minute Drave, ki je najprej izenačila na 6:6, nato pa celo povedla s tremi zadetki prednosti. A domačini se nikakor niso predali in so ponovno ulovili priključek, tako da se je polčas končal z neodločenim rezultatom 12:12. V drugem polčasu je Drava na začetku znova naredila preveč tehničnih napak in si ob tem prislužila še nekaj nepotrebnih izključitev. Domačini so to izkoristili ter povedli 19:16. Takrat se je trener Uroš Šerbec odločil, da bo najbolj učinkovitega domačega strelca Tomeca, ki je dosegel kar 12 zadetkov, tesneje - s »flasterjem« - pokrival Žuran. To se je izkazalo za dobro potezo, saj so Ptujčani nato ujeli razpoloženo drugoligaško eki-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Bezjak (Drava, beli dres) je bil v Crnomllju najboljši strelec svoje ekipe.
po Črnomlja, ki je bila pred domačimi navijači zelo motivirana. Do konca rednega dela sta ekipi v glavnem dosegali gol za gol in po šestdesetih minutah tekme je bil rezultat 25:25.
Sledili so podaljški, v katerih se je izkazala boljša pripravljenost in kakovost Drave, ki je na tej tekmi naredila veliko preveč osnovnih napak, a je na koncu vseeno prišla do zmage. Najučinkovitejši mož v ptujski ekipi je bil najizkušenejši Robert Bezjak (dosegel je devet zadetkov in od tega šest iz
sedmih metrov), ki je obenem dosegel tudi zadnji, odločilen zadetek za zmago z rezultatom 28:29. Po težki tekmi in zmagi so bili rokometaši iz Ptuja dobro razpoloženi. Tako so se drugo leto zapored uvrstili v četrtfinale Pokala Slovenije, kar je vsekakor lep uspeh.
David Breznik
Jeruzalem - Gorenje 25:45 (14:23)
JERUZALEM: T. Cvetko (1
Atletika • Veteransko SP v Braziliji
Komela močno ovirala poškodba
Kljub poškodbi je Branimir Komel (desno) v Braziliji dosegel dober rezultat.
Brazilski Porto Alegre je bil v drugi polovici meseca oktobra zbirališče najboljših svetovnih atletov veteranov. Na svetovnem prvenstvu je nastopilo kar 4259 tekmovalcev iz 82 držav. Slovenijo je zastopalo devet tekmovalcev, ki so skupno osvojili pet medalj.
V Braziliji je nastopil tudi Ptujčan Branimir Komel, ki se je nekaj časa intenzivno pripravljal na to največje letošnje tekmovanje. A v Braziliji ga je spremljala smola, saj si je v uvodnem teku na 5000 metrov poškodoval zadnjo ložo. Kljub bolečinam je Komel prišel v cilj svoje prve izmed treh preizkušenj in je zasedel 24. mesto izmed 42 nastopajočih. S tekom blizu osebnega rekorda bi se zagotovo uvrstil v prvo
deseterico. 52-letni športnik, ki je tekmoval v kategoriji od 50 do 54 let, je imel po prvem nastopu pet dni časa za rehabilitacijo, ki jo je solidno opravil, a poškodbe vsekakor v tako kratkem času ni mogel sanirati. Kljub temu se je pojavil na startu teka na 1500 metrov, a je zaradi bolečin po prvem krogu odstopil. Sledili so še trije dnevi odmora do Kome-love najljubše discipline, teka na 3000 metrov z zaprekami. Tekmo je pričel previdno in je bil na repu 14 tekmovalcev. S počasnim pospeševanjem in kasneje z držanjem ritma se je na koncu prebil do 6. mesta.
Po nastopu v Braziliji je član ptujskega atletskega kluba povedal: »Če sedaj po določenem času pogledam nazaj na svoje
nastope, lahko rečem, da sem kljub poškodbi in delno tudi bolezni s svojim rezultatom kar zadovoljen. Je pa res, da sem šel v Brazilijo z odkrito željo, da bi osvojil kakšno medaljo. To je bilo glede na moje rezultate tudi objektivno pričakovati, vendar me je poškodba na tej poti žal zaustavila. Kljub vsemu pa moram biti tudi s šestim mestom v teku na 3000 metrov z zaprekami zadovoljen.«
Pred nastopom v Porto Ale-gru se je Komel letos izkazal na dveh velikih tekmovanjih: na svetovnih igrah športnikov veteranov v Torinu je osvojil dve medalji, medtem ko je na balkanskem prvenstvu v Zagrebu osvojil štiri medalje.
David Breznik
obramba), Belec (5 obramb), Žuran (3 obrambe); Topolovec, Pe-ček 4, Putarek 2, Kavčič, Ozmec 1, Mesaric 5, Radujkovic 2 (1), Mavrič 5 (1), Šišmanovič 4, Kirič, Štumberger, Poznič 1, Lukman 1. Trener: Saša Prapotnik.
GORENJE: Taletovic (8 obramb), B. Burič (6 obramb); N. Cehte, Medved 5 (2), S. Burič 3, K. Cehte 6, Skube 1, Golčar 6, Šoštarič 4, Papež 2, Vrečar 4, Do-belšek 2, Gams 6, Nosan 1, Oštir, Dujmovič 5 (1). Trener: Ivan Vajdl.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/2; Gorenje 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem -.; Gorenje -.
Ormožani so v Športni dvorani na Hardeku pred okrog 150 gledalci gostili prve favorite pokalnega tekmovanja, velenjsko Gorenje, ki so opravičili vlogo popolnega favorita in zanesljivo premagali oslabljene Ormožane. Jeruzalem brez kapetana Bojana Čudiča (poškodba na treningu dan pred tekmo), Davida Bogadija (kazen zaradi rdečega kartona), Jana Gregorca (kazen zaradi rdečega kartona), Jaša Rajšpa, Roka Cvetka, Miha Kolmančiča in Davorina Levaniča ni imel možnosti za presenečenje. Okrnjeni Ormožani so nastopili z ekipo, v kateri so bili štirje mladinci in kar pet kadetov.
Gorenje je od vsega začetka tekme prevzelo vse niti igre v svoje roke in visoko slavilo. Do odmora si je ekipa trenerja Ivana Vajdla priigrala 9 zadetkov prednosti (14:23), do konca tekme pa povišala na končnih +20 (25:45). Proti Gorenju sta svoje prve
1/8 finala Pokala Slovenije
Rezultati: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje
25:45 (14:23), Črnomelj -Drava Ptuj 28:29 (25:25, 12:12), Herz Šmartno - Dol TKI Hrastnik 26:32 (12:18), Krka - Sviš Ivančna Gorica 18:25 (11:9), Slovan - Krško 32:19 (16:8), Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 24:35 (14:13), Krim-Olimpija - Istrabenz Plini Izola 14:36 (12:15), Loka 2012 - Trimo Trebnje 22:29 (13:16).
članske zadetke dosegla kadeta Vid Lukman (letnik 1997) in Dominik Ozmec (letnik 1998), odlično pa je svojo mi-nutažo izkoristil mladinec Da-mir Mavrič (letnik 1994), ki je bil s petimi točkami poleg krožnega napadalca Danijela Mesariča najboljši strelec domače ekipe. Gostujoči trener Ivan Vajdl je svojim igralcem razdelil minutažo. Klemen Cehte, Rok Golčar in Janez Gams so bili s šestimi zadetki najboljši strelci Gorenja.
ku
V Izolo močno oslabljeni
Pred Ormožani je v soboto, 9. novembra, gostovanje na Primorskem pri Izoli. Gre za tekmo 10. kroga 1. slovenske lige, ki je na sporedu ob 19. uri. Vprašanje je, v kakšni zasedbi bodo Ormožani odpotovali v Izolo, saj poškodbam ni in ni videti konca. V ekipo se vračata kaznovana Bogadi in Gregorc, vprašljiv je nastop Čudiča, s katerim bi Ormožani imeli vsaj nekoliko večje možnosti za presenečenje v Kraški. V Izoli bo zagotovo znova odlično navijaško vzdušje, ki pa se ga v Ormožu ne bojijo, ampak veselijo. Sezono sta zaradi poškodb že končala Cvetko in Levanič, kot kaže, pa sta nova na tej kruti listi Rajšp in Kolmančič.
Tenis
Potočnikova v Umagu še drugič brez sreče pri žrebu
V Umagu je potekal še drugi zaporedni članski ITF-turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Na njem je med številnimi Slovenkami nastopila tudi Nina Potočnik.
Ta je tekmovanje znova pričela v kvalifikacijah in se preko treh krogov prebila na glavni turnir. V kvalifikacijah je najprej ugnala 21-letno Italijanko Giulio Squadrin (6:4, 4:6, 6:0), prepričljiva je bila predvsem v zaključnem nizu. V 2. krogu je bila tekmica še močnejša, 3. nosilka kvalifikacij, 17-letna Romunka Ana Bianca Mihaila. Tudi tokrat se je
morala Nina za napredovanje zelo potruditi, še enkrat pa ji je uspelo zmagati po treh nizih - 6:3, 4:6, 6:2. Zadnja ovira na poti do glavnega turnirja je bila 14-letna Američanka Nicole Coopersmith (hči nekoč znane hrvaške igralke Maje Pa-laversic). Nina je v tem dvoboju popolnoma dominirala in tekmici zavezala dve »teniški kravati« - 6:0, 6:0.
Pri žrebu je imela Nina že drugič zapored veliko smolo, saj je tudi tokrat naletela na 3. nosilko. To je bila 18-letna Slovakinja Petra Uberalova, ki je v tem letu osvojila že dva ITF-
turnirja, v Darmstadtu (25 tisoč dolarjev) in na Dunaju (10 tisoč dolarjev). Dvoboj je bolje začela Slovakinja, ki si je hitro priborila prednost breaka in slavila 3:6. V drugem nizu je bila zgodba diametralno drugačna, saj je bila skozi v prednosti Nina. Z zmago 6:4 je izenačila izid na 1:1 (izid v točkah je bil v tem trenutku 61:57 za Uberalovo). V odločilnem nizu je Slovakinja izkoristila svojo fizično premoč in si brez izgubljene igre priborila napredovanje v 2. krog. Končni zbir točk je bil 85:64.
JM
Foto: Črtomir Goznik
16-letna Nina Potočnik se uspešno preizkuša tudi na članskih ITF turnirjih.
petek • S. novembra 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Karate
Uspešni med posamezniki in ekipno
V soboto, 26. 10. 2013, je v Ljutomeru potekala 2. Pokalna tekma Kofukan zveze Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 118 tekmovalcev iz 13 klubov, med njimi je bilo tudi sedem tekmovalcev Karate-do kluba Ptuj.
Ti so se odlično odrezali, saj sta prvo mesto v katah osvojila Doroteja Jakop in Jure Sluga. V katah sta odlično nasto-
pila tudi Tilen Murko in Krištof Križanec, ki sta osvojila 3. mesto. Prav tako je ptujska ekipa v katah (Patrik Murko, Tilen Murko in Matic Herga) osvojila 3. mesto.
V borbah so tekmovalci Karate-do kluba Ptuj osvojili tri medalje: srebrno Oscar Križanec, bronasti pa Patrik Murko in Matic Herga.
UR
Ekipa Karate-do kluba Ptuj, ki je nastopila v Ljutomeru.
Karate • Dva Ljutomerčana na SP v Španiji
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v karateju, ki bo od 7. do 10. novembra v španski Guadalajari, bosta sodelovala tudi člana karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer Sara Novak in Aleš Pokrivač. Novakova bo nastopila v borbah mladink, mlajših od 18 let v kategoriji do 53 kg, Pokrivač pa bo tekmoval med kadeti v katah in borbah do 57 kg. Za ljutomerska tekmovalca bo to prvi reprezentančni nastop na velikem tekmovanju, žal pa se v reprezentanco zaradi hujše poškodbe ni uspelo uvrstiti Tanji Vrbnjak, ki je februarja letos v Turčiji osvojila 3. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu.
Uspeh KK Ljutomer na Madžarskem
Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti je kobila Lady Luna z voznikom Jožetom Sagajem mlajšim iz Ključarovcev zmagala na 1960 metrov dolgi stezi in dosegla kilometrski čas 1:18,0. V tej dirki je 7-letni Rambo z Brankom Seršenom iz Veržeja osvojil drugo mesto (1:18,3).
NŠ
Bovling • Podjetniška liga
Saška zasedla vrh
Po dvobojih 7. kroga je prišlo do spremembe na vrhu lestvice, saj je vodilno ekipo VGP Drava prehitela Saška bar (ima boljše povprečje podrtih kegljev). Ta je z najboljšim ekipnih rezultatom kroga (2877) in z nekoliko sreče visoko ugnala Ra-dio-Tednik Ptuj. Dravaši so šele v zadnjem okvirju izenačil v najbolj izenačenem dvoboju kroga z ekipo MP Ptuj, čeprav so imeli na koncu skoraj 180 podrtih kegljev boljši ekipni rezultat. Tudi v dvoboju Tamesa in DaMoSSa so prvi lovili prednost in na koncu zmagali. Za zmago 6:2 so se morali močno potruditi tudi člani ekipe MO Ptuj: dekleta iz Boxmarka so namreč dosegla najboljši ekipni rezultat doslej (2403).
Kar trije posamezniki so v tem krogu presegli mejo 800 podrtih kegljev, dva sta člana Saška bara. Na 3. in 4. mestu sta pristala oče in sin Vidovič, krajšo pa je tokrat potegnil oče ... V boju za visoka mesta je še vedno devet ekip, katere na lestvici loči manj kot deset točk. Preostala peterica se bo potegovala za prestižno 10. mesto ...
Rezultati 7. kroga: Talum - Ele-ktro Maribor 2:6, DaMoSS - Tames 3:5, VGP Drava - MP Ptuj 4:4, Lekarne Ptuj - Gostišče Iršič 1:7, Čisto mesto Ptuj - SKEI Ptuj 2:6, Boxmark Team - Mestna občina Ptuj 2:6, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj 7:1.
1.	SAŠKA BAR 7 2877 39 169,2
2.	VGP DRAVA 7 2530 39 161,6
3.	ELEKTRO MARIBOR 7 2578 37 160,4
4.	TAMES	7 2580 36 163,7
5.	M. OBČINA PTUJ 7 2783 36 163,6
6.	GOSTIŠČE IRŠIČ 7 2676 34 159,3
7.	MP PTUJ	7 2353 34 155,1
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Gregor Miložič (Saška bar) 892, 2. Igor Gaber (MO Ptuj) 837, 3. Sašo Vidovič (Saška bar) 805, 4. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 786, 5. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 750, 6. Tadej Vreže (MO Ptuj) 740, 7. Igor Vidovič (Tames) 727, 8. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 705, 9. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 694, 10. Edi Rozman (Gostišče Iršič) 692.
8.	SKEI PTUJ	7	2434	32	161,7
9.	DAMOSS	7	2515	30	151,4
10.	RADIO-TEDNIK	7	2484	21	152,9
11.	TALUM	7	2319	20	151,4
12.	BOXMARK TEAM	7	2403	16	139,7
13.	ČISTO MESTO	7	2337	14	135,8
14.	LEKARNE PTUJ	7	2122	4	129,9
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 189,5, 2. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 186,8, 3. Jani Kramar (DaMoSS) 185,5, 4. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 184,3, 5. Gregor Miložič 184,3, 6. Sašo Vido-vič 177,6, 7. Robert Kurež (vsi Saška bar) 177,4, 8. Miran Haladeja SKEI Ptuj) 177,1, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 174,3, 10. Tadej Vreže (Mestna občina Ptuj) 173,2.
Pari 8. kroga (ponedeljek, 11. 11.): ob 17.30: SKEI Ptuj - Tames, MP Ptuj, d. o. o. - Gostišče Iršič, Radio-Tednik Ptuj - Boxmark Team; ob 20.00: Mestna občina Ptuj - DaMoSS, Elektro Maribor - Lekarne Ptuj, Talum - Saška bar, VGP Drava - Čisto mesto Ptuj.
JM
Kidričevo • Župan sprejel državnega prvaka v kartingu
Pred odhodom v ZDA še k županu
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je pripravil sprejem za 16-letnega Vida Pšajda iz Pleterij, ki je konec avgusta osvojil naslov državnega prvaka kartinga v razredu Rotax Max, konec tedna pa se bo udeležil svetovnega prvenstva v New Orleansu.
Na sprejemu, ki ga je pripravil v ponedeljek, 4. novembra, je kidričevski župan Anton Leskovar mlademu in nadvse uspešnemu športniku za dosežene rezultate iskreno čestital ter poudaril, da so nanj in na njegove uspehe v občini zelo ponosni. V imenu vseh občanov mu je tudi v nadaljevanju njegove športne in tekmovalne kariere zaželel veliko uspehov, predvsem pa čim več uspešnih voženj in dobrih uvrstitev. Mlad državni prvak Vid Pšajd, ki ga je ob tej priložnosti spremljal njegov oče Branko Pšajd, je bil nad sprejemom pri županu prijetno presenečen, saj kot je dejal, mu to pomeni veliko čast ter obenem še večjo spodbudo za njegove športne in tekmovalne aktivnosti v bodoče. Županu je zaupal, da se je s kartingom pričel resneje ukvarjati pred dobrimi petimi leti, na pobudo očeta, ki je bil dolga leta uspešen tekmovalec v tem moto športu. Sedaj je
Foto: M. Ozmec
Mlad državni prvak Vid Pšajd iz Pleterij in njegov oče Branko (desno) sta bila čestitk in spodbudnih besed župana Antona Leskovarja zelo vesela.
