I» It O I- E T A R E C JE
D K I. A VS KI LIST ZA misleče ČITATELJE
PROLETAREC
làlawilo Jugovlovunskc SociaIia»<5*ne Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
JT. _ NO. 1761.	«........ —««. to «. 1(01. m th. mi .Mm m WW m., m» <m « * '■"* >• '«"
CHICAGO, ILL., 11. JUNIJA (June 11), 1941.
?ubli*fted Wcvkly at 2301 S. L.wnd»Ie Ave.
LETO—VOL. XXXVI.
Hitler zahteva od Stalina več sodelovanja"
NACIJSKA NEMČIJA POTREBUJE V SVOJ "NOV RED" UKRAJINSKO ŽITNIC0 IN DRUGA PRI RODNA BOGASTVA SOVJETSKE UNIJE. — TAJNA POGAJANJA V TEKU
\\
Podjai mlienje Evrope za Nemčijo ni bilo težko delo. Težji problem zanjo pa je, kako jo preživljati. Evropa je bila odvisna od ameriškega uvoza in pa ad prometa z Afriko in Azijo.
Vsled angleške blokade in kooperacije Zed. držav -z Anglijo je dovo»z iz Amerike ukinjen, pa tudi iz Afrike. Prost pa je le preko Sovjetske Unije, ki je v dobavljanju blaga Nemčiji v sedanji vojni glavna opora.
Rusija mora v "nov red"
Živila, rude, žito, bombaž itd., ki jih je doslej pošiljala Rusija Nemčiji, je morala slednja plačati — ne sicer v denarju. nego z blagom. A čimdalj traja vojna, težje je Nemčiji vršiti ta promet na temelju izmenjavanja, pa zahteva, da ga ji podjarmljene dežele dajejo na upanje.
Enako zahtevo je dobila iz Berlina tudi Sovjetska Unija.
JOSEF STALIN
Hitler je vladi v Moskvi pojasnil, da ker so se Zed. države odločile pomagati Angliji z živili in vsem drugim potrebnim blagom, ne da bi od nje za to pomoč zahtevale kakšno povračilo, si mora tudi Nemčija dobiti enako pomoč. V sedanjem položaju ji jo da lahko edino Sovjetska Unija.
Hitler, ki hoče, da postane vsa Evropa "nemški življenjski prostor", ve, da dežele, ki jih ima pod seboj sedaj, ne pride-'ajo zadosti, da bi vzdržale tak življenjski standard, kakršnega hoče on, vrh tega pa jim manjka tudi surovin. Toda ako se v nacijski nov red vpise direktno tudi Rusija, bo problem resen. Anglija tudi s pomočjo Zed. drŽav take Nemčije ne bo mogla ugonobiti, pravijo v Berlinu.
Kaj stori Stalin?
Nemški pritisk na Rusijo se je začel večati zaeno s povečevanjem ameriške podpore Angliji. Ko je Stalin uvidel, da bo Hitler zahteval od Sovjetske Uni je več in več, je odstavil j M o loto v a od predsedništva vlade in se ji sam postavil na čelo.
Nedvomno ga skrbi, kajti ko je sklenil famozni pakt s Hitlerjem, je bila Nemčija še razmeroma Šibka in velika večina evropskih dežel proti nji. Sedaj w vse pod njeno komando >n vse ji služijo. In čimbolj se je jačala nemška moč, nižje je Padal vpliv Rusije.
Kusija zalaga Nemčijo ne "amo 7. živili in rudami, nego poaebno Se z oljem, ki je za sedanji način vojskovanja najvažnejše sredstvo. Tanki, aero-
plani in drugi vojni stroji so brez 'pomena, če bi zmanjkalo olja. Rusija ga Nemčiji pošilja po železnicah in pa preko črnega morja. Dosedaj je Nemčija s temi dobitvami Se pri lično izhajala, posebno ker si je o-svojila tudi oljna polja v Ru-muniji, toda boji se, da če se bo vojna zavlekla, ji bo začelo tega sredstva zmanjkovati, pa hoče, da Rusija to upošteva in ji pomaga bolj kot sedaj.
Ljudstvo hoče kruha
Druga skrb Nemčije je preživljanje podjarmljenih ljudstev. Hitler je pred nekaj leti v svojem govoru v rajhstagu izjavil, da če bi imel on Ukrajino, bi imela dovolj kruha vsa Evropa. Od vsega začetka njegovih načrtov in sanj je Ukrajina uključena v "nemški življenjski prostor". V prejšnji vojni si jo je podvrgel kajzer, v sedanji sega po nji Hitler.
Stalin, ki se je hvalil, da jo bo branil pred komurkoli, se tajno pogaja s Hitlerjem Že več mesecev, ker menda res želi, da se bi otel "imperialistične" vojne. A pri tem vidi, da je Hitler potegnil svojo mejo skozi do Dardanel in daj je sedaj Črno morje bolj nemško kakor rusko, in enako tudi Baltiško morje.
Vsa podjarmljena ljudstva v Evropi so v občutnem pomanjkanju, poleg njih pa tudi "zma-gavita" Italija in Francova Španija. Zed. države, ki so nekaj časa v pričet k u tega leta kazale dobro voljo pomagati Franciji in Španiji, so dovaža-nje živil ukinile. Hitler mora torej skrbeti, da se tem ljudem pomaga vsaj za silo. V ta namen je pozval Rusijo, da naj pristopi direktno v njegdv "nov red" in postane zaeno t ostalo Evropo enotna ekonomska celica in si svoje gospodarstvo uredi po navodilih berlinske (Hitlerjeve) centrale.
Strah pred nemško invazijo
Rusija je od avgusta 1939, ko je sklenila zvezo s Hitlerjem, pa dosedaj, skušala ugoditi Nemčiji v vsakem oziru. A sedaj jo je vendarle zaskrbelo. Kaj, če bi morala tudi ona postati nekaka druga Italija in se ravnati gospodarsko in politično v smereh, ki jih ji bi narekoval Berlin!
Poročilo o tajni borbi sovjetske vlade s Hitlerjem prihajajo zadnjih par tednov iz Anka-
\
(Nadaljevanje na 3. strani.)
BOLGARIJA "PAMETNO" RAVNALA
Angleška delavska stranka se izrekla za borbo do konca
Listi ▼ Bolgariji hvalijo kralja BorUa i» nj«*ovo vU4o. ker j« v ••Janji vojni m.I "poUkati pravo aavoiaico" (Nemčijo). Pravijo. dm ako bi bil rl«dil vsgledu Jugoslavijo, bi jo Ntmci okupirali šilom« in Bolgarija bi bila r a iagubi v vsakem oairu. Tako pa jo pridobila broa vojn« velik del Jugoslavijo ia kos Grčijo. Na gornji sliki jo glavno bolgarsko mesto Sofija. Angla&i so pretili, da ga bodo njihovi letalci bombardirali, toda grožnje niso isvrsili.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETU
Vojni tajnik Stimson je zvi-1 šal delavnik v svojem department z 39 na 44 ur na teden, j Piača je ostala nespremenjena. V vojnem oddelku (War Department) je uposlenih 14,000 ljudi. Med njimi je tudi psrj Slovencev.