že nekaj let član AMD Hajdi-na, sicer pa trenira na karting stezah, oziroma dirkališčih po vsej Sloveniji in tudi v sosednji Avstriji in Italiji. Njegovi uspehi so postali vidnejši leta 2011, ko je na slovenskem prvenstvu v kartingu dosegel odlično 3. mesto, v lanskem in letošnjem letu pa je bil še boljši, saj je v tej kategoriji osvojil prvo mesto
in s tem naslov državnega prvaka. V pogovoru z županom smo med drugim izvedeli, da je karting precej drag šport, saj velja povprečen go kart avtomobilček okoli 10.000 evrov, za vsako sezono pa je potrebno vsaj še enkrat toliko denarja za treninge in udeležbo na tekmovanjih, zato brez pomoči sponzorjev ne gre. Sicer sta
njegov največji sponzor še vedno oče in mati, ki ga bosta konec tedna spremljala tudi na svetovnem prvenstvu Rotaxa v kartingu v dneh od 13. do 16. novembra v ameriškem New Orleansu. Mlademu Vidu pa tudi mi želimo veliko športne sreče in seveda čim boljšo uvrstitev.
-OM
Strelstvo • 1. turnir mednarodne First lige 2013/14
Stojak drugi z osebnim rekordom 572 krogov
V prekmurskem Turnišču, domačem in modernem elektronskem strelišču enega naj-prepoznavnejših slovenskih strelcev Roberta Markoje, je Strelsko društvo Štefana Kovača organiziralo uvodni turnir 14. sezone mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo.
Med posamezniki je slavil aktualni prvak lige in madžarski reprezentant iz Zalaegerszega Miklos Tatrai z odličnim dosežkom 580 krogov. Prijetno presenečenje izkušenejšim kolegom pa je pripravil ptujski mladinec Sašo Stojak, ki je s 572 krogi dosegel svoj osebni rekord in osvojil odlično drugo mesto. Tretje mesto je s 568 krogi osvojil ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, sicer podprvak lige iz lanske sezone. Dobro streljanje pa sta pokazala tudi Ptujčana Matija Potočnik in Majda Raušl, ki sta osvojila 5. in 6. mesto, ki sta v ekipni razvrstitvi skupaj s Sašem Stojakom dosegla lep rezultat s 1702 krogoma, ptujska ekipa pa je premoč morala priznati le madžarski A ekipi iz Zalaegerszega, ki je bila boljša
za 5 krogov. Aktualni ekipni prvaki lige, strelci miklavške-ga Jožeta Kerenčiča so s 1674 krogi osvojili 4. mesto, med posamezniki pa je bil njihov najboljši strelec Simon Simo-nič s 562 krogi na 11. mestu. Med juršinskimi strelci je najvišjo uvrstitev dosegel Ludvik Pšajd in s 560 krogi osvojil 14. mesto.
1. krog Regionalne lige Podravja: Stojak na domačem strelišču nepremagljiv
Ptujčani so v oktobru gostili 1. turnir Regionalne lige Po-dravja, na katerem je z odličnim rezultatom s 380 krogi slavil mladi Ptujčan Sašo Stojak in kar za 14 krogov premagal najbližjega zasledovalca, avstrijskega olimpijca Horsta Krasserja iz DŠR Kungote. Med kidričevskimi strelci je najboljšo uvrstitev vknjižil Matevž Mohorko s 364 krogi na 4. mestu. Vodja Ptujčanov in glavni trener Zlatko Kosta-njevec je s svojima mladima
Foto: Simeon Gönc
Ptujski strelci, z leve, Tadej Sirec, Sašo Stojak, Majda Raušl in Zlatko Kostanjevec so odlično nastopali na 1. turnirju mednarodne First lige oziroma Regionalne lige Podravja.
First liga, rezultati:		29. Mateja Pešakovic, PTUJ	53S
		31. Rok Veršič, PTUJ	536
Posamezno:		32. Alojz Trstenjak, JKM	530
1. Miklos Tatrai, ZAL,	5S0		502
		33. Dijana Kolarič, KOR	
2. Sašo Stojak, PTUJ,	572	35. Žan Tomažič, KOR	4S7
3. Kevin Venta, KOR,	56S		
4. Andreas Auprich, AUT	56S	Ekipno:	
5. Matija Potočnik, PTUJ	566	1. Zalaegerszeg A, MAD	i707
6. Majda Raušl, PTUJ	564	2. Ptuj A	i702
11. Simon Simonič, JKM	562	3. Alzas Čakovec	i674
12. Boštjan Simonič, JKM	562	4. Jožeta Kerenčiča Miklavž A	i673
13. Zlatko Kostanjevec, PTUJ	560	5. Štefana Kovača Turnišče	i67i
14. Ludvik Pšajd, JUR	560	6. Region Sud, AUT	i66i
19. Mateja Levanič, KOR	554	7. Zalaegerszeg B	i66i
25. Miran Miholič, JKM	549	8. Juršinci A	i64S
26. Mirko Moleh, JUR	54S	9. Ptuj B	i634
28. Niko Pšajd, JUR	540	10. Kovinar Ormož	i609
varovancema Sašem Stojakom in Tadejem Šircem sestavil nepremagljivo zasedbo tudi v ekipni razvrstitvi, kjer so domačini slavili z dobrim rezultatom 1102 krogov. Drugo mesto so osvojili Kidričani s 1077 krogi, pred DŠR Kungoto na tretjem mestu s 1070 krogi.
S standardno puško sta tesen boj prikazala najboljša strelca v ligi Klavdija Pufič in Benjamin Jodl ter bila izenačena s 393 krogi. Mlada kidri-čevska strelca Aleš Pernat in Uroš Mohorko sta s 381 krogi osvojila 6. in 7. mesto, ekipno 4. mesto s 1095 krogi.
V pionirski konkurenci s serijsko puško je Kidričan Domen Širovnik s 171 krogi osvojil 2. mesto, njegovi klubski tovariši Žan Gojkošek, Ivo Cicmanovič Zimet in Jan Fridl pa so s 162, 154 in 129 krogi osvojili 4., 9. in 13. mesto. V ekipnem seštevku je bila ki-dričevska ekipa nepremagljiva s 487 krogi pred bistriškim Im-polom s 470 krogi na 2. mestu. Med veterani s puško je zmagal
Jože Majhenič s 185 krogi, Ki-dričani Marjan Gajzer, Ludvik Pšajd in Zvonko Mlakar so s 172, 172 in 154 krogi osvojili 6., 7. in 16. mesto, Ptujčani Franc Simonič, Alojz Raušl in Kristina Pšajd pa so s 171, 164 in 159 krogi osvojili 8., 14. in 19. mesto. Ekipno: 1. Svečina 536, 3. Kidričevo 506, 5. Ptuj 494 krogov.
Simeon Gonc
22. Nagrada Pohorja in 1. KT
V	soboto in nedeljo bo SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi v novi športni dvorani v Hočah organiziralo tradicionalno in dobro obiskano mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško za 22. Nagrado Pohorja in 6. Memorial Bruna Skodiča.
V	nedeljo, 10. 11., bodo najboljši slovenski strelci s puško in pištolo nastopali na 1. kvalifikacijskem turnirju v sezoni.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 8. novembra 2013
Šolski šport • Košarka
Športni napovednik
Zmagovit začetek OŠ Olge Meglič in OS Majšperk
Fantje, letniki 1999 in mlajši
Z novim šolskim letom je nastopil tudi čas, ko se pričnejo šolska športna tekmovanja. Prvi so se v boje podali mladi košarkarji, ki so se pomerili na medobčinskem tekmovanju letnikov 1999 in mlajših. Tekmovanje je potekalo 17. in 23. oktobra v telovadnici OŠ Olge Meglič na Ptuju. Nastopile so ekipe OŠ Mladika, OŠ Majšperk, OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Me-glič, slavili pa so domačini. Ti so v srečanju za 1. mesto premagali OŠ Majšperk, obe šoli pa sta se s tem uvrstili na področno tekmovanje.
Rezultati: Mladika - Olga Meglič 22:70, Majšperk - Ljudski vrt 56:25, Olga Meglič - Ljudski vrt 61:41, Mladika - Majšperk 14:56, Majšperk - Olga Meglič 27:35, Ljudski vrt - Mladika 48:16
Končni vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Ljudski vrt
4.	OŠ Mladika
Dekleta, letnice 1999 in mlajše
Za učenci so na parket stopile tudi mlade košarkarice, ki so se 24. 10. v Majšperku pomerile na medobčinskem tekmovanju za letnice 1999 in mlajše. Nastopile so ekipe OŠ Markovci, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt in domača OŠ. Le-ta je v napetem finalu tudi slavila, potem ko je premagala OŠ Olge Meglič. S finalnim nastopom sta si obe osnovni šoli zagotovili nadaljnje tekmovanje. Sistem tekmovanja je pri dekletih nekoliko drugačen kot pri fantih, saj so na sporedu polfinalne in finalne tekme.
Rezultati: Ljudski vrt - Majšperk 14:17, Olga Meglič - Markovci 15:12;
Ekipa fantov OS Olge Meglič
Ekipa deklet Oš Majšperk
tekma za 3. mesto: Ljudski vrt -Markovci 12:21;
tekma za 1. mesto: Majšperk -Olga Meglič 27:19. Končni vrstni red:
1.	OŠ Majšperk
2.	OŠ Olge Meglič
3.	OŠ Markovci
4.	OŠ Ljudski vrt
tp
Planinski kotiček
V	deželo refoška in na Kokoš
Sobota in nedelja, 14. in 15. decembra
Približuje se čas zime in dnevi v notranjosti Slovenije postajajo vse bolj hladni. V Slovenski Istri, ki jo imenujemo tudi Dežela refoška, pa nas v tem času objame toplina, ki jo zagotavlja morje. Zato so pohodi toliko prijetnejši, saj se nam odpirajo obširni pogledi vse do italijanske obale. Hoja med oljčnimi nasadi in kamnitimi ograjami je nekaj posebnega. Če upoštevamo še pristno istrsko hrano, je idila popolna. Zatorej vas vabimo, da se nam pridružite na našem tradicionalnem izletu v deželo refoška in spoznate skrite kotičke Slovenske Istre, jadranske obale in Krasa.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 14. decembra, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj (odhod avtobusa iz Poljčan ob 6.45). S posebnim avtobusom se bomo popeljali mimo Ljubljane do Podgorja, od koder bomo pot nadaljevali peš po evropski pešpoti E6 skozi Podpeč v Hrastovlje. Ustavili se bomo v tipični istrski gostilni, možno pa si bo ogledati tudi znamenite freske v cerkvi sv. Trojice. Pot bomo nadaljevali čez Kubed v Rižano, kjer nas bo počakal avtobus ter nas odpeljal v Strunjan, kjer bomo prenočili. Po večerji pa vas po želji vabimo še na sprehod skozi Fieso do Pirana.
V	nedeljo se bomo po zajtrku odpravili peš čez soline do hotela Krka, kjer bomo popili jutranjo kavico, nato pa nas bo avtobus popeljal v vasico Pesek, od koder se bomo povzpeli na Kokoš. V planinskem domu si bomo vzeli čas za počitek in malico, nato pa sestopili v Lipico. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30 (v Poljčane do 19.00).
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, rezervna obleka) in vremenu primerno. Hotel Salinera ima pokriti bazen, zato ne pozabite kopalk. Hrana iz nahrbtnika, v planinskem domu in v hotelu.
Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in polpenzion v hotelu Salinera Strunjan ter znaša 67,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 10. 12. 2013, v društveni pisarni, Dravska ulica 18, vsak torek med 14. in 16. in petek med 17. in 19. uro, do zasedbe 48 mest. Ob prijavi se vplača akontacija 30 EUR, preostanek pa najkasneje do 3. 12. 2013.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Nogomet • Mlajše kategorije
Mladi igralci Aluminija iz Kidričevega so v 1. kadetski in mladinski ligi še naprej zelo uspešni. V soboto so mladinci dokaj gladko odpravili sovrstnike ljubljanske Olimpije in s tem zadržali drugo mesto. Kadeti Aluminija so v derbiju prvo- in drugouvrščene ekipe doma remizi-rali z Olimpijo: uspelo jim je izničiti zaostanek 0:2. Oba zadetka je dosegel najmlajši član ekipe, 14-letni Jan Krivec. V skupnem seštevku mladinske in kadetske lige so Ki-dričani še vedno na prvem mestu.
1. SML
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij - Olimpija 3:1, NOGA Triglav - Krka 1:2, Domžale - Celje 5:2, Ilirija - Rudar Velenje 4:1, NŠ Robert Koren Dravograd - Maribor Branik 1:7, HIT Gorica - Bravo 4:0, Šampion - Jadran Dekani 0:2, Interblock - Koper 1:3
1.	HIT GORICA 14 11 0 3 44:16 33
2.	ALUMINIJ 14 9 2 3 25:14 29
13 9 1 3 29:11 28 13 8 3 2 42:17 27
0:4, HIT Gorica - Bravo 1:2, Šam-pion - Jadran Dekani 3:1, Interblock - Koper 0:3
1. OLIMPIJA	14 10		3	1	33:5	33
2. ALUMINIJ	14	9	3	2	23:16	30
3. DOMŽALE	13	9	0	4	38:13	27
4. CELJE	14	8	2	4	27:17	26
5. HIT GORICA	14	8	1	5	36:24	25
6. BRAVO	14	7	1	6	17:13	22
7. KOPER	13	5	5	3	20:11	20
8. RUDAR VELENJE	13	6	2	5	26:31	20
9. NOGA TRIGLAV	13	5	4	4	16:12	19
10. KRKA	14	4	6	4	27:21	18
11. ILIRIJA	14	4	4	6	21:21	16
12. MARIBOR BR.	13	3	6	4	19:17	15
13. INTERBLOCK	13	4	2	7	20:28	14
14. JADRAN DEKANI 14		1	4	9	9:34	7
15. ŠAMPION	14	2	1 11		15:43	7
16. NŠ R. KOREN	14	1	2	11	9:50	5
3.	MARIBOR BRANIK 13 9 1 3 45:12 28
4.	DOMŽALE
5.	KOPER
6.	OLIMPIJA 14 7 3 4 29:18 24 14 7 2 5 25:25 23 14 5 3
7.	ILIRIJA
8.	KRKA
9.	NOGA TRIGLAV
10.	CELJE
11.	RUDAR VELENJE 13 5 1 7 14:29 16
6 17:25 18
13	5 2 6 32:23 17
14	5 2 7 18:29 17
ALUMINIJ - OLIMPIJA 2:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Istenič (4), 0:2 Istenič (39), 1:2 Krivec (54), 2:2 Krivec (64)
LIGA U-15
REZULTATI 15. KROGA: Pobrež-je - Aluminij 0:3, Kovinar Tezno - NŠ Poli Drava 1:4, Korotan Pre-valje - Rudar Velenje 7:1, Žalec -Celje 1:2, Maribor Branik - NŠ R. Koren Dravograd 2:0, AHA EMMI Bistrica - Dravinja 1:3, Nissan Ferk Jarenina - Krško 0:3, Šampi-on - Farmtech Veržej 1:6
12. INTERBLOCK 13 4 3 6 16:20 15	1. MARIBOR BRANIK 15 14			1 0	65:2	43
13. ŠAMPION 14 3 2 9 16:29 11	2. KRŠKO	15 14		0 1	77:5	42
14. NŠ R. KOREN 14 3 1 10 20:57 10	3. ALUMINIJ	15 11		0 4	57:16	33
15. BRAVO 14 3 0 11 17:43 9	4. ŠAMPION	15	9	2 4	40:32	29
16. JADRN DEKANI 14 2 2 10 16:36 8	5. FARMT. VERŽEJ	15	9	1 5	50:25	28
ALUMINIJ - OLIMPIJA 3:1(2:0)	6. NŠ R.KOREN	15	9	1 5	38:20	28
STRELCI: 1:0 Rogina (24.). 2:0	7. KOR. PREVALJE	15	8	2 5	40:24	26
Podbrežnik (45.), 3:0 Dobaj (78.),	8. CELJE	15	8	1 6	38:28	25
3:1 Vorn (87. z 11 m)	9. DRAVINJA	15	5	4 6	18:36	19
	10. RUDAR VELENJE 15		6	0 9	29:44	18
1. SKL	11. POBREŽJE	15	5	1 9	13:28	16
REZULTATI 14. KROGA: Alumi-	12. ŽALEC	15	4	1 10	12:56	13
nij - Olimpija 2:2, NOGA Triglav	13. NŠ POLI DRAVA	15	3	2 10	14:48	11
- Krka 3:2, Domžale - Celje 1:2,	14. KOVINAR TEZNO 15		3	0 12	15:64	9
Ilirija - Rudar Velenje 2:2, NŠ R.	15. FERK JARENINA	15	2	1 12	7:34	7
Koren Dravograd - Maribor Branik	16. A. E. BISTRICA	15	1	1 13	7:67	4
Nogomet • 1. SNL
PARI 17. KROGA: PETEK ob 18.00: Zavrč - Luka Koper, SOBOTA ob 17.00: Rudar Velenje - Krka; SOBOTA ob 17.30: Domžale - Olimpija; NEDELJA ob 14.00: Triglav - Celje; NEDELJA ob 17.00: Gorica
-	Maribor
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: SOBOTA ob 14.00: AS MACH TECH - Bela krajina, Farmtech Veržej - Kalcer Radomlje, Šmartno 1928 - Krško, Roltek Dob - Šenčur; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Šampion
3.	SNL VZHOD
PARI 12. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Drava - Rakičan, Avto Rajh -Šmarje pri Jelšah, Nafta 1903 - Tromejnik G Sukič, Dravinja Kostroj
-	AHA EMMI Bistica; NEDELJA ob 14.00: Avto Škafar Beltinci - Od-ranci, Čarda Martijanci - Fosilum Šentjur, Grad - Malečnik
SUPERLIGA
PARI 11. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Carrera Optyl Ormož - Pod-vinci Betonarna Kuhar, Hajdina - Stojnci, 1A avto Gerečja vas - Središče, Boč Poljčane - Videm; NEDELJA ob 14.00: Bukovci - Apače
1. LIGA MNZ PTUJ
PRELOŽENI TEKMI: SOBOTA ob 14.00: Tržec - Gorišnica, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Lovrenc
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
15. KROG: Maribor Branik - Aluminij (sobota ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
15. KROG: Maribor Branik - Aluminij (sobota ob 12.00)
Rokomet • 1. A SRL (m)
10. KROG: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00)
1. A SRL (ž)
7. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - ŽURD Fikon Koper (petek ob 19.00)
1.B	SRL (m)
5. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Radeče MIK Celje (sobota ob 19.00), Moškanjci Gorišnica - Loka 2012 (sobota ob 19.30)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
4. KROG: AC Prstec Ptuj - Swatycomet Zreče (sobota ob 18.00)
Kegljanje • 1. B SKL (ž)
7. KROG: Šoštanj - Drava (sobota ob 13.00)
3. SKL VZHOD (m)
7. KROG: Ruše - Drava (sobota ob 16.00)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
7. KROG: Ptuj - Tempo Velenje (sobota ob 17.00)
2.	SNTL(m)
3. KROG: Kajuh Slovan - Šternmatik Cirkovce (sobota ob 10.00)
2. SNTL (ž)
3. KROG: Ptuj - Ljubljana (sobota ob 10.00), Ptuj - Logatec II (sobota ob 16.00)
Danilo Klajnšek
POBREZJE - ALUMINIJ 0:3
(0:1)
STRELCA: 0:1 Kučič (39.), 0:2 Kučič (52.), 0:3 Tomanič (56.)
KOVINAR TEZNO - NŠ POLI DRAVA 1:4 (1:2)
STRELCI: 0:1 Šalamun (2.), 1:1 Dvoršak (20.), 1:2 Prelog (30.), 1:3 Prelog (48.), 1:4 Prelog (61.)
DEKLICE U-13: Ptujčankam prvo mesto
Tekmovanje v jeseni 2013 so s turnirjem v Radljah ob Dravi končala dekleta do 13. leta starosti. Mlada dekleta MSM Ptuj imajo razlog za veselje, saj so ta del končala na prvem mestu.
REZULTATI 4. KROGA TURNIRJEV - RADLJE OB DRAVI: Fužinar - Teleing Pomurje Beltinci 2:0, Radlje ob Dravi - Maribor 0:6, Dornava - MSM Ptuj 1:3, Teleing Pomurje Beltinci - Dornava 3:0, MSM Ptuj - Radlje ob Dravi 4:0, MSM Ptuj - Teleing Pomurje Beltinci 2:2, Maribor -Fužinar 1:0
1.	MSM PTUJ 10 8 2 0 29:6 26
2.	T. P. BELTINCI 10 7 1 2 39:9 22
3.	FUŽINAR 10 5 1 4 27:13 16
4.	MARIBOR 10 4 0 6 16:17 12
5.	DORNAVA 10 4 0 6 19:21 12
6.	RADLJE OB DRAVI 10 0 0 10 4:68 0
DEKLETA U-17
S prvim delom tekmovanja so končala tudi dekleta v ligi U-17. Ptujčanke so z dvema zmagama jesenski del končala na 8. mestu.
REZULTATI 9. KROGA: Krka -MSM Ptuj 3:1, Jevnica - Ajdovščina 1:1, Rudar Škale - Teleing Pomurje Beltinci 2:2, Maribor - Krim 1:2, Velesovo - Radomlje 3:3
1.	T. P. BELTINCI
2.	RUDAR - ŠKALE
3.	MARIBOR
4.	VELESOVO
5.	RADOMLJE
6.	KRIM
7.	KRKA
8.	MSM PTUJ
9.	AJDOVŠČINA
10.	JEVNICA
9
8 1 8 1 6 0 5 1 4 3 4 1
1	3
2	0 1 1 0 2
0	80:4
0	39:9
3	27:16
3	28:28
20:15 14:19 10:25 9:27 11:49 3:47
KRKA - MSM PTUJ 3:1 (2:1) STRELKI: 1:0 Simona Jelovšek (12.), 2:0 Simona Jelovšek (15.), 2:1 Špela Nahberger (36.), 3:1 Simona Jelovšek (82.)
Danilo Klajnšek
9
9
9
9
9
9
petek • 8. novembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski	15
Kidričevo • Po težavah zaradi ogrevanja naselja
Nestrankarsko gibanje predlaga ogrevanje z lesno biomaso
Potem ko so na težave zaradi ogrevanja naselja Kidričevo opozorili na zadnji seji sveta občine Kidričevo, se je oglasil vodja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl, ki predlaga, da bi uredili ogrevanje na lesno biomaso v celotni občini.
»O problematiki ogrevanja v Kidričevem od Komunalnega podjetja Ptuj poslušamo vsako leto, že vsaj 15 let. Po eni strani razumemo njihov ekonomski izračun, saj jim ceno narekuje Silkem, član madžarske skupine Mal, ki deluje v sklopu kompleksa Talum. Po drugi strani pa bi bil že skrajni čas, da se tudi Silkem sam zaveda, da je največji onesnaževalec v tem okolju in da vsakodnevno zastruplja nas, občane Kidričevega, ki tu živimo. Mi plačujemo svoj davek s svojim zdravjem, zato bi krajani nekaj od tega morali dobiti nazaj, pa četudi v obliki znižanja cene distribucije centralnega gretja in tople vode. Znano je dejstvo, da je veliko neplač-nikov centralnega ogrevanja v Kidričevem. Zavedamo se, kakšno nevzdržno socialno stanje je v občini, zato apeliramo na občinski svet, da vsem pomoči potrebnim ljudem pomagajo,« pravi Branko Štrucl.
Foto: M. Ozmec
Vodja gibanja Branko Štrucl: »Plačujemo davek s svojim zdravjem, zato bi nekaj od tega morali dobiti nazaj, četudi v obliki znižanja cene centralnega gretja.«
Po mnenju Štrucla bi moralo KP Ptuj že zdavnaj preveriti učinkovitost daljinskega ogrevanja, predvsem gre za previsoke temperature povratne vode, povečane upori v primarnem vodu, največja napaka pa so velike dnevne izgube tople vode v sistemu, ki ga nihče ne sanira.
Nova degradacija okolja in življenja: ruski plinovod
Ob tem opozarja tudi na nedorečenost in domnevno povečano nevarnost za okolje zaradi plinske kompresor-ske postaje sredi polja med Kidričevim in Cirkovcami: »Tudi glede ruskega Gazpro-ma se bo moralo nekaj doreči, saj vemo, da se na našem območju nahaja plinska kom-presorska postaja, ki služi za uravnavanje oziroma dvig tlaka, in to 8 milijard m3 letno. Sedaj pa Rusi zahtevajo celo večjo zmogljivost plinovoda, na 30 milijard m3 plina letno, kar mimo nas, prebivalcev, ki tu živimo in delamo. Kidriča-ni se sploh ne zavedajo, kakšna nevarnost je to, zlasti če bi prišlo do požara ali drugih nevarnih nesreč. Sramota, da pri nas župan in svetniki brezpogojno dovoljujejo, da nas kapital zastruplja in straši, žalostno, da nas v ob-
čini zastopajo takšni ljudje, ki ne znajo ali nočejo na tem področju nič postoriti, da bi nam bilo lažje in nas ne bi bilo treba biti strah!«
Predlagajo javno-zasebno partnerstvo za ogrevanje
»V gibanju Za Kidričevo predlagamo županu Antonu Leskovarju in občinskemu svetu, da skupaj s strokovnjaki pripravijo strategijo, kako v občini Kidričevo vzpostaviti primeren interes javno-zasebnega partnerstva in potem skupaj investirajo v sistem ogrevanja z lesno bioma-so, ki bi pokrival ogrevanje za celotno občino Kidričevo. To bi bila zagotovo prava in najprimernejša vizija razvoja, ki bi zagotavljala boljšo prihodnost vsakemu krajanu naše občine. Primeri dobre prakse namreč kažejo, da so ta javno-zasebna partnerstva odlična.
Štucl o nadzoru poslovanja javnega podjetja
»Ugotavljamo, da tudi Občina sodeluje s KPK, saj so v odboru za nadzor javnih sredstev obravnavali dopis KPK v zvezi z dolžnostjo izogibanja nasprotja interesov. Temu se ni čuditi, če vemo, da je članica nadzornega odbora, Danica Bezjak, žena vidnega člana SDS in občinskega svetnika, ki je tudi predsednik odbora za družbene dejavnosti. In prav ta gospa je, poleg dveh drugih, sodelovala pri končnem poročilu o opravljanem nadzoru poslovanja javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje, d. o. o., Kidričevo. V našem gibanju smo mnenja, da je zapisnik o nadzoru, ki je dostopen na spletni strani občine, eno veliko »skrpucalo«, s katerim ni vredno izgubljati besed; je pa zaskrbljujoče dejstvo, da so ob pregledu izvirne poslovne dokumentacije izhodnih faktur in dobavnic zaznali neusklajenost podpisnikov - odgovornih oseb z dejanskim stanjem. Kaj več bomo povedali, ko bo protikorupcijska komisija zavzela končno stališče glede korupcije in konflikta interesov v občini Kidričevo.«
Predstavniki občine bi se morali le sestati z lastniki gozdov in lesno predelovalnimi obrati v občini, kajti v naših gozdovih je odpadnega lesa za
več desetletij, s tem pa bi se lahko odpirala nova delovna mesta z dodano vrednostjo.«
M. Ozmec
Ormož • Gradili bodo nogometno igrišče
II I	■	v	■ - |VV
Najprej pomožno igrišče, nato tribune in slačilnice
Župan občine Ormož Alojz Sok in direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec sta nedavno podpisala pogodbo za gradnjo pomožnega nogometnega igrišča, ki bo v uporabi NK Carrera Optyl Ormož. Vrednost v pogodbi zavedenih del je dobrih 183.000 evrov.
Majšperk • 26. redna seja občinskega sveta
Bivši prostori banke bodo znova zaživeli
Konec oktobra je v Majšperku potekala redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so bili med drugim rebalans proračuna, pravilnik o sofinanciranju letovanja otrok iz občine Majšperk, ureditev etažne lastnine na gasilskem domu Majšperk ter sklep o oddaji poslovnih prostorov v najem. Kot kaže, bodo bivši prostori banke v kratkem dobili novega najemnika.
Izvajalec bo dela na gradbišču pričel sredi novembra, rok za dokončanje gradnje je 31. julij 2014. Gre za prvo fazo urejanja infrastrukture v športnem parku Mestna graba v Ormožu. »Investicija obsega ureditev pomožnega igrišča (travnate površine in ograje), odvodnjavanje ter izgradnjo namakalnega sistema, za katerega bodo namestili rezervoar za vodo, ki bo vkopan v zemljo, voda za namakanje oz. zalivanje pa se bo pridobivala iz vrtine,« je povedal župan Alojz Sok.
Namakalni sistem bo avtomatski. Ko bodo senzorji
zaznali pomanjkanje vlage v zemlji, se bo sistem zagnal. Nogometno igrišče v Ormožu so doslej zalivali z vodo iz mestnega vodovoda. Z ureditvijo novega načina namakanja pričakujejo znižanje stroškov za ta namen, kapaciteta rezervoarja bi morala zadoščati za namakanje tako glavnega kot tudi novega pomožnega igrišča. Namakalni sistem na pomožnem igrišču bodo vgradili v tej fazi projekta, v nadaljevanju ga bo treba urediti tudi na glavnem igrišču - če bodo seveda za to zagotovljena sredstva.
KP Ptuj s projektom gradnje pomožnega nogometnega
igrišča kot izvajalec prvič nastopa na območju občine Ormož. Direktor Janko Širec se je ob podpisu pogodbe naročniku del zahvalil za zaupanje in med drugim dejal: »Verjamem, da bomo upravičili vaše zaupanje in da bomo delo opravili strokovno in korektno ter v predvidenem časovnem roku. Upam, da bomo s tem projektom imeli možnost pokazati in dokazati, da smo verodostojen poslovni partner.«
S tem, da se bodo v športnem parku pričela dela, je zadovoljen tudi predsednik NK Carrera Optyl Zlatko Klemenčič. »Gre za pričetek uresničevanja naše dolgoletne želje. Naš klub ta čas združuje med 250 in 280 članov. Pomožno igrišče, ki se bo zgradilo, je za nas velikega pomena, saj bomo s tem pridobili dodatne vadbene površine, ki so nam doslej primanjkovale. Upamo, da se bo prihodnje leto pričela tudi druga faza projekta z ureditvijo tribun in slačilnic. Do leta 2015, ko naš klub praznuje 20-letnico delovanja, bi tako končali oba projekta - pomožno igrišče ter slačilnice in tribune,« je povedal Klemenčič.
Mojca Zemljane
Županja je uvodoma na kratko predstavila rebalans proračuna za leto 2013, saj so ga obravnavali že vsi štirje odbori. Skupaj se prihodki znižujejo na 4.599.807 evrov, odhodki pa na 4.588.863 evrov. Sredstva, prejeta iz državnega proračuna, za sofinanciranje projekta komasacije in agromelioracije se znižujejo, ker je bila vrednost izvedenega projekta nižja od prvotno planirane. Povišujejo pa se sredstva za razširitev Vrtca Majšperk ter stroški za obrambo pred točo, vključili pa so tudi ureditev avtobusne postaje v Lešju. Sve-
tniki so sklep o sprejetju rebalansa soglasno in brez večjih pripomb sprejeli.
Občina Majšperk že vrsto let sofinancira letovanje otrok iz socialno šibkih družin. Ker do sedaj to ni bilo rešeno s pravnim aktom, se je pripravil osnutek pravilnika, ki so ga svetniki soglasno potrdili.
Sklep o ureditvi etažne lastnine na gasilskem domu umaknjen iz dnevnega reda
Županja Darinka Fakin je pojasnila, da so skupaj s PGD Majšperk oblikovali predlog ureditve etažne lastnine na gasilskem domu. Občina naj bi ohranila prostore za arhiv šole in za košarkarsko šolo, medtem ko bi sanitarije, kuhinja in hodnik ostali skupni prostori. Na osnovi predlagane razdelitve bi se tudi krili stroški obratovanja. Člani odbora za gospodarstvo in kmetijstvo so predlog pregledali in so se z njim strinjali. A ker so nekateri drugi svetniki glede danega predloga zavzeli drugačno stališče, je županja sklep umaknila z dnevnega reda.
V bivših prostorih banke sedaj poslovni prostori
Županja je svetnikom pojasnila, da se je pojavil interes za najem prostora na Bregu 12, kjer je bila v preteklosti Nova KBM, d. d. Zaradi nujnosti ureditve poslovnih prostorov so svetniki sprejeli sklep o dodelitvi poslovnih prostorov, ban-komat pa še naprej ostaja v tej zgradbi.
Patricija Kovačec
Foto: MZ
Direktor KP Ptuj Janko Širec in župan občine Ormož Alojz Sok ob podpisu pogodbe.
Foto: PK
Svetniki so sprejeli sklep o dodelitvi poslovnih prostorov na Bregu. Kdo bo najemnik, še ni znano, saj pogodba še ni podpisana.
16 Štajerski
Nasveti
petek • 8. novembra 2013
Kuharski nasveti
Ajdova kaša
Ajdo so prvič omenili v 10. stoletju Kitajci, v Rusiji pa so še danes največje z ajdo posejane površine na svetu. Ajda botanično sploh ni žito, vendar jo v kuhinji uporabljamo kot žito ali kot nadomestek žit, sploh riža. Dišeči cvetovi ajde dajejo okusen in visoko cenjen med, ki ga uporabljamo tudi v alternativnih oblikah prehrane. Trikotna ajdova semena imajo trdo ovojnico, ki jo moramo pred uporabo odstraniti.
V	kuhinji najpogosteje uporabljamo ajdovo kašo, ki se ponaša z izrazitim tipičnim okusom, ki spominja na orehe in se ujema z zelenjavo, kot so paradižnik, paprika, šalotka, por, vloženimi gobami in svinjino.
HRANILNA VREDNOST AJDOVE KAŠE
V	100 g ajdove kaše so 12 g beljakovin, 2 g maščob, 73 g ogljikovih hidratov, vlaknine, vitamini B-k in mineralne snovi (2 mg natrija). Posebej cenjene so beljakovine ajde, ki so sestavljene iz visoko kakovostnih amino kislin.