Ameriška vlada je na zahtevo Nemčije svoj poslaniški u-rad v Parizu dne 7. junija popolnoma ukinila. Isto so morale storiti tudi druge države.
Anglija je navajena v sedanji vojni bolj porazov kakor zmag. Vendar pa se njeni bombniki ponašajo, da so v zadnjih treh mrsecih potopili 83 nemških ter italijanskih tovornih: ladij.
Rumunija ima po okrušenju se 13,000,000 prebivalcev, iz- j med teh 1 milijon v Bukarešti. | Ljudsko štetje je bilo izvršeno 6. aprila.
*
Ameriški poslanik Winant,
ki se je nedavno vrnil rz Londona, da o stanju Anglije Roo-seveltu in tajniku Hullu osebno poroča, pravi, da Velika Britanija v svojih vojnih naporih še nič ne omaguje. Mnogi so namreč smatrali, da se je Winant vrnil zato, da bo Rooseveltu zaupno poročal o nevzdržlji-vem stanju Anglije in pa da je Vojno že izgubila.
"Poglavnik" Ante Pavelic je
v apelu na narod dejal, da sta mu Hitler in Mussolini pomagala ustanoviti "neodvisno" Hrvatsko, ki je "večja kot kdaj prej", ker vključuje tudi Bosno in Hercegovino, nekaj hrvatskega primorja, del Dalmacije in slovensko Belokrajino. Meja Hrvatske sega sedaj torej do Beograda, do kjer je segala do
prejšnje vojne meja Avstro-Ogrske. V Zemunu t ostra n Donave ostane nemška okupacijska armada <io konca vojne, potem pa ga vrne Hrvatski. Beograd z vsi Srbijo vred je pod nemško komando. Mace-donijo je vzela Bolgarija. Slovenija je razdeljena nekako pol in pol med Nemčijo in Italijo, razen kot že omenjeno Be-lokrajine. ki jo vlada "poglavnik" Pavelič, Prekmurje pa so vzeli Madžari. Iz Slovenije ni že od 6. aprila v svet nikakih direktnih poročil.
Vatikan je sklenil s Španijo novo pogodbo, ki je v glavnem obnovitev konkordata iz leta 1851. Določa med drugim: Španija dopušča samo rimsko katoliško vero. Verski pouk v vseh šolah na Španskem je ob-ligaten. Katoliška duhovščina ima pravico odstraniti iz šolstva ve* tak pouk in take predmete, ki so v nasprotju z verskimi dogmami. Posvetna oblast se ne sme umešavati v delo duhovščine. — Poraz španske republike torej ni bil samo Mussolinijeva nego tudi papeževa zmaga.
Rusija poskuša operirati svoje trgovske ladje tudi z "mor-narkami". Komsomolska Pravda piše, da se je eksperiment zelo dobro obnesel. Pa tudi mornarji ro zadovoljni, da jim mornarke delajo družbo.
Bolgarski kralj Boris je bil
s par svojimi ministri nedavno na obisku pri Hitlerju in nemškemu ministru vnanjih zadev von Ribbentropu, ki sta mu pojasnila, kakšno vlogo sta določila Bolgariji v "novem redu"
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Angleška delavska stranka
je na svoji štirideseti redni konvenciji zavrgla vse resolucije za sklenitev miru s Hitlerjem in izjavila, da le tak mir bo kaj vreden, v kakršnem ne bo nobenega diktatorja.
Konvencija je dala zaupanje vodstvu delavske stranke in izjavila, da je angleški proleta-riat pripravljen vztrajati v borbi za poraz nacizma.
Delegati delavske stranke glasujejo na podlagi števila članov, ki jih zastopajo. Za resolucijo, s katero se odobrava dosedanje delo strankinega vodstva in za nadaljevanje vojne, dokler ne bo osišče poraženo, je bilo oddanih 2,430,000 glasov, proti pa samo 19,000.
Angleško delavstvo pač ve, kaj bi se zgodilo z njim, ako bi tudi Anglijo doletela enaka usoda, kakor je Francijo, Belgijo ter druge poražene dežele.
Vlada preiskuje časopise tujerodcev
Zvezna vlada je že pred več meseci začela preiskovati organizacije tujerodnega prebivalstva in njegovo časopisje. Proletarec je v justičnem de-partmentu vsled denuncijacij označen za komunističen list. Ko so nas vprašali za pojasnila in naročili list, smo jim pojasnili, da je Proletarec socialistično glasilo.
V soboto 7. junija pa se je v našem uradu oglasil član zveznega detektivskega oddelka (FBI), da poizve, kaj in kdo smo in kaj propagiramo. FBI ima nalogo dobiti take podatke od vseh listov, ki izhajajo v ne-angleških jezikih. Od onih, ki izhajajo v angleščini, pa jih že ima.
Ta preiskava nima značaja kake persckucije, nego je uvedena le raditega, da bo imela vlada podatke o tendencah vseh časopisov, ki izhajajo v Zed. državah.
NOV NOTRANJI BOJ V C. 1.0. VSLED STAVK V 0BRAMBN[ ]NDUSTRIJI
UMEŠAVANJE KOMUNISTOV POGUBA ZA UNIJE. — STAVKA V INGLEW00DU, NJEN P0ČETEK IN KONEC. —ROOSEVELT SE ODLOČIL ZA UPORABLJANJE SILE
Znižanje odmerkov mesa v Nemčiji
Z dnem 2. junija so v Nemčiji znižali odmerki mesa 20 od tet kov, ker je sedaj na razpolago že mnogo svežega sočivja. Odmerki masla se istega dne zvišajo, toda sorazmerno se znižajo dovolitve drugih masti. Po omenjenem datumu bo dovoljeno kupiti oziroma porabiti vsakemu 600 gramov (en funt) mena na teden, delavcem pri težkih poslih pa do dva funta na teden.
Leon Blum bičan
Ameriški pronacijski tisk še vedno slika v člankih in karikaturah I^eona Rluma za krivca propada Francije. Delajo s tem silovito krivico njemu, resnici in zgodovini.
Stavka unije avtnih delavcev CIO v aeroplanski tovarni v Inglevvoodu v Kaliforniji bo imela dalekosežne posledice. Nastala je na iniciativo odbora lokalne unije. Dvanajst tisoč delavcev je odložilo orodje. Baje le kakih tri tisoč je bilo organiziranih.
Kaj so motivi?
Odbor unije, ki je stavko pričel, je oznanil tri glavne zahteve: minimaino mezdo 75c na uro; zvišanje plače lOc na uro; zaprto delavnico. (Namreč najemanje delavcev, ki so že, ali pa morajo postati člani unije.)
Zahteva glede minimalne mezde (75c na uro) je v takem obratu skromna. Tudi zahteva za zvišanje mezde ni bila prav nič pretirana. A zvezna vlada ni verjela, da je stavka nastala zato, da se pridobi priboljške delavcem, nego je smatrala, da so jo iniciatirali ljudje, ki delujejo v prid Hitlerja.
Kdo vodi CIO?