100 g ajdove kaše človeškemu organizmu prispeva 335 kcal energije in glede energijske vrednosti spada med povprečna živila, vendar je cenjena zaradi visoke nasi-tne vrednosti.
UPORABA
Ajdova kaša nam ponuja veliko možnosti uporabe. Nekuhano lahko pred uporabo na suho pre-pražimo v večji kozici, da se nekoliko odišavi in dobi izrazitejši okus po orehih. Najpogosteje ajdovo kašo kuhamo. Pred kuhanjem jo preberemo, dobro splaknemo z mrzlo vodo in damo kuhat v hladno vodo, da škrob enakomerno nabreka. Kuhamo jo le slabih 10 minut, oziroma da je še čvrsta na ugriz. Tako kuhano lahko upora-
bimo kot jušni vložek pri čistih juhah, posebej pri čisti juhi iz svinjine in goveji juhi. Lahko jo skuhamo le do polovice in jo uporabimo za priloge h glavnim jedem ali za nadeve mesnim in zelenjavnim jedem. Danes jo cenimo kot sestavino številnih uvodnih jedi, ko jo pripravimo v kombinaciji z drugimi živili, predvsem svežo zelenjavo in mesninami in ponudimo kot uvodno predjed.
Ajdovo kašo pri nas uporabljamo kot zakuho pri čistih mesnih juhah, skupaj z gobami in čebulo dobimo odlične priloge ali samostojne jedi, kuhana je v kombinaciji z orehi primeren dodatek za sladke jedi. Od živil se ajda ujema tudi s skuto, tako poznamo številne jedi s to kombinacijo. Ajdova kaša pa je sestavina številnih kašnatih klobas in po dobrih kašnatih klobasah iz ajdove kaše slovimo prav v tem delu Slovenije. Ko nam zmanjka idej, kaj pripraviti iz ajdove kaše, nam prav pride ajdova moka. Ajdovi žganci so najbrž najpogostejša in najbolj znana jed iz ajdove moke. Številne ajdove pogače, omlete iz ajdove moke, cmoki s skuto pa so zagotovo odraz cenjenosti teh jedi v slovenski kulinariki.
Za ajdovo kašo v listih glavna-tega ohrovtA potrebujemo: 10 manjših listov ohrovta, slani krop,
Foto: Črtomir Goznik
10 dag ajdove kaše, 30 dag jurčk-ov, 1 žlico masla, 1 manjšo čebulo, sol, poper, peteršilj, 2 jajci, legir (2 rumenjaka, 2dl kisle smetane)
Liste ohrovta očistimo in jih na hitro blanširamo oz. kuhamo 1 do 2 minuti v slanem kropu in ohladimo.
Posebej na maslu prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane jurčke ali druge gobe, rahlo pražimo ter začinimo s soljo, poprom in peteršiljem. Tik pred koncem dodamo razžvr-kljani jajci in pražimo tako dolgo, da zakrkneta. Nadev ohladimo. Ohrovtovim listom po potrebi iz-režemo glavno žilo, večje vrežemo na polovico. Na sredino lista damo pripravljeni nadev in zavijemo v obliki sarme. Zavitek položimo v pekač, prelijemo z legirjem in v pečici pečemo 10 do 15 minut, pri temperaturi 180 do 200 °C.
Solato iz ajdove kaše pripravimo tako, da ajdovo kašo preberemo, opremo in skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo in temeljito splaknemo s hladno vodo. Posebej narežemo na male kocke paradižnik, in zeleno ter rumeno svežo papriko. Zelenjavo dodamo k ohlajeni kaši, prilijemo navadni jogurt, po potrebi kisamo in solimo ter ponudimo kot hladno uvodno
jed ali kot samostojno malico.K tej osnovi lahko dodamo še v kisu vložene gobice, vložene kalčke in sladko koruzo. Ajdovo kašo pa lahko pripravimo tudi s kislim zeljem. Pripravimo jo tako, da pol kilograma zelja damo kuhat in dodamo manjši kos sveže svinjine. Ko je meso do polovice zmehčano, dodamo 15 do 20 dekagramov ajdove kaše, ki jo lahko prej vsaj 10 minut namočimo. Posebej na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo moko, ko rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen in prilijemo k zelju. Zelje po potrebi solimo, dodamo še mleto kumino in sesekljan peteršilj.
OBLEČENA SESEKLJANA PEČENKA Z AJDOVO KAŠO
Mleto meso zdušimo na mali količini maščobe, začinimo s soljo, poprom in vegeto. Ohlajeni masi dodamo pest kuhane ajdove kaše, razžvrkljano jajce, za lep videz lahko dodamo na kocke narezano korenje in malo graha. Polovico listnatega testa (iz zavitka) razva-ljamo, nanj položimo iz prejšnjih sestavin oblikovano štruco, zavijemo v testo in damo v primeren pekač na peki papir. Po želji po vrhu testa naredimo okraske iz koncev listnatega testa. Pečemo pri 180 do 200 °C.
Tačke in repki
Težave z perianalnimi vrečkami pri psih
Jesenski in zimski letni čas je obdobje, v katerem v naši Veterinarski bolnici Ptuj vsako leto operiramo precej psov, ki imajo težave z perianalnimi vrečkami. Zaradi res pogoste in specifične zdravstvene problematike perianalnih vrečk, bom v dveh veterinarskih prispevkih opisal, kako se zoperstaviti omenjenim težavam, jih trajno rešiti, kar bo v prid obema, psu in njegovemu lastniku.
Eno pogostejših vprašanj lastnikov psov veterinarju je, zakaj njegov kužek pogosto drsa z zadnjo platjo po tleh in se grize okrog repa? Drsanje po zadnji plati imenujemo tudi, da pes vozi kočijo, saj se dobesedno s prednjimi tačkami poganja naprej ob iztegnjenih zadnjih tačkah in pri tem neumorno pritiska zadnji del telesa ob tla. Lastniki z začudenjem strmijo v svojega ljubljenčka in ne vedo, ali bi se smejali ali bi bili zaskrbljeni. Ko kužek končno preneha omenjeno aktivnost, lastniki še presenečeni opazijo, da se kužek dostikrat nenadoma in eksplozivno obrača proti repu in se pri tem tudi grize v okolici repa. Omenjenim pasjim aktivnostim so najpogosteje krive polne perianalne oziroma obanalne vrečke, ki psa nervirajo, iritirajo in spravljajo ob živce. Ob živce spravljajo tudi njegovega lastnika, saj se zraven vse omenjene simptomatike kužki tudi praskajo po vsem telesu in pogosto otresajo z ušesi.
Perianalni vrečki ležita tik ob analnem sfinktru, in sicer če si ponazorimo z analogno številčnico ure, ležijo ob številki 4 in 8. Med evolucijo psov so te vrečke izgubile prvotni namen, ki je bil prvinsko namenjen označevanju terena. 2 vsebino vrečk, ki je si-
cer močnega ostrega vonja, so psi označevali svoj teren, kar v »pasjem« žargonu pomeni, da so markirali. Vonj teh vrečk je tudi specifičen za vsakega psa posebej in po vonju vrečk se psi še danes spoznavajo med seboj. Če vemo, da je pasji voh do 10000-krat močnejši od človeškega, potem vemo, kaj pomeni izloček perianalnih vrečk, ki ga tudi ljudje močno zaznamo, za populacijo psov. Izraža identiteto psa podobno kot prstni odtisi pri ljudeh. Vrečki ležita v mišičnini, ki obdaja analno mišico oziroma sfinkter in imata izvodili izpeljani tik ob izhodu analne odprtine, tako da se izločena vsebina iz vrečk pomeša z blatom, ki ga pes odvaja. Samo praznjenje vrečk poteka tako, da kompakten feces pri svoji poti skozi ampulo recti in analni sfinkter mehansko
Pravilen prijem za praznenje vrečk
pritisne na perianalni vrečki in izprazni njihovo vsebino. V izjemnih primerih, ko je kužek ali močno prestrašen ali močno razburjen in pod adrenalinom, lahko tudi hote izprazni omenjeni vrečki, kar lastniki zaznajo kot močan, rezek neprijeten vonj.
Problem nastane, kadar se pojavi oteženo praznjenje obanalnih vrečk in začne vsebina v njih zaostajati. V tem primeru se vrečki povečujeta in začneta povzročati sprva nelagodje pri psu, kasneje tudi bolečino. Zaradi zaostajanja vsebine pride pogosto do vnetja in bakterijske infekcije vrečk. Najpogosteje izoliramo bakterijo e-coli in klostridium perfrigens in še mnoge druge, ki povzročijo tako imenovan sacculitis peria-nalis, vnetni proces, ki pogosto vodi v predrtje vrečk in tvorbo perianalne fistule. Lastniki psa lepega dne presenečeni opazijo izcedek krvavo gnojne vsebine pod repom zraven analne odprtine pri svojem psu, splošno stanje psa je pogosto zelo prizadeto, saj dobi visoko temperaturo in trpi tudi močne bolečine. Stanje je alarmantno in terja nemudoma pomoč veterinarja, saj lahko pride do sepse in smrti živali. Da preprečimo omenjene boleče in nevarne zaplete, je treba psa pravočasno odpeljati k veteri-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. narju, da mu le ta ročno izprazni vrečke. Tega se lahko lotimo tudi sami, vendar treba je vedeti, da je to poseg, ki zahteva kar nekaj znanja in izkušenj in ga je bolje prepustiti izkušenemu veterinarju ali veterinarskemu tehniku. Praznjenje vrečk mora biti izvedeno brez uporabe sile, nežno, tako da ne povzroča bolečine pri psu. Narobe je, če med prsti gne-temo analni sfinkter, še bolj narobe pa je, če poskušamo prazniti vrečke na način, da porivamo psu prst v analno odprtino. To je povsem zgrešeno, saj privede do poškodbe sluznice črevesja in še večjih težav. Pri tem opravilu je potrebna izkušena roka, ki med palcem in kazalcem zatipa zadebeljene obanalne vrečke in jih z nežnim pritiskom izprazni. Problematične pasme za praznjenje obanalnih vrečk so brahiocefalne pasme, to so pasme s kratkimi gobčki in zelo kratkimi repki. Vendar za izkušenega veterinarja, oziroma tehnika ni problem neboleče izprazniti žleze tudi pri teh psih. O tem, kako trajno rešiti problem perianalnih vrečk, pa v prispevku naslednji teden.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Kmetijska svetovalna služba
Priprave prašičerejcev na ukrep Dobrega počutja živali
V letu 2014 bodo lahko rejci prašičev vstopili v ukrep Dobrega počutja živali. Pri tem bodo morali izpolnjevati vstopne pogoje in izpolnjevati standarde.
Namen ukrepa je živalim omogočiti ugodno počutje. Ker je to povezano z več dela ali pa izgubo dohodka zaradi večjega udobja živali, se rejcu povrnejo stroški. Vse zahteve presegajo običajne zakonske zahteve ugodnega počutja živali, ki so v priročniku navzkrižne skladnosti. Gre za ukrep, v katerega je vstop prostovoljen, ki ga rejec uveljavlja v primeru izpolnjevanja pogojev in se bodo še posebej preverjali.
Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak rejec, vključen v DPŽ
1.	Izdelan program dobrega počutja živali, ki ga rejec izdela skupaj z zootehnikom in veterinarjem.
2.	Izobraževanje iz vsebin dobrega počutja živali in tovrstnih tehnologij, ki ga mora opraviti vsaj en član kmetijskega gospodarstva v obsegu 4 ur.
3.	Vključenost v rejski program, pri čemer se že sam vstop v rejski program v istem letu šteje za izpolnjen pogoj. Tu je mišljen vstop v priznano rejsko organizacijo.
Nadalje mora izpolnjevati dodatne pogoje, razdeljene po sklopih, ki so zahtevnejši od konvencionalne reje. Zahteve pri plemenskih svinjah
1.	Osvetlitev v hlevu mora zagotavljati najmanj 1/16 talne površine (če je hlev 100 m2, mora biti okenskih in vratnih odprtin 6,25 m2). V nasprotnem primeru je treba izmeriti dnevno svetlobo in mora znašati svetloba nad 50 luxov. Če so izpusti iz hleva, meritev ni potrebna in je standard dosežen.
2.	Temperatura v hlevu ne sme presegati zunanje za več kot 3 stopinje Celzija, kar zagotavlja urejen prezračevalni sistem. Če je v hlevu naravna izmenjava zraka, mora biti 1/15 talne površine prezračevalnih odprtin, kar znaša 6,7 m2.
3.	Skupinska reja z izpusti živali nudi možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta je najmanj 1,3 m2 na žival, za 4 ali manj živali mora biti površina izpusta vsaj 6 m2, z minimalno dolžino krajše stranice 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so vsakokrat v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora rejec voditi dnevnik izpustov za vse skupine živali.
4.	Voluminozna krma v prehrani je zagotovljena takrat, ko je najmanj 6 % vlaknine v krmni mešanici, kar pa lahko dodatno zagotovimo s slamo, mrvo, silažo, svežo zeleno travnodeteljno mešanico in drugimi volumino-znimi krmili.
5.	Talna površina mora biti večja od zahtev Pravilnika o zaščiti živali in navzkrižne skladnosti za 10 %, kar znaša v skupinski reji do 5 živali 1,98 m2 na mladico po osemenitvi in na svinjo 2,73 m2. Če je v skupini od 5 do 39 živali, je potrebna površina 1,8 m2 po plemenski mladici in 2,48 m2 po plemenski svinji. Če je v skupini 40 živali in več, je potrebna površina 1,6 m2 za mladice in 2,23 m2 po plemenski svinji.
6.	Ogrevanje gnezda pujskov v zaprtem gnezdu je vključena v standard DPŽ, vendar še končna površina zaprtega gnezda ni usklajena.
7.	Plemenske svinje v laktaciji ne smejo biti_preveč izčrpane, zato morajo dosegati oceno kondicije, ki je večja od 1. Če je kondicija ocenjena z 1, mora biti v dnevniku veterinarskih posegov zabeleženo zdravljenje živali.
8.	Letna zamenjava plemenskih živali ne sme presegati 50 % črede.
9.	Napajanje živali mora biti svobodno, zato je predpisano, da je na 1 napajalnik dovoljeno do sedem plemenskih živali. Standard je izpolnjen v primeru mokrega krmljenja.
10.	Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje parkljev, ki preprečuje šepavost plemenskih živali.
11.	V čredi se preverja prisotnosti PRRS bolezni in rejec mora obvezno vzdrževati čredo, ki je prosta PRRS. V primeru pojava mora obstajati program sanacije črede.
12.	Vzreja pujskov do 25 kg žive teže zahteva tudi večjo talno površino v primerjavi s klasično rejo za 10 %. Na primer pri 10 kg teže mora biti zagotovljenih 0,17 m2 površine na žival, pri teži 20 kg je zahteva po 0,2 m2 na žival in pri teži 30 kg 0,33 m2 na žival.
Zahteve pri prašičih pitancih
Talna površina je opredeljena po kategorijah: 30-50 kg zahtevana talna površina 0,4 m2/pitanca; 50-85 kg zahtevana talna površina 0,65 m2/ pitanca, 85-110 kg je zahtevana talna površina 0,65 m2/pitanca in nad 110 kg teže 1 m2/pitanca.
Skupinska reja z izpustom je nadstandard. Živali morajo imeti stalen oziroma izmeničen dostop do izpusta. Površina izpusta na pitanca od 25 do 60 kg žive teže mora znašati 0,45 m2 na žival in najmanjša površina izpusta mora biti 7 m2. Pri teži od 60 do 110 kg mora znašati površina izpusta 0,65 m2 na žival in najmanjša površina izpusta je 10 m2. Pri izmeničnem izpustu mora biti površina prilagojena za vsakokratno število živali na izpustu.
Zaključek
Zapisane norme so sedaj v zaključnem usklajevanju na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Med temi je tudi vstopni prag za vključitev rejca, in sicer minimalno 20 plemenskih svinj oziroma minimalno 200 prašičev pitancev na leto. Za rejce je to informacija o okvirnih normah za izpolnjevanje standarda Dobrega počutja živali, ki bo sestavni del ukrepov kmetijske politike. Možnost vključevanja rejcev v standard dobrega počutja živali je s tem dana. Vključevanje v standard bo prostovoljno in sestavljivo glede na zahteve. Vstop bo opredeljen za dobo enega leta in se vsako leto lahko podaljšuje. Podrobnejše informacije o izvajanju nadzora, ki ga bo opravljala tako živinorejska kot veterinarska stroka, in postopka vstopa v ukrep Dobrega počutja bo objavljena verjetno do konca letošnjega leta. Rejci se lahko glede osnovnih pogojev že sedaj pripravljajo na standard Dobrega počutja prašičev. Možnost vstopa pa je pričakovati v obdobju marec-april v letu 2014.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Foto: ES
petek • 8. novembra 2013
Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
Vinske kraljice za promocijo slovenskih vin in kulturo pitja
V martinovih dneh se izteka dvoletni mandat četrte ptujske vinske kraljice Monike Rebernišek. Novo bodo ustoličili na martinovo, 11. novembra, prireditev bo potekala na ptujski tržnici, ki se vse bolj spreminja v prireditveni prostor.