Zvezna vlada zatrjuje, da je za ščitenje unije in proti delodajalcem, ki z delavci krivično postopajo Toda kadar se do-žene, da delavce zlorabljajo Hitlerjevi, Stalinovi pa Musso-linijevi agenti provokatorji, se potrpežljivost neha. Vsled tega je zvezna administracija minuli teden naslovila vodstvu CIO ultimatum, da naj stavke te vrste prepreči, kar bo v korist delavcem in uniji; ako pa tega ne izvrši, si bo vlada pač morala pomagati, da se njeni načrti ne bodo izjalovili.
Običaj je, da se v sedanjih konfliktih dolži komuniste za provokatorje, ki morajo po navodilih iz Moskve v prid "nove linije" (kar pomeni v prid Nemčije) uganjati sabotažna dejanja, netiti stavke in nagajati kot pač že zmorejo.
Ako stavke res nastajajo le po zaslugi komunistov, tedaj se jim bi pač moralo priznati, da so že dosedaj dobro uspeli. A naše mišljenje je, da so jih prav tako oziroma še bolj krivi tudi delodajalci. Intrige "komunistov", ki sploh niso nikakršni komunisti nego le agenti berlinskega-moskovske&a pakta iz leta 1939, ne bi mogli storiti nikakršne škode, če bi izkoriščevalci nehali biti izkoriščevalci in priznali svojim delavcem pravico do dostojni]? življenjskih razmer.
Murray se otepa "prijateljev"
Sedanji predsednik CIO, Philip Murray ,se otepa "komunistov", a so v njegovih unijah in na plačilnih listah pridruženih unij tako dobro utrjeni, da je za enkrat proti njim brez moči. Se celo energični Richard T. Frankensteen, ki je bil svoje-časno tudi on obdolžen za komunista, je bitko s komunisti sedaj izgubil, čeprav je eden glavnih vodij CIO. Ker se gre v tej tovarni za produciranje bojnih letal, in ker vodstvo CIO ni moglo vzlic svojemu u-kazu, da naj se stavkarji vrnejo na posel, uveljaviti svoj odlok, je posegel vmes predsednik Roosevelt, ki je zasegel tovarno z armado in s tem končal stavko. Njegovo mnenje je, da se bi je lahko preprečilo v korist delavstva, družibe in deželne obrambe.
In ker se to ni zgodilo, so stvar preiskali zvezni detektivi in predsedniku sporočili, da se je stavka pričela ne zaradi zahtev po zvišane mezde — češ. da je bila to le pretveza, pač pa, da se ovira oboroževanje Zed. držav.
Ker je to načelo v svoji "novi liniji" komunistična stranka javno naglasila, je naravno, da ameriška vlada ne more dopustiti Hitlerju, Mussoliniju in Stalinu uničiti ali ovirati ameriško produkcijsko mašinerijo, niti ne, da se je bi oviralo.
Proti zboljšanju razmer
Vsi komunisti, razen kar jih je še na plačilni listi kominter-ne, so pred kongresnimi odseki in drugimi komisijami pričali, da je komintema proti rzbolj-šavanju življenjskih razmer pod sistemom, kakršen jč še v veljavi v Zed. državah, v Angliji, Avstraliji, Kanadi itd. Kar ona hoče je kaos in s tega stališča uravnava svoje intrige tudi v tej deželi.
Komunisti na podlagi svoje nove linije zlorabljajo posebno unije CIO. Murray, Hillman in druigi nasprotniki "komunistične linije" pa apelirajo na članstvo unij CIO, naj se nikar ne pusti vleči za nos a-gentom provokatorjem komunistične stranke, tudi Če govore še tako zapeljivo.
Z ničemer ne koristite Prole-tarcu bolj kakor s pridobivanjem novih naročnikov.
Boj za uničenje postav, ki služijo delavstvu
Ena izmed najboljših postav, kar jih je bilo sprejetih posled-nja leta v prid onih, ki se preživljajo s delom, je tista, ki do* leča maksimalni delavnik in minimalne plače.
2e mnogo delodajalcev, ki so jo kršili, je bilo kaznovanih, večinoma s tem, da so morali svojim delavcem doplačati vse, kar so jim dajali premalo, in pa še kasni povrhu.
Oddelek v delavskem departments ki se imenuje Wage and Hour Division, prgišče vsa-Ko obtožbo proti del »dajalcem, kt k 'iijo ta ralron, in če ugotovi. da je družba postavo res pr« lomila, ali da se ni ravnala po nji, odredi, koliko mora de-
lavcem plačati za nazaj in še posebej za nadure.
Nedavno je omenjeni oddelek ukazal kompanijam, ki producirá jo razne predmete iz papirja, zvišati mezdo na 36, 38 in 40c na uro. Okrog 50.000 delavcev je prizadetih. Omenjena lestvica je nizka, toda za delavce, ki je bodo deležni, pa je velika pridobitev. Večinoma so to ienske in otroci, ki so služili le po kak dolar do dva na dan.
Proti tej postavi so se upirali najbolj delodajalci v južnih državah, ki so v mnogih obra* tih plačevali povprečno po 15 do 25c na uro, in pa razni mali podjetniki ter obrtniki v osta-
lih krajih, ki so izkoriščali ljudi posebno s tem, da so jim oddajali delo na dom ter jim ga plačevali od kosa. Vse te družbe so morale svojim delavcem doplačati kar so jim dajale manj kot pa določa postava. Nekatere so rajše bankrotirale kot pa da bi se pokorile, češ, da bi ob tolikšnih mezdah ne mogle eksistirati.
V pomoč unijam pa je posebno takozvana Wagnerjeva postava. Marsikatera družba bi bila unijo zdrobila in je bi nikdar ne priznata, če ne bi bilo tega zakona. Tako pa ji je enostavno ukazano, da bodo tega in tega dne njeni delavci glasovali o vprašanju unije in
če bo večina sanjo, se jo proglasi za njihovo zastopnico v vseh pogajanjih z družbo. Tudi Henry Ford, ki je mislil, da ge mu ne bo treba z unijo nikdar spuščati v pogajanja, se je moral premisliti. Ni čudno, da se tudi on tako huduje zoper ta zakon.
Poleg teh je za delavce>a-žna pridobitev brezposelnostna zavarovalnina in zvišanje starostne pokojnine, ki pa je še vedno veliko prenizka. Ampak začetek je bil storjen. S pomočjo zakonodaj si ljudstvo življenjske razmere lahko temeljito izboljša. Dasi so te pridobitve velikega pomena, so vendarle šele drobtine.
Proletarec ima se velik«» prijateljev
V tej in v zadnjih dveh številkah so objavljeni izkazi in pa beležke o onih, ki nabirajo prispevke v tiskovni sklad, ter vsote, ki so jih poslali.
Apel upravništva je bil razposlan klubom ter posameznim prijateljem tega lista pred štirimi tedni. Odziv je zadovoljiv. Vsi, ki so odgovorili in pomagali, pravijo, da moramo Proletarca ohraniti, ker je potreben sedaj prav toliko ali pa še bolj, kakor je bil ob svoji ustanovitvi pred 36. leti.
Ako bomo v prid lista nadaljevali kot v zadnjih par tednih, bodo njegove obveznosti poravnane in tudi število naročnikov se mu bo višalo.