Dosedanja ptujska vinska kraljica je na tiskovni konferenci pred osrednjim ptujskim martinovanjem strnila dosežke svojega dvoletnega mandata, v katerem je skrbela za promocijo vin s Ptujskega in širjenje vinske kulture ter spoštovanje vinske kapljice, predvsem pri mlajši populaciji prebivalstva. »Zelo sem počaščena, da sem dobila priložnost promovirati svoj domači kraj in tako ponesti našo kulturo, običaje ter naša vina po vsej Sloveniji in tudi v tujino,« je poudarila. Posebej pa je ponosna, da je smela promovirati najstarejše slovensko mesto, mesto vina in trte, ter njegove zaklade, med katerimi je tudi najstarejše slovenske vino, letnik 1917, ki ga hrani Ptujska klet. Posebej pa so jo v tem obdobju navduševale same pozitivne ocene vinskih strokovnjakov o vinih s Ptujskega. Res je, iz leta v leto pridelujemo boljša in kakovostnejša vina. Naši vinogradniki so na to lahko izredno ponosni.
„Medtem ko ob prejemu svojega naziva še nisem vedela, kaj in kako, sem funkcijo vinske kraljice v tem dvoletnem mandatu spoznavala čedalje bolj. Svoje življenje sem obogatila z novimi znanji, spoznala sem kakovostna vina iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije, Podravja, Posavja in Primorske. Spoznala sem različne vino-
gradnike, začutila to njihovo globoko vez med trto in njimi. Začutila sem, koliko ljubezni, truda in časa vlagajo vinogradniki čez leto, da se lahko na koncu skupaj s svojimi prijatelji in sorodniki poveselijo ob svoji umetnini. Kajti vino je umetnina, ki jo skupaj z naravo ustvarja vinogradnik. V vsaki od treh vinorodnih dežel Slovenije sem s ponosom predstavila naš Ptuj, naš vinorodni okoliš, naša vina in vinogradnike. Kljub naši majhnosti imamo res pester seznam vin, ki se razlikujejo od kraja do kraja. Čeprav je Slovenija zelo majhna, je res pravi biser, polna kulturnih kot tudi naravnih lepot, katerega del je tudi vinska trta, ki bogati našo domovino. V vsakem kraju sem skušala domačine povezati z njihovimi vini, saj ravno ta izražajo njihovo ljubezen do njihovega kraja. Vinske kraljice iz cele Slovenije smo se v mojem mandatu še bolj povezale, s skupnimi močmi smo ustvarile logotip slovenskega vinskega kraljestva s sloganom: Vino uživajte zmerno, uživajte slovensko. Avgusta letos smo ga predstavile na dnevih turizma na Kogu. Ustvarile smo ga z namenom, da bomo s skupnimi močni širile kulturo pitja vina in potrošnike spodbujale k nakupu slovenskih vin. Na ta način bomo tudi me slovenskemu vinogradniku pomagale
t**. '. mi
Wl0
% & :
Trgatev 2013
v*^ M
\ —'¿fêrJua
Foto: Črtomir Goznik
Monika Rebernišek, četrta ptujska vinska kraljica
pri trženju slovenskega vina. V prizadevanjih za večjo promocijo slovenskih vin oz. vinorodnih okolišev smo vinske kraljice vinorodnih okolišev Podravja in Posavja tudi oblikovale koledar za leto 2014. Za to svojo pobudo smo že prejele številne pozitivne odmeve. Koledar bo mogoče kupiti že na ptujskem martinovanju in na društvenem martinovanju v ČS Grajena," je o svojem dvoletnem mandatu med drugim povedala Monika Rebernišek, ki se je ob skorajšnjih Martinovih dneh ponovno zavzela za zmernost pri uživanju alkohola
Široka paleta znanja je pri njegovem delu še kako pomembna, saj je, kot sam pove, hkrati trgovec, svetovalec in poslovodja. V poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalec / prodajalka 2013 je dobil 391 glasov podpore, ki so ga umestili na šesto mesto. Na podporo kupcev je ponosen, na svojega uspešnega prodajalca pa so zelo ponosni tudi v podjetju. Branko pove, da se pri svojem delu zelo veliko pogovarja s kupci, zato mora znati odgovoriti na marsikatero njihovo vprašanje, prav tako veliko vprašuje tudi sam, da kupcem, ki se odločajo za prenovo kopalnice, tudi zna svetovati oz. ponuditi prav tisto, kar iščejo. To je tudi razumljivo, saj gre za prostor v stanovanju, ki se opremlja za vrsto let, zato prenove niso pogoste. Kot velik poznavalec domače in tuje ponudbe lahko v vsakem trenutku po-
streže tudi s trendi na tem področju. Ljudje oz. kupci se pri nakupu kopalniške opreme in ploščic ne odločajo na hitro, po navadi si pred izbiro poiščejo tudi več ponudb, tudi ob manjših nakupih. S tega vidika so glasovi podpore toliko dragocenejši. To, da ti kupci zaupajo, je nadvse lep občutek, pove, še posebej zato, ker sprva sploh ni vedel za akcijo
ter varnost v prometu. Zase in za druge bomo največ storili, če po uživanju alkohola ne bomo sedli za volan. Predvsem
je zaskrbljujoč podatek o mladih voznikih, ki so pod vplivom alkohola. Tako starši kot tudi družba premalo naredimo na osveščanju o vplivu alkohola na mladoletno osebo, kajti posledice so lahko nepopravljive, v nekaterih primerih pa celo usodne.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejel Slavko Krajnc, Lovrenc na
Dravskem polju 55, ki je pravilno odgovoril, da je imel Ptuj doslej štiri vinske kraljice, peto bo dobil na martinovo. Danes sprašujemo, kako se imenuje peta ptujska vinska kraljica. Nagrada za pravilen odgovor je zgoščenka z melodijami 44. festivala domače zabavne glasbe. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova c. 3, do 16. novembra.
Gerečja vas • Branko Žibrat, šestouvrščeni
„To, da ti kupci zaupajo, je nadvse lep občutek"
V podjetju Pomlad, d. o. o., oddelek keramike in kopalniške opreme, v Gerečji vasi, ki je član skupine TopDom, je že peto leto zaposlen Branko Žibrat, po osnovni izobrazbi trgovec, ki je svoje znanje nadgradil še z izobrazbo poslovodje in komercialista.
Slovenija • Proti davku na nepremičnine
Podpise zbirajo do ponedeljka
Združenje občin Slovenije je aktivno pristopilo k zbiranju podpisov za peticijo proti davku na nepremičnine in pozvalo občine, da pri tem sodelujejo.
Obrazec za podpis peticije proti davku na nepremičnine je objavljen na več spletnih straneh, v nekaterih občinah so ga na dom prejela tudi vsa gospodinjstva. Prvopodpisana pod peticijo sta med drugimi predsednik SLS in nekdanji minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter podpredsednik OZS Srečko Meh. Pobudniki peticije navajajo, da predvideni nepremičninski zakon izpostavlja tiho nacionalizacijo slovenskega podeželja, z morebitno uveljavitvijo bi uničeval konkurenčnost slovenskega gospodarstva, podjetništva, obrti in kmetijstva.
Obrazce za peticijo lahko občani v času uradnih ur dvignejo in oddajo v sprejemni pisarni MO Ptuj ter na sedežih drugih občin, pa tudi na Obrtno-podjetniški zbornici na Ptuju in v Ormožu. V nekaterih občinah so občani obrazce prejeli na dom, objavljeni pa so tudi na spletni strani nepremicnin-ski-davek.org in na spletni strani ptuj.si. Izpolnjene in podpisane obrazce za peticijo je možno oddati do ponedeljka, 11. novembra.
Danes ob 19.30 bo v Kulturnem centru v Juršincih na temo nepremičninskega davka organizirana tudi javna tribuna. Sodelovali bodo poslanec SLS Franc Pukšič, predsednik OOZ Ptuj Vlado Janže-kovič, predsednik SKZ pri SLS Stane Klemenčič, župan občine Juršinci Alojzij Kaučič in ostali predstavniki sopodpisnikov iniciative.
Mojca Zemljarič
Prejeli smo
izbora Naj prodajalca. Delo, ki ga opravlja, je nadvse dinamično, zahteva nenehno izpopolnjevanje o novostih in načinih trženja, saj se trendi nenehno spreminjajo. Srečna družina, zdravje in služba so njegove prioritete. Nekoč je bila še glasba, danes je ponosen na sina, ki je končal akademijo za glasbo.
MG
Odziv na neimenovanje direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Foto: Črtomir Goznik
Branko Zibrat
V dnevnikih Večer, Delo ter v Štajerskem tedniku so bili dne 23. 10. 2013 in 25. 10. 2013 objavljeni članki o (ne) imenovanju prihodnjega direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Pogojem razpisa sta ustrezala od štirih le dva kandidata, ki sta zaposlena v muzeju. Eden od njiju je dobil pozitivno mnenje strokovnega sveta in sveta zavoda Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Kljub temu so na seji ptujskega mestnega sveta 21. 10. 2013 na predlog komisije za volitve in imenovanja (KVIAZ) svetniki umaknili točko o določitvi kandidata za imenovanje direktorja. Namesto komisije je za medije podal odgovor župan dr. Štefan Čelan, ki je med drugim povedal, da '... v KVIAZ-u niso imeli enoznačnih pisnih stališč, kateri strokovni izpit je sploh ustrezen, zato se tudi niso odločili'.
Kot muzealci in strokovnjaki moramo pojasniti mestnim svetnikom, članom KVIAZ in županu, z bremenom odločanja, da je strokovni izpit za pridobitev strokovnega naziva na področju varstva kulturne dediščine le en. To področje ureja Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva. Ureja organizacijo pripravništva in usposabljanja na področju varstva kulturne dediščine, predmetnik in izpit, ki je pogoj za pridobitev naziva.
Ogorčeni smo, da se komisija (KVIAZ) o tem ni predhodno podučila. Kakšni so torej temelji, na katerih komisija ocenjuje ustreznost kandidatov in kolikšna je njihova verodostojnost o tako zahtevni presoji? Iz navedenega izhaja, da je komisija zaradi nestrokovnosti z izjavami zavedla župana, ki
ne ve, kateri strokovni izpit je merodajen ter mestne svetnike, ki so posledično umaknili točko o izboru kandidata.
Ker direktor muzeja opravlja naloge poslovnega in strokovnega direktorja, je nujno, da je za to ustrezno usposobljen. Upravljanje z infrastrukturo -grajskim kompleksom in zbirkami nacionalnega pomena, ki po svojem pomenu presegajo okvirje Slovenije, prinaša veliko odgovornost. Gre za kompleksno dediščino, ki je del identitete naroda, zato jo morajo upravljati in o njej odločati le strokovnjaki, predvsem z znanjem in odgovornostjo do prihodnjih rodov, torej naj vodstvo zavoda od tega standarda ne odstopa. Menimo, da kulturna dediščina ne sme postati predmet spekulacij in političnega mešetarjenja. Strokovni delavci Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 15. novembra 2013
Glasbeno prizorišče ponuja...	.
Jesenska poplava novih singlov
Oktobra so številni bolj ali manj znani slovenski glasbeniki najavili izide svojih singlov ali albumov.
Med njimi je tudi Daniel Horvat s skladbo Bodi moj greh. Av-
tor glasbe je Milan Ostojic, avtor besedila Feri Lainšček, avtor aranžmaja Demijan Šarkezi, posneta pa je bila oktobra letos v studiu Andreja Novaka. S skladbo Bodi moj greh pevec Daniel Horvat začenja svojo samostojno in profesionalno glasbeno pot. Doslej je namreč nastopal le v priložnostnih
i(C RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3 Otroška oddalo ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
2. pr^^^ E
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. predlog: ZABLUJENAGENERACIJA - ČAS USTAVIL BI
M - MOJE .J- ZALJUBLJENA 4. predlog: REBEKA DREMELJ - KARNEVAL
5.	predlog: TANJA ŽAGAR - ŠTEVILKA 3
6.	predlog: ANA KERNEŽA - ZBUDI SE
7. predlog: EVA - DEŽ 8. predlog: BILBI - V DNEVNI DOMA 9. predlog: ANRAŽ HRIBAR - PO ČEM DIŠI TA DAM 10. predlog: MANCA ŠPIK - TO SO TEREČI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
zasedbah, poslušalci v Sloveniji pa so ga lahko spoznali na prireditvi Ema na izboru za pesem Evrovizi-je, ki se ga je udeležil skupaj s skupino Halgato band in na Festivalu slovenske narečne popevke. Pevec Daniel Horvat ob predstavitvi svoje nove skladbe pravi: »Velika ljubezen do petja in želja po glasbenem ustvarjanju sta moje edino vodilo. Z novimi skladbami, ki jih bom naslednje leto predstavil tudi na zgoščenki, si želim pridobiti čim več poslušalcev.«
Tilen Sinko pa predstavlja prvenec Nekje med zemljo in nebesi. Tilen Šinko je veliki ljubitelj glasbe. Začel je z igranjem klavirja in harmonike, nadaljeval s kitaro in s pisanjem pesmi, glasbeno znanje je pa nadgradil se z učenjem solo petja. Po naključju je spoznal Janeza Zmazka in mu predstavil dvoje delo in ideje. Ta je bil nad slišanim navdušen in sodelovanje se je pričelo. Na albumu Nekje med zemljo in nebesi je 8 avtorskih skladb, ki jih je Tilen ustvaril skupaj z Janezom Zmazkom, ki se podpisuje tudi pod produkcijo albuma.
Foto: Janez Volmajer
Eskobars
Tudi skupina Eskobars ne zaostaja, saj se že vrti njihova nova skladba Hodim naprej, ki napoveduje tudi izid njihovega drugega albuma. Ta bi naj izšel še v letošnjem letu. Kreativni Primorci so iz prihajajočega albuma že predstavili dve skladbi: Vidim ti v očeh in Ni dovolj. Novi album skupine Eskobars bo v prodaji še letos. Večino skladb iz prihajajočega albuma so konec septembra fantje že predstavili domači publiki in njen odziv napoveduje, da so spisali skladbe, ki vas bodo osvojile z energijo, čistim zvokom, močnimi besedili in na kitarah
baziranimi aranžmaji. Seveda pa so za live nastope prearanžirali tudi starejše skladbe iz prvenca 'Eskobars' (2010), ki so jih pilili na poletnih koncertih.
Novi album pa predstavlja tudi legendarni Aleš Klinar Klinči; gre za dvojni album 63 Special. Na prvem albumu se Aleš Klinar obrača v prihodnost z dvanajstimi novimi skladbami. Drugi album pa prinaša 19 skladb v originalnih različicah, ki jih je Klinči ustvaril ali soustvaril v svoji več kot 35 let trajajoči karieri. Na ploščku so tako skladbe zasedb Martin Krpan ('To ni političen song', 'Od
višine se zvrti'), Agropop ('Samo milijon nas še živi') Rock Partyza-ni ('Cela Slovenija je žgala rock'), skladba 'Volcano' Klinčijevega projekta Clinart Music, skladbi 'Svobodno sonce' in 'Eno srce', ki so ju izvajali slovenski glasbeniki, združeni v projekt Slo Band Aid. Prav tako pa je na albumu kopica skladb, ki jih je Aleš Klinar ustvaril za druge glasbenike: 'Lep je dan' (Anja Rupel), 'Mesto sanj' (Alenka Godec in Perpetuum Jazzile), 'Vem' (Samuel Lucas), 'Skrajni čas' (Anja Rupel & Toše Proeski), 'Pojdi z menoj' (Rebeka Dremelj) in mnoge druge.
Kot pravi Klinči v svojem aktualnem singlu 'Stari klovn', ga odrske luči ženejo naprej. In prva priložnost, da ga vidite in slišite v živo se vam obeta že kaj kmalu: v četrtek, 21. novembra pripravlja v ljubljanski Cvetličarni veliki koncert ob svojem okroglem jubileju - spektakel z naslovom 'Samo milijon nas je'. Poleg glavnega akterja Aleša Klinarja Klinčija in njegovega banda Klinči orkestra, bodo na odru nastopili še številni drugi znani glasbeniki. Klinči pa seveda pripravlja tudi mnogo presenečenj. V Cvetličarni se obeta spektakel, kot ga že dolgo ni bilo!
Filmski kotiček
Gravitacija
Ko nas je napredek znanosti v šestdesetih spravil v vesolje in celo na Luno, je tudi v umetnosti, zlasti literaturi, kar završalo. Čeprav je žanr znanstvene fantastike obstajal že kakšnih 70 let in medtem doživel celo svoje zlato obdobje, se je šele v šestdesetih zdelo, da je prišel na svoj račun. Asimov, Heinlein, Clarke in podobni so kar tekmovali, kdo bo pisal bolj zanimive ZF-romane, toda v tej kopici avtorjev jih je bilo nekaj, ki so do vesolja gojili bolj skeptičen odnos. Zlasti Stanislaw Len, Ukrajinec, ki je živel in deloval v Poljski, je v svojih delih sistematično podajal sporočilo, da je vesolje v resnici strašno osamljen kraj, kjer te nihče ne sliši. Človek tam nima kaj iskati, ker se mu bo samo zmešalo in ostal bo brez svoje človečnosti.
Film Gravitacija kljub vsej svoji bleščavosti in tehnični izpiljenosti, ljubečemu poigravanju s prizori iz kultnih filmov, dih jemajoči fotografiji, fenomenalni režiji, prelepi glasbi in izjemno tenkočutni uporabi 3D-tehnologije (zlasti prizor s solzo) podaja točno to sporočilo. Ob uničenju ameriškega raketoplana vidimo, kako v vesolje odnese plastično figurico, ki ponazarja popularnega Vesoljca Marvina in z njim vso ameriško plastično vero v potro-šno družbo in materializem, kasneje pa, ko se glavna junakinja prebije naprej v ruski in nato kitajski satelit, za trenutek uzremo Marijo z Jezusom na zidu ter Budo, ki je stabilen
tudi v breztežnosti in tako ponazarjata moč vere in šibkost oboževanja napačnih bogov materializma. Še več, ko glavna junakinja zaključi svojo čudovito prikazano psihološko transformacijo iz načitane toda mevžaste znanstvenice v borko za preživetje, jo režiser krona s pomenljivim prizorom, ki hkrati ponazarja tudi darvinistično teorijo evolucije človeka. Junakinja namreč spremenjena pride iz morja, obleži - in se postavi na dve nogi ter odkoraka kot višje razvito bitje. Toda ta razvitost je retrogradna in v sporu z izhodom iz morja, saj je njeno spoznanje to, da človek ni bitje, ki bi za svoje drugo 'morje', iz katerega bi odšel, izbral kar Zemljo. Ne, film nam pove, da je najbolje, da ostaneno kar na njem. Znanost je nevarna in neznane stvari so še bolj nevarne. Ostanimo raje skro-
mni in uživajmo na toplem v maternici. Presenetljivo sporočilo filma, ki za podajanje ideje, da znanost ni tista prava notranja odrešitev človeka, uporabi vse najnovejše tehnične dosežke v filmski industriji in hkrati izumi še nekaj novih. Ni čudno, da je film všeč tudi Jamesu Cameronu, slovitemu friku na znanost, toda pesimistu glede njenih učinkov na človeka (Terminator, Titanik itd.).
Če bi človeštvo tako razmišljalo od nekdaj, bi še danes živelo v votlinah, ampak znanost in znanstvena dejstva imajo to (ne)prijetno lastnost, da obstajajo in so resnična, pa če vanje verjamemo ali ne. Nedvomno pa je film, ki sproža takšna in podobna razmišljanja, vsekakor in nedvomno filmski vrhunec letošnjega leta, če ne kar več let.
Matej Frece
Gravity
Igrajo: Sandra Bullock, George Clooney Režija: Alfonso Cuaron Scenarij: Alfonso in Jonas Cuaron
Žanr: preživetveni ZF triler
Dolžina: 90 minut Leto: 2013 Država: ZDA
' vL,
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Sreča v ljubezni bo plod pravilnih odločitev. Skrbno boste preučili situacijo in si ustvarili svoje mnenje. Tkali boste tudi nevidno nit diplomacije, ki vam bo koristila na delovnem mestu. Odprle se vam bodo nove poti in vendarle hitite počasi. Narava bo naravni eliksir mladosti.
80
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Fizična energija bo dobro skrita tujim očem. Vztrajnost lastnih načel vam bo v pomoč. Seveda se boste morali zadev lotili iz pravega zornega kota. Pretirano vztrajanje se ne bo izplačalo! V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Ljubezen bo oaza sredi puščave.
mi
DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Prijetno bo. Svežina vas bo čakala pri pogovorih in izmenjavi mnenj. Pomembno bo, da boste svojo energijo znali usmeriti in tako narediti prerez, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas veseli.
RAK '
(21.6. - 22.7.)
Simbolika tedna bodo intuitivni prebliski. Odgovorno boste stopili naprej po svoji poti. V veliki meri vas bo spremljala drznost. V ljubezni bo treba pogledati na zadeve iz svetle plati. Tiste reči, ki jih ne boste mogli povedati glasno, si pač zapišite. Pričakovati je literarne izzive.
W LEV
'P3 (23.7. -22.8.)
Narava bo vaša zaupnica in vir navdiha. Spremljala vas bo tudi sreča. Romantično bo na področju ljubezni in ujeli se boste v val strasti. Odkriti bo treba, kaj bi lahko še spremenili. Nekaj več ustvarjalnosti in kreativnosti se bo pričakovalo v povezavi s službo.
« DEVICA $ (23.8. - 22.9.)
Jesenska narava bo za vas čas preobrazbe. Mnogo zadev boste želeli spremeniti in jih postaviti na svoje mesto. Zelo dinamično se boste počutili doma in v krogu družine. Primerno vlogo bo imel tudi pogovor. Pričakovati je, da se bodo v osnovi vašo korist.
petek • 15. novembra 2013
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS PREVAJALEC (BOŽIDAR)
ODVAŽANJE
KAKOVOSTNI RAZRED
BIZANTINSKI ZLATNIK
ZDRAVILO
ŠPORTNIK V RINGU
URADNI SKLEP, DEKRET
STROJ ZA RUVANJE ŠTOROV
NAS DIPLOMAT (MARKO)
ZADNJI DEL, OZADEK

Štajerski TEDNIK
NAS PIANIST (ANTON)
KALCIJEVO GNOJILO
POSODA ZA SPLAKOVANJE RUDE
TOVARNA SPORTNE OPREME V BEGUNJAH
ZADNJI DEL LETALA
TV
MODERATOR (KLEMEN)
TRAVA
STRELNI MATERIAL, MUNICIJA
REČNO KAMENJE, GRUŠČ
PODZEMNI HODNIK
EMIL ŠTERBAL
AVSTRIJSKI POLITIK (KARL)
VOJAŠKI OSVAJALEC
MEHKA BOMBAŽNA TKANINA
EMA ANČIC
EKSPRES KAVA
POVEST, ZGODBA
OKRAS, OKIT
ORIENT. POKRIVALO
PORABA
HUDIČ
RIBA MORSKA SPAKA
ZLATA ORADA
KUMANOVO
SEL, KURIR
EDI TRBOVC
NAŠ ETNOGRAF
NAVDUŠEN PRIVRŽENEC, FEN
NOVINARKA (DANICA)
LIK PRI SMUČANJU
VEČJA SKUPINA VOJAKOV
NENADNA SMRT
VRATCA V PLOTU
VSE V REDU
VOJAŠKI ODDELEK
IRANSKI DENAR
MESEC
DEDNA ZASNOVA
BUČA ZA VODO
DVOJICA
OHLAPEN MOŠKI POVRŠNIK
MAJHEN MEH
CENESTUPAR
STRUPEN BOJNI PLIN
ZAPRTO ČREVO
RIMSKO CELJE
KRAJ V TUHINJSKI DOLINI
OTOČJE V POLINEZIJI
IZDELOVALEC ŠKAFOV
KMET, KI ORJE
UGANKARSKI SLOVARČEK: FOERSTER = slovenski pianist (Anton), KOSIN = slovenski diplomat (Marko), KURET = slovenski etnograf (Niko), PLOTON = vojaški oddelek, RVALO = stroj za ruvanje štorov, SLAKONJA = slovenski tv moderator (Klemen), TONGA = otočje v Polineziji, VASENO = kraj v Tuhinjski dolini, ZLATOBROV = riba zlata orada.
'dVlVdO 'dVdV>1S 'VONOl 'ON3SVA 'Vi3130 'Sn3H 'lld3dl 'OIS3IAI 'NVIO -Vd 'VNm "IVIH 'NOlOld '>10 'dV» 'Q3dQ0 'V~I3S>1 'NVd TM 'AOdaOlVIZ 'lOdVIS ">13S0din 'S3d ">13131dO 'OS3ddS>13 'd31Sd30d 'VfNOlVIS 'anos 'VSvn» 'ZOAOO '0>W0a :ouAejopoA '3>1NVZm>i 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 09. november:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 10. november:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15
Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Marjan Nahberger). 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). MARTINOV PONEDELJEK, 11. november:
5.00 MARTINOVA ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Var-
nost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 12. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Ju-kič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 13. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip
Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 14. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni
nočni program (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 15. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice) .
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si. IN OBIŠČITE NA FACEBOOKU.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Po zvezdnih namigih bo pred vami čas povečane ustvarjalnosti. Čustvena skladnost bo prinesla ravnovesje in umirjenost. Paziti boste morali v komunikaciji in vedite, da beseda ni konj. Kocke usode bodo prinesle ugoden preobrat na delovnem mestu. Iz majhnega raste veliko.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Magnetična energija vam bo koristila. Napredovali boste postopoma korak za korakom. Obdajali vas bodo različni ljudje in postopoma najdete svojo izgubljeno moč. V ljubezni bo nekoliko več prilaganja in nihanj. Pogovori
Služba: zabavno bo.
Brezpogojna ljubezen vam bo v pomoč. Jasno bo, da boste v tem tednu imeli v rokah škarje in platno. Tako boste zadeve izoblikovali po svoje in pri tem imeli tudi paleto navdiha. S svojo odločnostjo lahko korak za korakom napredujete v službi. Sprostili vas bosta joga in meditacija.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Pred vami bo zabaven teden. Sprejeti boste morali več pomembnih odločitev. Na delovnem mestu se bodo zadeve sprva spreminjale in kasneje rešile v vašo korist. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje. Ljubezenska sreča bo namenjena samo najpogumnejšim.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pozitivno razmišljanje vam bo podarilo krila. Prijatelji vam bodo stali ob strani. V pomoč vam bodo tudi najrazličnejši nasveti. Niti usode se bodo razplete v pozitivnem smislu na področju ljubezni. Odkriti boste morali neko novo pot.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Po zvezdnih namigih se obeta zelo delaven in natančen teden. Sprejeti boste morali več pomembnih odločitev in ločiti zrno od plev. Razrešiti bo treba tudi tiste reči, s katerim ste odlašali. Prožnost vas bo spremljala v ljubezni. Prisluhniti boste morali glasu svojega
srca.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 8. novembra 2013
Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (17.)
Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš
V majhni vasici Mazsalaca, ki leži 150 kilometrov iz Rige, blizu meje z Estonijo, sva s prijateljico preživeli nekaj prijetnih in zanimivih dni. Povabila učiteljice angleščine, da bi pri njenih urah predstavili državi, iz katerih prihajava, nisva želeli zavrniti, saj se nama je to zdela odlična priložnost za spoznavanje novih krajev, predvsem pa tudi nov izziv.
Zamenjali sva tri lokalne avtobuse in po nekaj več kot treh urah le prispeli do cilja. Na postaji naju je pričakala punca, le nekaj let starejša od naju, kar naju je presenetilo, saj sva pričakovali priletno gospo v zrelih letih. Kot prava učiteljica naju je že takoj pokarala. Slišala je namreč, kako se poslavljava od šoferja, zato naju je poučila, da uporaba besede »Čao« ni primerna, saj je v rabi izključno za družino in ožje prijatelje. Priporočlji-vejše je pozdravljati s »Sveiki«, poslavljati pa se z »Ata« ali »Visu labu«. Prijazen nasmeh na šoferjevem obrazu me je prepričal, da je včasih vendarle dobro prekršiti ta nenapisana pravila ...
Z nahrbtniki na rami smo pešačile proti njenemu domovanju, vsaj tako sva mislili, dokler nismo prispele do lokalne šole, kjer se je izkazalo, da učiteljica živi kar tukaj.
Kot v dobrih starih časih, ko so goste iz tujine sprejemali učitelji tujih jezikov, ki so po navadi živeli v šolskem poslopju.
Foto: Mateja Toplak
Z nahrbtniki na rami smo pešačile proti njenemu domovanju, vsaj tako sva mislili, dokler nismo prispele do lokalne šole, kjer se je izkazalo, da učiteljica živi kar tukaj.
Pripravila nama je toplo večerja, ki smo jo končale z vročim balzamom (topla pijača, pripravljena s tradicionalno žgano pijačo in sokom iz grozdja). Po prijetnem pogovoru sva ugotovili, da naju je v goste povabila predvsem zato, da bi svojim šolarjem pokazala, kako pomembno je znanje
Foto: Mateja Toplak
Na kosilo sva se odpravili v »center« vasi, kjer sva jedli v edini restavraciji, v kateri, verjetno ni treba poudarjati, sva bili edini gostji.
tujih jezikov, saj se tega, kljub njenemu trudu, še vedno ne zavedajo.
Naslednji dan sva se pojavili v predavalnici in učenci majhne šole, nevajeni tujih »učiteljev«, so bili izjemno radovedni, zato so naju zbrano poslušali. Kasneje so nama postavili ogromno vprašanj, na katera sva z veseljem odgovarjali. Niso imeli pretiranih težav z razumevanjem, le z govorjenjem, zato je bilo marsikatero vprašanje postavljeno kar v latvijščini. Čeprav sva nekatera razumeli, sva se z namenom, da jim pokaževa, kako pomembno je znanje angleščine, pretvarjali, da ne ne razumeva popolnoma ničesar. Na koncu dneva mislim, da so razumeli, da bodo v življenju to znanje, če bodo želeli potovati ali živeti v tujini, še kako potrebovali. Res je, kar pravijo: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ... »
Naslednji dan sva prvotno nameravali preživeti v bližjem
Foto: Mateja Toplak
Reakcijski in doživljajski park v Mazsalaci je vsekakor vreden ogleda (Dabas parka "Salacas ieleja").
Latvijska čudovita narava
Foto: Mateja Toplak
mestu, da bi si ogledali najbolj znano latvijsko pivovarno (Valmiermuiža), a ker sva v dar dobili knjigo in zemljevid vasi, sva ostali, da bi si ogledali vse, kar majhna vasica ponuja.
Z nekaj drobiža v žepu, saj vstopnina znaša le nekaj fični-kov, sva se odpravili v reakcijski in doživljajski park. Nisem prepričana, ali je bilo premrzlo ali prezgodaj, a na vhodu ni bilo nikogar, zato sva kar vstopili. Ob vseh naravnih lepotah in številnih atrakcijah je nekaj uric minilo, kot bi mignil.
Na kosilo sva se odpravili v »center« vasi, kjer sva jedli v edini restavraciji, v kateri sva bili, verjetno ni treba posebej poudarjati, edini gostji. Obiskali sva tudi majhen muzej, v katerega naju je prijazna, a radovedna gospa spustila kar brezplačno. Ko je izvedela, zakaj sva v njihovi vasi, nama je ponudila tudi topel čaj in prijeten klepet. Zelo težko bi bilo, da mi ta majhna vasica in njeni ljudje ne bi prirastli k srcu, zato sem vesela, da sva ostali tukaj še dodaten dan.
Včasih je res težko verjeti, da je v Latviji skorajda vse (študijski programi, delovna mesta, kulturne prireditve ... ) v prestolnici. Prebivalstvo se na vasi občutno stara. Mladi se ne vračajo domov vsak vikend, kot je to po navadi pri nas, ampak zaradi večjih razdalj in slabih oziroma počasnih avtobusnih povezav le enkrat na mesec ali še redkeje. Veliko jih po želji za boljši jutri odhaja v tujino, a upam, da otroci iz Mazsalace ne bodo potrebovali tujega jezika v te namene, saj so Latvijci, tako kot tudi Slovenci, redki kot biseri, zato je prav, da nas nekaj le ostane v domovini ...
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Neda Tokalic
„Tek je del mene ..."
Ptujčanka Neda Tokalic se je teku resno zapisala pred osmimi leti. Najprej čisto po naključju, ena od strank v njenem kozmetičnem salonu ji je povedala, da se bo tudi na Ptuju organizirala Tekaška akademija za odrasle. Prosila jo je, da ko bo šla teč, naj ji pove, ker bi se rada pridružila. Tekla je sicer že pred tem, tudi pred prihodom na Ptuj. Največkrat pa sta s sinom Nešom, ko je bil še majhen, tekala po Ljudskem vrtu. Tako je z malimi koraki začela spet teči.
Po svojem osnovnem poklicu je Neda medicinska sestra, na Ptuj je prišla leta 1975 iz Kraljeva v Srbiji, to je v obdobju, ko je v Sloveniji zelo primanjkovalo medicinskih sester. Športnica je bila že v osnovni šoli, kjer je imela prednost sicer atletika, ni pa manjkala tudi pri ostalih športih, saj skorajda ni bilo športnega tekmovanja, ki se ga ni udeležila. V srednji šoli pa se je bolj zapisala rokometu, igrala je tudi v amaterskem gledališču. V njeni družini sicer prevladujejo kulturni, glasbeni in športni geni. Njen sin Nešo Tokalic je znan slovenski igralec in prav tako odličen glasbenik. Po 21 letih dela medicinske sestre na kirurškem oddelku in v kirurški ambulanti ptujske bolnišnice se je odločila za nov izziv, za poklic kozmetičarke, kozmetični salon je odprla pred 15 leti. To je bilo tudi obdobje, v katerem se je v njej počasi začel ponovno prebujati športni duh. Po napornem delu v salonu je bilo treba najti sprostitev in novi naboj. Tek je bil tisti, ki ji je najbolj ustrezal. Tako kot vse svoje delo, ga je vzela zelo resno in odgovorno. »Četudi si rekrea-tivec, potrebuješ strokovno podporo in vodenje, zelo pomembno je tudi druženje,« pravi Neda. Na svojem prvem maratonu, to je bil ptujski maraton, je bila zadnja, ampak srečna, ker je uspela. Po ptujskem so se zvrstili tudi drugi maratoni, med drugim ljubljanski in radenski, na obeh je tekla na 10 km. Pred štirimi leti pa je zače-
A W^fiS*
Foto: Črtomir Goznik
Neda Tokalic tedensko preteče od 30 do 40 km. Njen poligon je tudi Kicar, kjer je doma.
la teči na 21 km. Letošnji berlinski maraton, kjer je sodelovalo več Ptujčanov, pa je bil njen prvi veliki maraton. 42 km in 195 metrov je pretekla v petih urah in 22 minutah. „To je bila fantastična izkušnja, tekla sem zase, za svojo dušo, z lahkoto sem premagala to razdaljo. Na čas se nisem ozirala, na voljo je bilo sicer sedem ur, šele pozneje sem ga videla. Res sem zadovoljna, da mi je uspelo. Tedensko pretečem od 30 do 40 km," še pove Neda. Tek je postal del nje. To je čas, ko se sama s seboj pogovarja, dela nove načrte, se otresa stresa. Med tekom opazuje naravo, jo doživlja v vsem njenem razkošju in predvsem uživa. Ko je človek zadovoljen, so tudi problemi veliko manjši, lažja je tudi pot do rešitev. Naboj s tekom je vedno pozitiven, poudarja. Tekla bo, dokler bo lahko in odkljukala še kakšen maraton. Ne zaradi rezultata, predvsem zaradi številnih pozitivnih učinkov, ki jih ima ta za posameznika, za zdravje telesa in duha. Predpisala bi ga kot zdravilno terapijo. Na svojo maratonko so ponosne tudi članice Soroptimist kluba Ptuj, v katerem je Neda prav tako zelo aktivna članica. Vse skupaj pa povezuje nit za dobro ljudi.