Če ste vi med onimi, ki se še niso odzvali, pridružite se tistim, ki so se že in poskrbite, da boste zastopani bodisi med prispevatelji v tiskovni sklad, ali na med dobivatelji novih naročnikov. &e boljše pa bo, ako boste zastopani v obema tema rubrikama.
PROLETAREC
li
sv*za interese'delavskeca ljudstva.
Pro I« tarée, June 11, 1941.
SESTANEK*NA BRENNERSKEM PRELAZU
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Juiotlovantk« DrhivtVa-TitfkoVha Druib«, Chicago,
III.
glasilo jugoslovanske socialistične zveze
NAKOCNtNA v fc#dtnjenth driavah ta celo leto fS.OO; za pol leU $1.7B; n	,	. <ftrj let* $1.00. t	4	,
Inosematvo: za celo leto $3.50; za poj leta $2.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v na i* m uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite« v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wedn»id^b| the-Jugoslav ^ofkmtn'a Publiahing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor...............................-..............................Frank Zaitz
Business Manager...........................-...........Charles Pogorelec
Asst. Editor and Aast. Business Manager--------Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
Punuer^e. v svojetn pesoMlu omenjal tudi napačna tolmačenja Qli/oqptt ki u*	k#tki>r 4j* «e t^bor Njaprf j prç^v|rja,(y
katoliško pevsko društvo, in na
jasmije, kako se je že v starem	V nedeljo 22. junij* na kraju, že v svojih mladih letih, , . . . i/ i
poglabljal v taka vprašanja,	Svidenje pri *egiu no
i;osebno v Trstu, in nato posvo-	pikniku V korist Proletorco
J,
em prihodu v to deielo. Kar tu t	. ii-tv' v, „..
po j.e Ijitv. njegovo.,ugotovitev I govori, je torej na podlagi »v«. I ««V1 jSVDri vL. komentiral tudi ProtaUr*. I jih Izkuienj, je dejal. Svaril je. PrJr«lLk ub^ JM pnKe Puncer ugotavlja, da je *bor da najne storimo niieaar Uke-
Naprej t»á\ y Hedai,jihrav-ip«. |ga. » iemer bi *e oameiill pred
ruh vreden .vojega imana in javnoatjo, in p*. da kujemo P«. & eden ^med Prv.h_i.lo
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
'CHICAGO, Hi-
fi 'j k r
■t
Téléphoné: ROCKWELL 2864
Sfrali preti %o«-iali*iiiom
•	>2 * * t	H 4 trn	"'5 i	<• . « « .! *»
SenatorTaffpravi, da ako se Zed. države umesajo v vojno, b^mo dobili socializem. Hoosevelt po njegovem mnenju to hoče. Vsa. njegova socialna politika je socialistična, trdi Taft» in ako se je ne ustavi, bo tradlicionalnih ameriških ustanov in svobod-ščin konec. Privatna svojina poatane stvar proslosti. .
*	Eoako kot Taft svare mnogi drugi. Vse gibanje, zapopade-no pod imenom ''America First", se bori pod geslom borbe za mir tudi proti "socialistični nevarnosti".
Ameriška reakcija s svojimi McCormicki, Fordi in Lind-berghi se ne boji Hitlerjevega "narodnega socializma", ampak socializma, kakršnega zastopa angleška delavska stranka. Vsled tega strahu propagira, da naj, Awg)ija sklene z Nemčijo sporazumni mir sedaj, ko so toriji že na krmiJu, da bo. s tem rešen sedanji sistem ne samo za Evropo nego tudi za Zedinjeao države» j. > i	.	.......
¡v Herbert Morrison, ki je v angleški vladi minister narodne obrambe in eden izmed glavnih voditeljev angleške delavske stranke', je v odgovor na spletke reakcion^rjev v Angliji in Ameriki dejal, da si starega reda nikakor ne bodo mogli obvarovati rudi če se s Hitlerjem takoj sporazumejo.
"Sistem, ki omogoča, da ljudstvo strada ob kupih izobilja, je obsojen poginu", pravi Morrison in je resnično. Rooseveltov mirovni načrt vsebuje med drugim "svobodo pred pomanjkanjem". Morrison gre dalj, ker je socialist in poudarja ^torijem doma in po svetu, da naj nehajo sanjati o nezlomljivosti sedanje gospodarske uredbe.	. * • *
Mila
l>a posvetovanje Muaaolin, m Hitler S tabo »U imel« mifliilr. vn.njib rsdav ia aekaj vojnih vaičakov. Po.vetov.U «ta sa, kako porasiti Anglijo čimprej, predno M Zed države uaieiajo v vojno na njaai sprani, O «raditv "novega rada1' v Evropi, o Japonski, in pa o( njunih o^nolf jih do Sovjetske tMje. Hitler sa saveda. da podjarmi jenih deiel na «me prepustiti gladu. ako si jih koča ohraniti, pa pritiska na Stalina, da mu naj pomaga prehranjevati Evropo a ukrajinskimi iitnicami. Na slilu na levi je "dfže" in na desni pa aemski *'firar".,	%	\	* . x
Zapisnik konference Prosvetne matice
in J. S. Z. dne 27. aprila 194T v .......
.... - * J« «r* T:'***	*
Milwaukeeiu, Wisconsin
.tía*
skupno za vse kar je vredno j venskih piknikov v tej sezoni, skupnega delovanja.	„ I Ti izleti pod okriljem kluba
! Radelj je dejal, *ia naj nam št.rI in»proletarca, ki ga prire-bi odbor v Chicagu dajai J>oljM <lin»o^K<> n» Keglop
smernice, pa bi bilo manj ne- so se našemu občinstvu zelo sporazumov. Mi se zanašamo priljubili* in tako se tudi dne nanje, je rekel.' * , *|£2t junija,-nadejamo veJikega
Besedo povzame spet Godi- poseta. t; »» L nu- »«' na, ki predlaga:	Igral bo Gradiškov-Rudma-
Ta konferenca priporoča od- o^k^tet, & ipa ustrezati boru JSZ in Prosvetne matiee	jmaj0 radi naie doma-
sestavo proglasa, ki.bo dal na- plesne komade, in mladini, vodila našemu ljudstvu za delo
na naših poljih v teh časih, bo- Vrh tega bomo imeli^ zvo-
«rtiift stores". korporacije. .Nc- diši v prid Jugoslavije in v dru- i»™*^**** ^ ludl dvomno bo to koristno tudi ^a «i*	spložnega »načaja. venske pesmi. tj
Na podlagi teh, navodil* se paj | n fialincarie vabimo, da naj bi potem ravnale.naše organi- pripeljejo, dovolj balin#v kdor zacije in posamezniki. :	jih ima, kajti prostora za balin-
, K temu predlogu govore Fr. Canje je na prostornem pikni-AlesKr Anton Pvden in Frank ¿kem vrtu ^nnogo. Zaitz, na kar je po raznih po- r,t Ua,je ^^g^o na Qne, ki jasnilih predlog sprejet.	imajo a\te, da naj povabijo s
Volitve odbora. Predsednik sabo .piijatelje i" znance ter JudBkh ow*ni.jda je na dnev- nam s, te m Opomorejo do ved-nem redu izvolitev tajnika kon- je adei^tbe. ;; .¿m . , ferenčne organizacije. Predla- Vstopnice so samo po 20c. /mi je Anton G*rd*n. ki spr^j- RaS/pečanih jih je okrog 400. me in je soglasno izvoljen, r; To niso navadne vstopnice, kai-
Sedež prihodnje konference. ]	gotovini.