MG
petek • 8. novembra 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
ODKUPUJEMO jelšino hlodovino, hrast, oreh, smreko in druge vrste lesa, pokličite: 041 610 210 ali 02 769 15 91 G.O.Z.D-BIO-LES PREDELAVA LESA, Medved Vlado, s. p.
V DOMINU PTUJ - frizerski studio M v I. nadstr. moško striženje 5 €, žensko striženje - fen 15 €, prameni 7 €, barvanje 6 €, trajna komplet 20 €. Tel. 070 420 499.
NOVO V ORMOŽU! Pisarna zavarovalnice GENERALI, d. d., poslovna enota Hardek 34 f, v trgovskem centru Jurkovič v Ormožu. Ekskluzivno zastopanje GENERALI zavarovalnice, d. d., Ljubljana, Robert Ciglarič, s. p., Zamušani 21 a, Gorišnica. Telefon 041 789 902.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.

ILP
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAMO suha bukova drva po ugodni ceni, možna dostava na dom. Telefon 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91.
PRODAM dva bikca simentalca, stara 2 in 3 tedne, ter 270 litrov mošta jurke. Tel. 031 840 282.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08.
PRODAM bursko kozo za pleme ali zakol. Tel. 719 75 82.
PRODAM prašiče, težke 40 kg. Tel. 041 848 359.
PRODAM odojke, 120-kg svinjo in odstavljeno plemensko svinjo. Tel 041 368 437.
PRODAM žrebico, večbarvno, v tretjem letu starosti, in zapravljivček za konje. Tel. 031 313 227.
PRODAM tri okrogle bale sena. Tel. 041 855 063.
PRODAM kravo simentalko, brejo 8 mesecev. Telefon 041 201 310.
PRODAM dve mladi kozi. Telefon 070 896 081.
PRODAM prašiče od 70 do 350 kg. Tel. 040 764 020.
NESNICE, rjave, grahaste, stare 15 tednov, prodam, 4,20 €. Dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM tri breje koze. Telefon 753 11 81.
KUPIM zelje iz ekološke pridelave, okrog 100 kg. Tel. 041 894 325.
PRODAM motokultivator Gorenje Muta s frezo in snežnim plugom. Tel. 051 376 732.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug Regent in pocinkano cisterno za gnojevko. Tel. 041 358 960.
PRODAM 12 m2 suhih bukovih drv. Tel. 777 31 21, popoldan.
NEPREMIČNINE
PRODAMO nova stanovanja v Markovcih, velikosti od 35 m2 naprej, po ceni 1.150 €/m2. PRODAMO tudi druge nepremičnine na Ptuju in v okolici. AC NEPREMIČNINE, d. o. o., telefon: 031 605 685.
V NAJEM oddam opremljeno stanovanje, 45 m2, mirna lokacija, balkon. Tel. 041 728 945.
ODDAM 2-sobno stanovanje z opremljeno kuhinjo in kopalnico v Bukovcih 120 a. Ivan Kolarič, telefon 041 639 074.
ODDAM 1,5-sobno stanovanje na Ptuju, dekletu ali samski ženski, za daljši čas. Informacije na telefon 041 620 125.
MOTORNA VOZILA
PRODAM motor čoper, 250 kubični, tel. 031 313 227.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
PRODAM po ugodni ceni dva oljna gorilnika za centralno peč. Tel. 041 350 587.
ZA SIMBOLIČNO ceno prodam rabljeno kuhinjo in otroška igrala. Tel. 040 464 138.
PRODAM ciprese za živo mejo, telefon 051 260 506.
POZDRAVLJENA! V torek, 17. 9., sva se videla v ptujski bolnišnici na kirurgiji med 9. in 10. uro. Zraven tebe je bila prijateljica. Si srednje postave in imaš očala. Prosim pošlji SMS na št. 031 798 251.
PRODAM 4 zimske gume Kormoran 155/70/13 s platišči in okrasnimi pokrovi, rabljene eno sezono. Tel. 031 279 577.
PRODAM cca. 60 m2 rabljenega lami-nata bukev po polovični ceni. Tel. 041 692 040.
PRODAM peč na trdo gorivo brez bo-jlerja, 30 kW, oljno peč Rielo z gorilnikom ter radiatorje različnih dimenzij. Tel. 031 732 288.
OSAMLJEN moški išče osamljeno žensko od 50 do 60 let. Kličite od 8. do 9. ure na tel. 051 749 072.
Šfaj&oka, budilka,
/w. radio-ptuj. ii
89,8 98,2 104,3 M h
Sv. Jurij • Ureditve kanalizacijskega omrežja
Čistilne naprave s finančno pomočjo občine
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici bo v prihodnje namenila veliko pozornost problematiki na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, saj kanalizacijsko omrežje ni urejeno.
Kot so zapisali v svoje akte, bo del občine do konca leta 2015 dobil kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, preostala gospodinjstva, ki jim ne bo omogočen priklop na omrežje, pa bodo iz občinskega proračuna s finančnim deležem spodbujali, da se lotijo izgradnje malih čistilnih naprav. Po zbranih podatkih občinske uprave v Svetem Juriju ob Ščavnici je na območju celotne občine okoli 700 stanovanjskih enot, ki jim ne bo omogočena priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. V občini Sveti Jurij ob Ščavnici predvidevajo v prvem sklopu izgradnjo kanalizacijskega sistema za naselja Blaguš, Biserjane, Jamna in Sveti Jurij, v drugem sklopu pa še izgradnjo kanalizacijskega sistema za naselje Slap-tinci. Oba sklopa naj bi se navezovala na skupno biološko čistilno napravo kapacitete 1100 populacijskih enot, ki se bo predvidoma nahajala ob reki Ščavnici v naselju Jamna. Občina je v letu 2004 pridobila projektno gradbeno
dokumentacijo za izgradnjo kanalizacijskega sistema v naseljih Blaguš, Biserjane, Ja-mna in Sveti Jurij, za gradnjo kanalizacije na aglomeracij-skih območjih pa lahko porabi sredstva okoljske dajatve, kar na drugih območjih ni dovoljeno. V Bolehnečicih in po drugih območjih občine bodo zaradi nizke gostote poselitve in velike razpršenosti naselij zgradili male čistilne naprave oziroma bodo morala imeti gospodinjstva ne-pretočne greznice, za kar je rok konec leta 2017. Občinski svet je sprejel tudi pravilnik,
ki bi omogočal do 50-odsto-tno sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav iz občinskega proračuna. Posameznemu upravičencu, ki se bo prijavil na javni razpis in bo izpolnjeval razpisne pogoje, se bo za izgradnjo male čistilne naprave, na katero se priključi ena stanovanjska enota, iz proračuna dodelila finančna pomoč v višini 800 evrov. Na malo čistilno napravo, na katero se bo priključilo več stanovanjskih enot, pa bo za vsako novo enoto dodeljenih še dodatnih 400 evrov.
NŠ
Fotografija je simbolična.
Foto: arhiv časopisa
/AMJSKA P@MWBA W MESNOGAIH J@g(ETA M«ŠTA
MESO
IZDELKI
[nmW •KRVAVICE
ZZf- 4,68 C - 36% '	=2,99 C/KG
• KOLESARSKA KLOBASA 1,99 C/KG
• SV. MESNATE KOSTI 0,95 C/KG
• ZAČINJENA PIŠČANČJA STEGNA 1,99 C/KG
• PEČENA MESNA SLANINA 4,99 C/KG
VPONUDBI TUDI VSAKDANSVEZA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ...
OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE.
VABLJENI V MESNICE JOŽETA FINGUŠTA!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
(j ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje KOSILOZADVE OSEB1V GOSTILNI PP VCENTRUMESTA
Stajersi

FE Catering
J	PP Gostinstvo d.o.o. -—>
1.	MarijaFekonja, Strejaci i, 2252 Domava
2.	MarijaPikler, Pacinje 37,2250 Ptuj 3julyanaGerrnin, Rotman3i, 2256Jursinci 4.Jury Pernek, VeJikaVarnicai8,2285 Zg. Leskovec 5-Vlado Kos, Grbina 12/a, 2289 Stoperce
eovci
6.	HelenaKokot, Svetinje 7,2259 Ivanjki
7.	Srečko ČuS, Moskanjci 13/a, 2272 Gorisnica
8.	RudoJfTurk, Župečjavas 28, 2324 Lovrenc na Dr. polj
9.	Erika Šamperl, Drbetinci 32,2255 Vitomarci
10.	MarijaZorec, Prapotnikova 2,2251 Ptuj
u
Nagrajenci boste prejeli nagrado po posti.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. novembra 2013
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CESTf
Ig. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, s-mail: vilko.gerecnik@siol.net
PravniNasvet.com
V^ JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTUJI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roleta rstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
RENAULT PRIVILEGE ESPACE 2.2DCIAVT.	2006	6.900,00€	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 4071.6 HDICOMF. PACK SW	2007	5.900,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
JEEP GRAND CHEROKEE 5.9V8 AVT. 4X4	1998	2.990,00«	USNJE	KOV. ČRNA
DAEWOO NUBIRA 1.6 SX	2003	1.770,00€	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
RENAULT DYNAMIQUE LUX MEGANE 1.9 DCIGT	2006	4350,ooe	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS 1.416V ELITE	2005	2.150,00 €	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD FIESTA 1.416VTITANIUM	2010	7.800,00 £	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE	2003	10.900,00 i	USNJE	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.416V N-JOY	2005	4.800.00C	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT LIMUZINA 4071.6 HDI CONF. PACK	2007	6.990,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. BORDO
SEAT IBIZA 1.4 MPI STELLA	2002	2.150,00«	KLIMA	KOV. MODRA
FORD FUSION 1.416V COMFORT	2007	4.950,00 £	52.000 PREV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3081.416V CONFORT	2008	6.190/10«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.616V ELAN	2008	¡mm	43.000 PREV.	KOV. BORDO
FORD FIESTA 1.416V COMFORT	2008	¡mm	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI CABRIO PRIVILEGE	2006	7.250,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MAZDA61.816V	2005	5.150,00£	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
VOLKSWAGEN POLO 1.2 BASIS	2005	3.850/X} £	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4061.81 ST	2000	1.750/10 €	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FIAT PUNTO 55 S	1997	540,00£	3 VRATA	KOV. ZLATA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Obvestilo - TV OKNO V današnji številki TV okna so objavljeni napačni napovedniki za filme v sporedih. Za neljubo napako se odgovorno uredništvo Vikenda bralcem iskreno opravičuje.
REZULTATI ŽREBANJA
NAGRADNE KRIŽANKE MARTINOVANJE V HALOZAH 2013
(objavljene v Martinovi prilogi 2013 v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se ¡e glasilo: NA PRAVO MARTINOVANJE GREM V HALOZE)
smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
1.	Srečko Hauzer, Kvedrova 6, Gaj, 2331 Pragersko prejme nagrado: darilni paket vin iz Haloz, Vinogradniško turistična kmetija Pungračič in Kmetija Pintarjevi
2.	Stanko Kukovec, Podgorci 89, 2273 Podgorci prejme nagrado: darilni paket vin iz Haloz, Vinogradništvo Turčan in Vinogradništvo Plajnšek
3.	Zofija Rugani, Mestni vrh 61, 2250 Ptuj prejme nagrado: darilni paket sokov iz Haloz, Kmetija AS-Arnečič
Nagrade se prevzamejo na naslovu Zlati grozd, vinoteka in izdelki s podeželja, Krempljeva 6, 2250 Ptuj.
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Nagrajenci bodo obvestila prejeli tudi po pošti s strani Turistično informativnega centTa Haloze.
Informacije: Turistično informacijski center Haloze, Poslovni center Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, telefon: 795 32 00, www.halo.si.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, 02/749 34 10
08:00 Gorišrica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - Ob prazniku za vas 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje
18:00 Otvoritev Kulturnega doma Jurovski dol 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja I
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
08:00 ŠKL
09:00 Skorba-Praznujmo s pesmijo 10:20 TV prodaja 11:00 Praznik KS Sela 13:00 Munda Sorrimer fest 4 del 15:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 17:00 Žetev Ajde na Destrniku 18:30 Otvoritev Kulturnega doma Jurovski do[ 20:00 Kimavčevi dnevi n^Ptuju 22:00 T V prodaja
08:00 Godemo, pojemo v Korantovi dež. 09:10 ŠKL
10:00 Otvoritev Kulturnega Jurovski dol 18:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Kimavčevi dnevi v Majšperku 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka [n Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
06:00Praznovanje GZ Videm
10:10 Polka in Majolka
11:10 Ptujska kronika
11:30 Ujemi sanje
18:00 Praznik KS Sela
20:00 Kimavčevi dnevi v Majšperku
21:00 Godemo, pojemo v Korantovi dež.
23:00 T V prodaja
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Raičeva 6 2250 Ptuj
[top3avtomobil7
t-	VOZILA Z GARANCIJO .J
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
■=M=iWI=IJIIS IV.VJ I BrJdJ 9 M B M
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAe		OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2009	13.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
AUDI ALIROAD 2.5 TDIQUATTR0	2003	5.490,00	4X4, SLO, VSA OPREMA	KOV SIVA
BMW 318 d TOURING	2009	13.490,00	1. LAST., VSA OPREMA	KOV ČRNA
BMW 318 dTOURING DIESEL	2004	5.490,00	AVT. KUMA, 17 COL	KOV MODRA
BMW 520 d Fl 0 NOV MODE	2011	31.990,00	VSA OPREMA	KOV MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi	2008	8.490,00	KUMA, KOT NOV	KOV.VIJOUČNA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI	2009	8.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
CITROEN C51.6 DIESEL HDI	2011	11.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV ČRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA	2010	9.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV SIVA
FORD MONDEO 2.0 DIESEL TITAN.	2009	9.990,00	AVT.KUMA, NAVIG.	KOV ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL	2009	6.990,00	KUMA, 1.LAST.	KOV SIVA
0PELASTRAGTC1.616V	2008	6.790,00	COSMO	KOV ČRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2011	13.990,00	VSA OPREMA	BISERNO BELA
RENAULT CU01.216V	2004	2.990,00	KUMA, SLO	KOV.SREBRNA
RENAULT ESPACE DCI DIESEL	2004	3.490,00	KUMA, VELIKI SERVIS	KOV SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2008	5.990,00	1.LAS, SLO	KOV SREBRNA
RENAULT SCENIC1.5 DCI	2008	6.490,00	KUMA, SLO	KOV ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
O OMiklavž C.i
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA,	BARVA
BMW SERIJA 3:318D TOURING	2010	13.280,00	KOV. ČRNA
CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS	2010	9.380,00	KOV. SV. MODRA
FORD S-MAX 1,8 TDCI TREND	2008	10.490,00	KOV. ČRNA
HYUNDAI 1401,7 CDRI COMFORT	2012	16.980,00	KOV.SREBRNA
MAZDA 51,81	2009	8.990,00	BELA
OPEL ASTRA 1.6 ENJOY	2010	8.870,00	KOV. ČRNA
OPEL INSIGNIA 2,0 DCTI	2010	12.700,00	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,616V	2004	4.450,00	KOV.SREBRNA
PEUGEOT 407 SW BUSINESS 1,6 HDI	2010	8.490,00	KOV. ČRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI BUSINESS	2011	9.980,00	KOV. SV. MODRA
RENAULT KANG00 EXPRESSION 1,5 DCI	2009	6.790,00	BELA
RENAULT MEGANE BERUNE 1.5 DCI DYNAMIQUE	2009	5.980,00	KOV.SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2011	7.980,00	BELA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI BUSINESS	2011	9.770,00	KOV. SIVA
SEAT IBIZA ST STYLE 1,6 TDI CR DPF	2011	8.550,00	KOV.SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 1.6 Till	2010	11.650,00	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT CC 2.0 TDI DPF	2010	16.580,00	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 8. novembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Petek, 8. november
10:00 Ormož, grad in grajska pristava: 21. martinovanje, vodeni ogledi gradu in pristave, kleti P&F Jeruzalem Ormož z degustacijo ob 11.00, delavnica Vino in kulinarika ob 11.30, odprtje kulinarične razstave, festival vina v Unterhudu ob 13.00, delavnica za otroke ob 15.30, razglasitev zmagovalca turnirja naj špricar ob 17.00, zabava v martinovem šotoru od 21.00 10:00 Ptuj, dvorišče Mlekarske zadruge: odprtje zbirnega centra za mleko 10:30 Ptuj, grad: odprtje Martinovanja na Ptuju 2013, predavanje arheologa Ivana Tuška o
zavetnikih vinogradništva, predstavitev mladih vin, krst mošta, ponudba na Mestni tržnici 17:00 Grajena, Dom krajanov: Srečanje ob martinu, kulturni program, odprtje razstave Jedi ob martinovem Društva kmetic MO Ptuj, blagoslov mošta, predstavitev letnika, izvolitev kletarja, Martinov ples 17:00 Hajdina, dvorana DU: odprtje 1. skupinske razstave likovnih del Likovne sekcije
občine Hajdina 17:00 Ormož, knjižnica F. S. Meška: ustvarjalna delavnica
17:00 Pobrežje, Vaški dom: Martinovanje Haloze 2013, zbiranje mladega mošta in imenovanje kletarja KS Pobrežje 18:00 Hajdina, šotor pri PSC: 14. nagradna revija Štajerska frajtonarica 18:00 Lenart, športna dvorana: proslava ob prazniku občine Lenart in odprtje obnovljene stavbe OŠ Lenart
18:00 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Romane Ercegovič Vedno te ima nekdo rad 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Festival Vino ni voda KPŠ, dobrodelna licitacija vin, za srednješolca, ki je izgubil starše
Sobota, 9. november
8:00
8:00
5:30 ?:00
:00 00 00
9:00
Hajdina, telovadnica OŠ: mednarodni karate turnir Euro East Hajdina 2013, karate klub WKSA Hajdina
Majšperk in okolica: Martinovanje Haloze 2013, 2. mednarodni Martinov balonarski festival Majšperk, ob 19.00 v šotoru pri piceriji Špajza še ples, Navihanke in Boštjan Konečnik
Središče ob Dravi, pred Sokolano: Srečanje z martinom, TD Hajdina, OŠ: 25. tekmovanje Mladina in gore 2013/2014, kulturni program ob 10.00, podelitev priznanj ob 13.30
Kidričevo, tržnica: martinovanje, kulturni program, delavnice, krst mošta Lenart, Trg osvoboditve: martinovanje
Ormož, pred gradom: Martinov pohod med Ormoškimi goricami, muzejski vikend za otroke ob 9.00, martinovanje, razstava iz pridnih rok v MCO do 16.00 Ptuj, Mestna tržnica: martinovanje, prihod starodobnih vozil Društva vitezov Pesničar-jev iz Dornave, vinogradniške igre ob 11.00, martinovo sobotno rajanje od 18.00 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Romane Ercegovič Vedno te ima nekdo rad, tudi ob 11.30
10:30 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: odprtje razstave likovnih del likovne kolonije
Malek, pred gradom od 12.00 kulturni program s krstom mošta Jaz pa v gorice grem 11:00 Ormož, Hardek, šotor pri Avtocentru: 18. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem
programu za pokal Vinka Štucla, od 21.00 zabava s skupino Mambo kings 11:00 Sv. Ana: Martinova sobota pri Sv. Ani, vinogradniška učna pot, ob 14.00 martinova-
nje, trgatev žametne črnine, snetje klopotca ... 12:30 Turniške, Dom krajanov Turnišče: zbor kletarjev 13:00 Cirkulane, pri OŠ: Martinov pohod PD Cirkulane
14:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: predavanje o gašenju solarnih elektrarn, GZ Destrnik 14:00 Ormož, Grajska pristava: Martinova delavnica MCO, oblikovanje izdelkov iz gline 15:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: martinovanje, zbiranje mošta, imenovanje Naj
Martin 10, šaljivi krst s kulturnim programom 15:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: občinski praznik, Iz mošta vino - pridi na Hajdino,
kulturni program in imenovanje kletarja letnika 2013, ob 16.30 osrednja prireditev ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in pogostitvijo občanov 15:00 Tržec, Djočanova kmetija: martinovanje, ljudska glasba, pospravljanje klopotca, krst mošta, druženje
15:00 Videm, Vaški dom Majski Vrh: martinovanje, pospravljanje klopotca in martinovanje po haloško
16:00 Zg. Leskovec, Velika Varnica, Zveličarjeva kapela: martinovanje, kulturni program,
blagoslov mošta, druženje 18:00 Bukovci, večnamenska dvorana: pospravljanje klopotca, martinovanje s krstom mošta
in izvolitvijo kletarja letnika 2013. 18:30 Ptuj, kulturna dvorana dominikanskega samostana: koncert v čast prve generacije
študentov prvega in lastnega visokošolskega programa na Ptuju - Bionika ter podjetij, ki so pomagala
19:00 Lenart, Dom kulture: koncert KD Slovenskogoriški glasovi 19:00 Ptuj, Terme: predstavitev knjige Elisabet Mittelstaedt Večji kot moje sanje, društvo Horeb in Zarja
Nedelja, 10. november
9:00 Ptuj: martinovanje, martinova tržnica, dan odprtih vrat vinogradniških kmetij območja
Osrednjih Slovenskih goric 10:00 Hajdina, cerkev in šotor: slavnostna maša ob prazniku sv. Martina in srečanje občanov v šotoru
11:00 Cerkvenjak, pred gasilskim domom: martinovanje, razstava Pridelki naših kmetij,
zabava, Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin 11:00 Ptuj, Mestni Vrh: odprtje stare preše in vinogradniškega muzeja, ob 9.00 pohod s
ptujske tržnice do Mestnega Vrha 11:00 Ptujska Gora, trg: martinovanje, kulturni program, blagoslov mladega vina, ponudba domače kulinarike
12:00 Leskovec, pred pošto: martinovanje, blagoslov mošta, druženje, TD Klopotec Leskovec
Ponedeljek, 11. november
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Pravljično srce, tudi ob 11.00 za šole in izven 10:00 Ptuj, Mestna tržnica: martinovanje, kulturno-zabavni program, srečanje FECC Slovenije, vinskih kraljic in vitezov, razglasitev 5. ptujske vinske kraljice, blagoslov in sv. maša ob 15.00, kulturni program, zabavno-glasbeni večer s krstom mošta in skupino Frajkinclarji, kuhanje martinovega lonca 12:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: martinovanje in prireditev Napolnimo si zabojček, do
22.00, pričetek martinovanja ob 17.00 17:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: Na poti k sebi, predavanje Mance Rampre Zakon privlačnosti in optimalno življenje
18:30 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: predstavitev knjige Roberta Šketa Kaj še čakate?
Mestni kino Ptuj
Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. november: 16:00 Pošasti z univerze; 18:00 Kaj ko bi živeli vsi skupaj; 20:00 Samo bog odpušča
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Komemo-rativna svečanost ob dnevu spomina na mrtve; 60-letnica kmetijske šole na Ptuju; Predstavljen jubilejni zbornik in priložnostna razstava o razvoju obrti na Ptujskem; Ptujski obrtniki nekoč - dokumentarni film; Poslanec DZ RS Andrej Čuš odprl svojo poslansko pisarno; Izšel priročnik za mentorje plesnega ustvarjanja; Ptuj v stoletju izdaje drugega Mestnega statuta; Drugo srečanje vseh skupin Šole zdravja na Ptuju; Odprtje obnovljene trim steze v Ljudskem vrtu; Ličkanje koruze ob zvoku harmonike; Dom upokojencev Ptuj v besedi in sliki; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega.
SPOMIN
Danes, 8. novembra, sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Marjan Mundjar
IZ POVODNOVE 8 A, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
Ko Tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v kraj tišine, tam oko se tiho zjoče, srce pa verjeti noče, da Te več med nami ni in ne veš, kako boli.
SPOMIN Mihelič Janez
MESTNI VRH 106
30. oktobra je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu! Ohranimo ga v lepem spominu!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez, Darko in Marjan z družinami ter drugo sorodstvo
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho brez slovesa, za seboj pustil si spomin
na naša srečna
leta.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega ata, dedka in tasta
Martina Vrabla
Z DORNAVSKE CESTE 24 25. 10. 1948 t 10. 10. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovnikoma p. Tomažu in g. Avguštinu za pogrebni obred in sveto mašo, ge. Milici za molitev in govor, pevcem, godbeniku, DU Rogoznica, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj za zdravstveno oskrbo in Domu upokojencev Ptuj za nego in oskrbo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Oko zapremo,
v spominu vedno znova te uzremo. Nikjer te ni in to boli... Ostala je praznina in v njej bolečina. A vsako življenje se enkrat konča, zdaj si tam nekje in čakaš nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas.
V SPOMIN
9. novembra bo minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra in svakinja
Dragica Vajda
IZ MURETINCEV
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in z lepo mislijo in prižgano svečo ohranjate spomin nanjo. Z ljubeznijo, hvaležnostjo in spoštovanjem
njeni najdražji
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
Ane Vodušek
IZ VAREJE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi i moža, očeta in dedka
Branka Laha
IZ NARAPELJ 12, MAJŠPERK (28. 10. 1952 t 28. 10. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Lp Mycron za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Prav tako se vsem zahvaljujemo za darovane sveče, cvetje in izrečeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo župniku za darovano mašo, pevcem za odpete žalostinke in govornici za ganljiv poslovilni govor.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Branka z družino in sin Martin z ženo Mojco
www.tednik.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mosličak, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zbIo ugodni.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*I(H3 www. ra d io-ptu ¡. si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK

DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
V življenju le skrbi in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večen bo spomin.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre
Anice Rihtarič, rojene Vaupotič
4. 7. 1935-26. 10. 2013 IZ ZAMUŠANOV 48, GORIŠNICA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala zdravnici dr. Darji Pribožič za dolgoletno pomoč v času njene bolezni ter zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, še posebej dr. Brenčiču, za lajšanje bolečin v zadnjih mesecih njenega življenja.
Posebna zahvala velja njeni najmlajši sestri Ivanki ter vsem sosedom, še posebej sosedi Roziki, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali ter njej in nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi njenim ostalim bratom in sestram, da ste ji z obiskom na domu krajšali ure ter jo tolažili. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Šipošu za opravljen cerkveni obred, govorniku Antonu Žumbarju, vsem, ki ste opravili molitev, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, pogrebnemu podjetju Aura ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za vse.
Žalujoči: njeni najdražji
Ptuj • Obnova stoletne preše in vinogradniškega muzeja
Prostor ohranjanja dediščine in dogajanja
Letošnji letnik bo po oceni Andreja Reberniška, ptujskega mestnega viničarja in predsednika Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Osrednje Slovenske gorice, ponovno eden izmed zanimivih letnikov, ponovno bolj značilno štajerski. V martinovih dneh, ko se veliko dogaja na našem območju, pa velja še posebej izpostaviti obnovo stoletne preše in ureditev vinogradniškega muzeja na Mestnem Vrhu.
Obnova se je začela leta 2008, ko je objekt, ki ga sedaj imenujejo Stara preša, ostal brez strehe. Člani DVS so takrat začeli aktivnosti za obnovo preše, zavedajoč se, da dediščina starih preš izginja z našega območja. V preteklosti je bilo drugače, saj je skoraj vsaka hiša, ki se je ukvarjala z vinogradništvom, imela prešo. Omenjeni objekt, ki je trenutno še brez številke, je bil v de-nacionalizacijskem postopku vrnjen MO Ptuj, kar je obnovo olajšalo. Skupaj z občino so člani društva poiskali možnosti za njeno obnovo. Uspeli so na razpisu Las - Bogastvo podeželja, obnovo pa so začeli v letu 2012. V celoti so porušili stari objekt in postavili novega. Letos so v objekt, ki je v neposredni bližini VTC-13, postavili prešo. Ker gre za pot, ki je zanimiva tudi za mestne sprehajalce, so se odločili, da bodo v preostalem delu objekta postavili vinogradniško raz-

m . JE ga«

stavo, tako da si jo bo ob različnih priložnostih mogoče tudi ogledati. Načrtujejo pa tudi njeno izpopolnitev, skupaj z OŠ Grajena želijo zbrati še več starih eksponatov, ki so jih nekoč uporabljali v vinogradništvu in pri kletarjenju.
Najmanj enkrat mesečno pa bodo vabili tudi na društvene prireditve.
Brez potrpežljivega in marljivega dela članov DVS Osrednje Slovenske gorice tega ne bi bilo. „Ponosni smo, da nam je uspelo ohraniti še eno de-
Foto_ Črtomir Goznik
diščino, ki bo spominjala na vinogradniško in vinarsko tradicijo tega območja. Vloženih je bilo 800 ur prostovoljnega dela in okrog 50 strojnih ur naših članov. Hvala vsem, ki so aktivno sodelovali v tem projektu," je povedal Rebernišek.
Bo zaradi nespametnih ukrepov zmanjkalo slovenskega vina?
V martinovih dneh, ko naj bi se kar najbolj veselili novega vinskega letnika, pa vinogradniki in vinarji oz. drugi kmetijski strokovnjaki opozarjajo na čedalje pogubnejše razmere v slovenskem vinogradništvu. Zadnjih deset let pridelava grozdja in vina nenehno upada. V zadnjih štirih letih je bilo izgubljenih že okrog tisoč hektarjev vinogradniških površin. To se dogaja predvsem zaradi tega, ker je vinogradništvo edina panoga, ki ne pokriva polovice stroškov pridelave grozdja. Kot vse kaže, bo v naslednjih nekaj letih celo zmanjkalo vina, ne samo v Sloveniji, temveč v celotnem svetu. Potrošnja vina se je medtem v celem svetu celo povečala. Zakaj govoriti o tem na martinovo? »Tudi zato, ker država uvaja nekatere nove zakone, vinogradniki se bojimo, da se bodo ti ukrepi še bolj negativno odrazili na razvoj vinogradništva na našem območju, ki je znotraj kmetijstva ena najmočnejših gospodarskih panog,« izpostavlja Andrej Rebernišek. Zaradi vsega tega je prav, da v teh dneh vinogradniki in vinarji opozorimo tudi na ta dejstva.
Ocenjena vrednost obnove je okrog 80 tisoč evrov. Gre za vložek MO Ptuj, 14.000 evrov pa bo v okviru sofinanciranja povrnjenih iz Lasa.
Dediščinski objekt bo upravljalo DVS Osrednje Slovenske gorice, za strokovno plat pa bo skrbel PM Ptuj-Ormož.
MG
Kidričevo • Sodelovali so v akciji Drobtinica
Za prehrano in šolo v naravi zbrali 1260 evrov
V mednarodni projekt, imenovan Hunger day, so se ob svetovnem dnevu boja proti lakoti priključile tudi organizacije Rdečega križa po Sloveniji, kjer so projekt poimenovali Drobtinica.
Namen akcije je s pomočjo prodaje kruha zbrati sredstva za šolsko prehrano in šolo v naravi socialno ogroženih otrok. V akciji so sodelovali tudi člani OO RK Kidričevo, ki je bila ustanovljena šele sredi poletja. Kot je pojasnil njen predsednik Tomislav Muršec, so v sodelovanju s podjetjem Mercator pred kidričevsko samopostrežno trgovino mimoidočim ponujali kruh z namazi in tople napitke
Foto: M. Ozmec
Člani OO RK Kidričevo so s predsednikom Tomislavom Muršcem (desno) drobtinice zbirali pred samopostrežno trgovino.
ter tako s prostovoljnimi prispevki zbrali blizu 400 evrov. Denar so nato predali vodstvu OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem, ki bo sredstva namenilo za prehrano šolarjev in šolo v naravi. V akciji Drobtinica pa so uspešno sodelovali tudi člani OO RK Cirkovce, ki so hrano (kruh, pecivo, med, kostanje, jabolka, bone za kosila, malice in pizze) ponujali na stojnicah pred gostilno Korže in pred
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20
prostorom OO RK Cirkovce. Odziv je bil tudi letos zelo dober, saj so zbrali 860 evrov in precej prehrane, vse skupaj pa so predali vodstvu OŠ Cirkov-ce. Kot je pojasnila ravnateljica Ivanka Korez, bodo ta denar porabili izključno za šolska kosila in šolo v naravi.
-OM
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
OKNA-VRATA-GAR. VRATA I\/tl 'OltS ,„ .,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Če Martin oblake preganja, 4/16 riestanovitno zimo napravlja.
2/13
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...

Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Danes bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno, po nekaterih kotlinah bo tam zjutraj megla. Drugod bo pretežno oblačno. Ponekod na Notranjskem in Primorskem bo občasno rahlo deževalo. Zapihal bo jugozaho-dnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 10, ob morju do 13, najvišje dnevne pa večinoma od 12 do 18 stopinj C.
V soboto bo oblačno, padavine se bodo okrepile, popoldne bodo postopno zajele tudi vzhodno Slovenijo. Ob morju bo pihal jugo, ponekod v notranjosti Slovenije pa jugozahodnik. V nedeljo bo oblačno. Dež bo zjutraj prehodno ponehal in se bo od zahoda spet začel pojavljati proti poldnevu. Hladneje bo. Meja sneženja bo med 1000 in 1500 m nad morjem.