John Spsndal ^premcuii pvoje . 3	"
njih razrper,. v .katerih nismo j priporočilo, v predlog.. Namreč, j Poskrbljeno je, da bomo u-\TElic svetovnim zapletljajem da naj se prihodnja konferen- deležencem Janko postregli s
ca vrši enkrat	j4Wfn v finimi )*«tvi*amu in naravno,
pa, da kadar je kaj napisanega pfoti njem u ^ >e treba razu-meU. da to delajo z napienam, da se mu škoduje. Naprej se je začel uveljavljati med mladino in si bo med njo pridobil na-daljnih moči.
m Josephine Podboy je poročala, da se je njihova zadružna prodajalna v Waukeganu odlo-čila za s*t«n> samopostrežbe. O tem so imeli že predavanja in razprave. To metodo uporabljajo ' z vejikim uspehom
zadrugo, prvič, ker je prigilje na tekmovati tudi na tem polju. ii\ drugič, ker si bodo odjemalci lahko potrebščine sami poljubno izbirali, ko pa odidejo, se ¿im jih pa izračuna in* Ji h plačajo.
Referati
Chas. Pogby»le<ci)oda kratko poročilo o stanju JSZ in Pro|e-tarcu, ter o ostalima našima publikacijama, pa tudi o drugih aktivnostih Prosvetne matice in JS£. Apelira na sodelovanje in. v razumevanje »eda-
Sheboyganu.
Po'd a UPL ra z pra v i je njegov j mur ^P^- # « predlog sprejeta sledečim do- j Kdor nima avta, mu nudi iz-
da tudi žeje ne bo treba niko-
Tajnik Anton Čarden otvori pov kolikor le bil^. mogoie. Vr- ^ ^^nih načal populili aejo ob 10. ur. dop. Vri.la «e s,la se je v W»uke,anu Z vei-	neKo vztraja-
v Soštariievi dvorani, 539 So. jo predavateljsko turo na bi	.	"
6th St. v Milwaukeeju.	mo^.i uspeti zaradi nerado^-1 ™ «
Nominacij« xa predsednika I nt ia "nimanja ¡" ¡"di valed	±	datko» :^Ako.se v Sljebo^ga^ i borap zv«o fi* Odpelje v
1	^	8 fianom v ra7tl0 naselbino te»ra : bl1« zviiana. Tudi Majaki .¿irali prireditve, a katero »e bi
«kit ži-i a ia uvidel iz od«ovo- je dobil tolik<> n*roiU ka- pritapiUo publiko,> del pre-ov da se ne naiet o ^eha. I«":	« * ^ I ^^a poklonilo blagajni konfe-
V blagajni smo imeli pren>	-- • • ■ ■	tedaj naj .se zborovanje
nik jo proglasi izvoljenim. | « od prejinje konference $20- . V poroiilu o Prosvetni mstki 1 Tajnik Garden pre.it. 87. .troikov pa Je bilo $7.«?. ^^t^ »J»
sno.
Za zapisnikarico sprejme izmed vseh predlaganih le Angela Zaitz iz Chicaga. Predsed-
znam zastopnikov. Priglašeni Na konferenci v Waukeganu je in navzoči so od društev SNPJ bilo * postrežbo (kosilom za
udeležence) več stroškov kot
pa dohodkov. Rajše kot da bi|ve* novih-
S knjigo, ki jo je Prosvetna matica ùdaJa za svoje, član-
sledeči:
Frank Zaitz, druš. št. 1, Chi-cago; Anton Tratnik, Joe Reto- vprašal udeležence za dodatne nja in John Jenko za št. 16,!v*ote, je bil primanjkljaj pla-Mihvaukee; Martin Judnich za^a» ^ konferenčne blagajne, št. 14, Waukegaa; Chas. Pogo- To je treba sedaj seveda potr-relec za it. «9, Chicago; Fran- <*»ti ali pa ovreči. Celokupni Svet producira vsega preveč, a tisti, ki delajo, pa imajo !ce< vider za št 102 Chicago; stroški so znašali $12.25. Osta- Pogorelec izrazil nado, da se
' '	'ne v blagajni še $8.02.	|p«lwauški in waukeganski so-
Račune sta pregledala Jud- drugi vrnejo v JSZ na skupno
toliko organizacij kakor prej- čno poobla*6en urediti vse po snja leta. Nekaj prejšnjih je trebno v enem kot v drugem odstopilo, dobili pa amo toliko i skičaju.
Kulturno delo. Frank Pun-cer:~ *Kaj pas te bi na prihodnji konferenci rekli kaj o naši pastorki, slovenski kulturi.
stvo, v tem letu, 4M) bili čitatelji zadovoljni.
Z ozirom na soc. klube je s.
večinoma vsega premalo. Bodoči mir r.iora to hibo odpraviti in Anton Demshar in Mrs. Pugel če to izvrši, bo iztrebil ne samo vzroke, radi katerih strada mrli- i za št. 104, West Allis, Wis.;
Mary Musich, Christina Moštev in Josephine Slapnik za dr.
kee;
344. Sheboygan, Wis.; Joseph Drasler, ki. 559, Chicago; Lillian Potochnik in Dorothy Jud-
jone ljudi, nego tudi vzroke za vojne.
. Plutokracija se takega miru boji. Sedaj je v palačah in živi v kraljevskem razkošju brez dela in brez truda. Bogastva 192« Milwaukee; Louis so njena posest. Nima ne skrbi, ne strahu, razen pfed ljudmi. Maren» dru*- 234' Mllwau* Kaj, če pride ta masa enkrat na vrh! Konec bo kraljevskega razkošja za one, ki ne delajo in nič več ne bo pomanjkanja med onimi, ki producira jo.
r V tem strahu zahteva plutokracija mir. Ne zato, ker je nicii,* št? »««," Waukegañ, I1L; zoper vojno, ampak vsled strahu, kaj bo z njo,-če se bo vojna Joseph Radel in John Gole, št. vlekla v nedogled in fašizem propade!	$86, Wrest Allis.
.1 i Tudi Morrison in vsi drugi delavci so za mir. Vojne niso ¡ Od federacije SNPJ čikaške-oni povzročili, zato hočejo tak mir, v katerem bodo vzroki zanjo odpravljeni. Angleška delavska stranka se je na svoji prošli konvenciji 'izrekla za mirovni program, v katerem se ne sme ponoviti nobene napake versaillske "mirovne" konference.
. In čisto, na kratko je poudarila geslo, da ne sme ljudstvo nič več ginevati od glada, ker je živil preveč, in ne prezebati, ker je obleke v izobilju.
Socializem prodira in oni, ki se ga najbolj boje, delujejo kolikor morejo, da obvarujejo Hitlerja in njegov nacizem, ,
,y r
Izstop Francije iz društva narodov
VrÄncoftka vUda v Vichyju	¿hWoznanila,
da FVenefja izstopi iz družtva narodov.
Do čara, ko je Italija napadla Etiopijo in dotlej, ko je Ru-eija napadla Finsko, je bila Francija v društvu pe^odoy, vorfUjoji dr*ova. Kontrolo nad ligo si je delila z Anglijo.
I Druitvo narodov ni nobenkrat bik) te. sa *ar ti «a je ea-mislil Wiloon, nego ocodje Jirancije h» Anglijec Nemška republika je bila vanjo pripuSčena žele »pozneje, toda je btfa preaj-v»$a in občevali so ) njo tmko, da je imela vedno občutek manjvrednosti in premaganke.
» To je «ekaj časa, dokler se ni na vzhodu ojačala Japonska in jfcoaleJ v Bvropi rogoviHti fašizem.
i Sedaj ni r društvu narodov nobene velesile več razen Anglije, ker so Jaiponeka, Jtalija in Nemčija iz nje rzetoipile, Rusija je bila "črtana", Zed. države paepkoh nikoli pretopile niep.
| Dpiävo narodov, ustvarjeno v Versailleeu, se je razsulo, keT je bilo brez trdnega temelja. Sploh to ni bilo drufttvo narodov, nego le imenovalo se je tako. Ako bi bila Francija takrat, kov je.eklepala z nemAko republiko* mir, pametna, ji sedi^j ne bi bilo. treba izstopiti iz nečesa, kar «j jf sama pripravila, in njena vlada bi bila še lahko v Parizu, namesto da je Hitlerjeva jetaica v Vichyju.
Svet se spreminja. Tehnika kar brzi v izpremembah. Le ljudje se pomikajo Ae vedno kakor starodavni romarji, ' t . . » f " i *,,, -. ,..
Predno moremo med narod enotno, moramo biti na jasnem sami s eeboj,>ali smo enotni v načelib, ali smo za en in isti program in,dtvli imamo ene in i«te namene ter cilje.
i h.
nr
Napačno je, ako bi vsakdo le o sebi mislil, da je v pravem in o drunrih, ki niso natančno njegovega mišljenja, pa da so na krivih potih.'
nich in PuncerI Izjavljata, da delo za skupno stvar, so v redu. Uročilo tajnika Q poloUiu ¿tf	m v
sprejeto in odobreno. ,	.ploai^*. Refe^o pred-
Poročila zastopnikov. — Vsi I metu je podal Frank Zaitz. Na-John Spendal. druš. št.1 navzoči so biii <*4. ¿tajnika • in i vedel je panoramo dogodkov v
predsednika klicani po redu Evropi in drugje, in dejal, da irej omenjenega ^seznama in ^r se Jugoslavije tiče, je naša opisovali razmere v svojih dru- glavna briga kako pomagati o-štvih, v naselbinah, o agitaciji njmf ki se tam čez bore za ena-za naprodne liste, dalje koliko' ke ideale, kakor mi tu. Kajti izvodov Majskega glasa so na- mm so *azoAmovani in bodo ločili, omenjali so kulturne pri- ¿rtev nacijev in faiietov. % Ako leditve. jubilejna slavja dru- fašizma in nacizma ne porazi-štev, delo na zadružnem polju mo, je tudi vsaka druga 4>omoč in v podpornih društvih, ozna- brez vrednosti.
ga okraja Frank Alesh.
Od dru*. št. 3 JPZS, West Allie. John Rezel. Druš. št. 19 JPZS Christine Podjavoršek, Mary Gamer. Mary Mihelčič in Mary Schuler.*
Pevski izíbor Sava, Chicago, Alk"? Art ach.
Pevski zbor Naprej, Milwaukee, Frank JPuncer.,
Gospodinjski» odsek SND, Waukegan. Josephine Podboy. Zastopnica zadružnega odseka Waukegan-No. Chicago istota-ko Josephine Podboy,
Klub št. 1 JSZ. Chicago, An-torv Zaitz, Christina Turpin, Ch. Punjorelee in Fr^nk Zaitz.
Pevski z.bor SND, Waukegan, Lillian Potočnik in Dorothy Judnich.. f
Delegirani od eksekutive JSZ in Prosvetne matice Filip Godi-na. Frank Zaitz, Frc»d A. Vider in Angela Zaitz. i Zastopnikov niso poslale sledeče organizacije: druš. Št. 119 SNPJ, Waukegan; št. 449 S. N. P. J., Cteer.o, III; št. 6» SSPZ, Shíjbcygun ;* ,milwauška fed. SNPJ (jmela je sejo istega dne kot se je vršila ta konferenca) i čitalnica SND, Waukegan, Je izvQÜla za delegata Jack Meseca, ki pa mu ni bilo. mogoče pjriti na konferenco.
Poleg omenjenih je navzočih preojej drugih goetov, med njimi zastopnik Pro let area Louis Bar^orich, aodrug Frank Er-mep<\ sodrug J. Rožič in nekaj drugih.
Po. prečitanju seznama zastopnikov in zastopnic,sled i tanjfc zapisnika prejšnje,konfe-rfnee. Bjl je «prejjpt. • •
Tajnik Garden je poročal, da s« je po prejšnji konferenci storilo na podlagi pjenih skle-
pred vse m o naših pevskih ebo-rih? Saj so to naše najvažnejše postojanke, spremljane s silnim trudom, da jih.vzdržujemo."	. r Po nadaljnih njegovih izvajanjih sklenjeno, da naj bo na prihodnji konferenci, pa naj se vrši bodisi v SHeboyganu, ali pa v Waukeganu, glavni predmet "Koliko yno že storili, in kaj še lahko storimo na našem glasbenem in dramskem polju.?'* ».iFr. Zaitz pravi, da je najboljše določiti referenta o tem predmetu takoj in predlaga, da naj to nalogo preuzame Frank Puncer, ki ima v dramatiki in v skega poletje ! .
Ogden in-Asbland Ave. ustavj 10 #Mnut čez uro (na primer ob i2;10v 1:10 itd.); na Qgden in VVextern 14 minut čez uro, na Ogden ..in Kedzie 18 minut čez uro, na 22. cesti in Crawford Ave. 22 minut čez uro, ¡p na Cifefo Ave. in 22nd St 26 minut čez uro. Dalje ustavi na Cicero in Archer Ave. 32 minut čez uro.
• Ti *buel < Bluebird kompani-je) vaa pripeljejo prav do pik niškega prostora. Nazaj; gr*d< v Chicago ^ ustav i je v?4 JMUlov Springy 55. minut č4t uro V^zn(nik v eno ebran je 86c, tja in nazaj pa 60c.
Kdier Seli/btem več pojasnila, n*jaekrfonina v urad Prole tarča. Kdor nam je priprav^en pomagati«:, pri. razjpedavanju vstope» v pred prodaji/ mti jih bomo» veseljem poilalL Jorej prijatelji Proletarea« potrudimo se s skepnimi močmi, da bi> ta piknik eden. največjih, kar smo jih 4e imeli. < Pridite zgodaj, da prebijete čimveč ur v prosti naravi junij-
njali svoje bodoče priredbe, o-pisovali uspevanje mladinskih krožkov, kjer jih imajo, poročali, koliko je že storjenega v pomoč Jugoslaviji, kako delujejo za Prosvetno matico itd.
John Spendal iz Sheboygana je porečal. da ima nalogo povabiti. zastopnike na tej seji, da se izrečejo prihodnjo konferenco ohdržayati v njihovi naselbini, namreč v Sheboyganu. Smatra, da če tudi je oddaljena, se vendar lahko potrudimo in pomagamo, da pride s tem več agilnosti in aktivnosti ne le v sheboygansko, ne?o v vse naše naselbine tod okrog.
Frank Alesh je poročal, da bo letošnji SNPJ Day na delavski praznik 1. sept, v Chicago. Vabi pi* udeležbo in sodelovanje. i , * < * ;
O kulturnih udejstvovanjih so govorili Puncer, Alice Ar-tachf Anton Garden .in drugi. Puncer je omenjal nesporazu-
zum, ki se je v pojemiki v listih	_ ___
pripetil, ko so vabili na jubilje- j hu,^^^ • ¿>i>ilof teeba v
m	t? j «v
t. Predsednik oznani, da referatoma sledi razprava. Garden predlaga, da se j* paj zaključi dvajset minpt do ene pop., ker morajo potqm mnogi^ na sejo federacije SNPJ». Podpirano in sprejeto.
Nato se oftlasi za besedo Garden, ki u#oiavlja* da.nima Anglija še nikakega.mirovnega programa, razen da je njen. te-meljni cilj poraziti,Hitlerja. Izvaja. da net.amemp napraviti napake* kakor ja Mihi storjena v prejšnji Lvojni, ko-ao ^le-.vse žrtve zaman, i» ... t.i;
V razpravo pasežejo še Mat-ko?ich,<. Chas. Pogarelecr, M*ry Muajch in drugi.
Frank Alesh je v svojih argumentih poudarjal, da smo se napredni delavci v prejšnji vojni u-valjavili zato, ker smo imeli določno stališče in se *anj borili neglede na nasprotnike. Je zatci» 4a imai?o,tu4veed+jrtak načrt, da ga laJttap*e«Ho*imo društvom w jaw*ti, b*** sUa-
pevskih c- zborih mno<go v izkušenj; Predlog: sprejet, soglasno. Puncer is javi, da nalogo, ki ni lahka» prevzame, in upa, da ae ji bo poavetiia prihodnja konferenca kolikor največ mogotče, da bo predmet enkrat uspešno prerešetan in da pridejo iz njega dobri rezultati. ;
,	t 4	•
Rasno. Puncer govori o ne-strjNpLOs^i, oziroma toleranci, in ga.^lii^ati. ker se je to aboro-vanje. vršilo v tem tempu. Fr. Alesh izvaja, da je Je to ta^ca metpda, po kateri lahko sv<^je naloge uspešno nadaljujemo. Frank Erman^c meni, d* bi, ao }a>Hko swU *pilwauškirpi in či-ka^kimi «odrugi odstranilo precej napetcvsti; ako bi bil prišel kdo od eksekutive JSZ na sejo njihovega ikluba in-z njenega stališča pojasnil kako in kaj. Frapjc,Zait(Z pojasni, da bi se |o zgodilo, a imeli so v Chicagu istega večera evoje seje» in vaje,
ti r <V
Vabhvts pripravljalni odbor v katerem sa tajnik Cbas. Po» gorelac, Johnay Rak.., Joseph Tumio, Ose ar Codma. Joaeph Draaler it.Feanii Zaitz. t : i < > > kf ■ .>>
Piknik soc. klubo in pevskega zboltioZdrie
*> «¿^U/V-^Ur vsako leto»bo3ta sec. klub ^t.>27in pevski ,zbpr . Zarja., priredila piknjk skupno in ^er>v nedeljo 6.Julija na izletniških prostorih elevelandske federacije SNPJ. Kotna prejšnjih bo tudi na tem našem pikniku za vsakega -mnogo razvedrila in zabave. Da ne be brez petja, bo skrbela. Zarja. Zraven tega si pripravljalni, odbor vedno zamisli kaj novega, da s tem po-setnike čimbolj kratkočasi.
Za ples>bo.letos igral Simon-čičey orMeate^ Da je ta godb« do^ra ja^lokaz ^o, Jtei^jo več-
no slavje« zbora Naprej. Neka kritika je bila napisana kot da ho tiče Proletarca, čemur pa ni bilo. takovNato je Puncer po-jasnij, da so želeli, naj bi urednik Prosvete .k temu redkemu kulturnemu dogodku napisal uredniški članek ali uvodnik, pa ga ni bilo, potem pa so bile graje naslovljene tudi Prole-tarcu in ena je bila y njemu tudi objavljena. Puncer pravi, da se je to itzvršilo nedvomno iz namena kritizirati,, vendar pa se je tHi dopisnik v oni pole-
miki dotaknil lista, kateremu , nostL
bodoče KesaUrP^l
Pogorelec poudarja, da H*» loga * delavskega, gibanja je graditi boljlti^evet, torej se m<v rarnp ukvarjati a načrtom, po Katerem tpko nalogo lahko vr-šime,- , «M ^
^ A. Vider izvaja, da na podlagi podanih nasvetov vid C da nekateri žele, da bi žet u sklenilidoločnega. Rmatre. da naj t*omo,pzevi4ni, ker, n*-glice^i,dabra,fyea je trpba poudariti, dn.fi zattrotovime uspeh» in dftjpvati ,s»stališča skup-
pa ni bilo nikogar, ki bi mogel . ^	. Jt- « — .
priti tja, da^i bi bilo res potreb-)!krat	kraje,
no. Upa pa, da se bodo sporno-	y Bridge^port itd.
sti kmalu izravnale,, čim tpo- w P^Pftja in dn>«e a^bavo an amo, da ao bili nameni iskre- ! ™ ^^rbljeno tud. za ni z vseh strani. . - - ¡ žbo kar je vaino, Pp<Jr9b-
Predsednik Martin Judaich 1 ™>iex • »u** nate ugotovi, sa bil« ude le- P0^®^ P°WH>e.. >	êJ
kritika ni bila namenjena.
—. ' y í » j/1% « A	«
God i na v tvoj am govoru po-
tenci te seje zek) stvarni v svojih razpravah, in apelira, da naj v tem smislu tudi nadaljujejo, da bo nafta prihodnja ken-fer en ca mogočen .potrate k nazaj v naše «prejžnje aktivnosti.
Martin Judnich, predsednik. Angele Za it m, zapisnikarje«.
» "T-,	T' "...
Proletarcu boste največ ko-rutilK^ako mu pridobite .v tem Mu. vtaj eeaga nevera naro^
ročnika vsaki
V, ne4eJjo 22.. junija se vrši na istein > kra jiL pik ni k C*nk* r^ jfve ustanove. Tudi ti* bo »eba Vje, ker se, 1 >o?no vsi ^pani prijeteljj, in sumiAljeniki. Udeležite mki čislate Cankarja in megQvaKdela. Dobitek ^re v podporo,, Cankarjeve ms Glasnika.JU Kr»Wl.
—;v i t* "1— Ako v vaši naselbini ni aoc kluba, pristopit* v JSZ kot po «am?anJki; 6feoiarinft je.fl na leto.	^
MIŠKO KRANJEC:
POGLED NA SKADER IN SKADERSKO JEZERO|
-----------------— """
Do Podturna je 700 km
m*
v
If f
i- *


yÄ
CA
■

imm
(Nadaljevanje in konec.)
Zamislil se je nad to mojo ugotovitvijo. Zdela ae mu je vtrjetna. čeprav «zagonetna.
Cigani »o igrali skoraj brez prestanka. Štrbad nama je naliva! in pila sva z neko željo in razpoloženjem. Saj tudi moraš. če ti igrajo tako lepe hrvaške pesmi. Štrbadu so se oči svetile, kimal je ciganom in bi le l njimi takoj pobratil, če bi trebalo. Ko je šel trenotek ven, sem videl, da ga močno zanaša po sobi.
Ko se je vrnil, se je nad nečem zamislil, se naposled nag-\il do mene in vpraftal:
4Kam pa so šla vsa dekleta?'
pogledal sem ga. Potem sem razumel. Tu nimajo deklet.'
•Tako? Kje pa?'
•Morava ven, na Kovinsko polje.' Kimal je in se spet zamislil. Poklical je gospodarja Tudi cigane je od-
vodno ne more aprijazniti s tem dejstvom. Naposled je krenil po aredi »obe dalje, dele pri mizah se je ustavil, ae zagledal v dekleta v svilenih oblekah in jim nekaj pomežikoval; te so ga gledale z nekam dolgočasnim mirnim pogledom, človek, ki je prepeval malo prej mad-žarako pesem, se je zavalil za mizo, dekle mu je sedlo na kolena in se ga oklenilo okoli vratu. Tedaj je štrbad rekel ciganom :
'Tisto igrajte: Kumek moj dragi!'
Cigani niso prav nič pomiš-Ijali. Spogledali so se in že je prišel sveti Martin. To je Str-bada zaneslo. Bil je ves ginjen in navdušen hkratu. Obrnil se je do mene in rekel:
'Ali ni tako kot bi bil v Zagrebu? de tam ne igrajo tako lepo!'
''«IniflPHPII
* ▼ mm » m r
Vu*


»T*«- nß**"

pwA ^ *
^ s Jíf&t
Ob koncu projinj« f«|M j« NikoU PmiU v im.nu Srkijn a«^Uf«l 3k««ler v Albaniji in Skadrtkn J**«ro ob Črni gori sa »vajo daialo. Dobil jo dol josara. toda Skader, ki ima okro« 30,000 prabivalcav. ja ostal Albaniji. Ko sta dne 6 aprila lato. udarili Namčija in Italija na Ju|o«lavijo, »o jufo.lo*an.ke ¿ala mariirala proti Ska-dr. in ga oknpirala. Po par dnab »o ga morala sap»titi. Sodaj ja pod Italijo na um m Albanija, nago tndt •otodna črna gora in precajian dal grikaga ob ra i ja.
"In če pride?" "Ne, saj je ne bo. čemu bi
oziral. Kakor bi šel sam po Zagrebu in nekaj premišljeval. Ljudem se je včasih izogibal, včasih pa brez pažnje šel naprej in se zad#l ob koga. Ko-iinsko polje je poznal. Po njem je prenašal ta/blice za strelja- j
. , noaua, ko ji je lam mnogo uo-
1eL?C a' k°JefcP[fTi T ! Ue. Sicer sem ji p» potlej pove-dekle dvajsetih let. dolge. 8lo-; d' da nfaem ^ Podturna. Am.
jc	— — ~ r .1 Kaj? je skoraj zatulil m se
nje. nekajkrat! pa je tam tekal |m&lo dvigniL Gledal jo je ne-
okoli in se močno znojil po raz-rvanem pašniku.
Na Košinskem polju je ležal večerni mrak.. Rahel odsev večerne jesenske zarje je prihajal prek Kruševca od Kopaoni-ka. Pred nama na jugu je stal Jastrebac, ki je bil, zavit v modro kopreno, podoben ogTomni piramidi. Za Košinskem po-Mjem je rasinska kotlina, tam je naselje Bivolje. Od tam je prihajal odsev električnih luči ob cesti. Vidne ao bile samo prve hiše. druge leže v kotlini. Ko-šinsko polje je bilo ena sama ravna ploskev, odeta v mrak, dotikajoča se kruševačkih hü, vasi Mudrakovca in Bivolja ter «planine Jastrebaca. Na severu pa so počivali z drevjem pokriti hribi Sumadije.
Obstala sva pred pritlično postilno s prelepim naslovom. Okna so bila zagrnjena z rumeno zaveso kakor okna v vlaku. Odznotraj je zvenela ci-fanska godba. Nekdo je ob zvokih te godbe prepeval kričavo madžarsko pesem.
Ali silšiš?' je vzkliknil Str-bad. 'Tu so Madiari.'
Ne meneč se za to, kaj bom rekel, je odprl duri in obstal na pragu. Pri mizah je sedelo nekaj moških gostov, poleg njih ali pa zase »o sedela dekleta v živobarvnfh svilenih dolgih oblekah, se zvedavo ozrle proti durim. ne da bi se jim obraz vsaj malo spremenil.
štrbada je zaneslo nazaj ven. Premež|koval je z očmi.
'Tu so sama gospoda,' je dejal nekam klavrno. 'Ali ni nikjer kakšne kmečke gostilne?'
'To je vendar.'
Spet je odprl duri in obstal na pragu. Videz je bil, da se še
pak sem ji samo lagal. Da sem ¡ nisem dozdaj več videl.
__.	«orno M ' tiff _ a__ _f ___! x ^ 1 A««
Sedla sva za mizo. Pomeži-i„ plačal. Tudi cigane je od- k , . "f* , 6	j ".-Ne. saj je ne oo. čemu o.
pravil z drobižem. Dejal mi je'¡¡I™ J?	U * hodil», ko ji je tam mnogo bo-
jasno:
(.reva.	. .. . ke postave, se nasmehnilo ter
Sledil semmu Po vsej ulici pr(>silo če ame prige8ti
ni nič govoril. Tudi name ae ni §trbad je ^^^ kar naj
bi znaČilo, da lahko in že se je nagnil k njej in vprašal: •Odkod pa ste vi, gospa?' Dekle se je nasmehnilo, se ozrlo po meni, potem pa reklo: 'iz čakovca.'
'Kaj?' je skoraj zatulil in se
v Podturn. Jaz bi šel, če bi. Na naslov MilwQUCOnOV smel. Saj ni tako daleč. 700 ki-1	, t
lometrov, časa pa ima dovolj. Detroit, M»ch. — V Proletar-Zvečer je izginil iz kasarne. ™ *>» se večkrat oglasil, ako bi
Ni ga bilo nazaj. Od tedaj ga
V Za-Rahlo
kaj časa, kot bi ne verjel, iz čakovca? čigava pa?'
'Eržika kem,' se je dekle izognilo pravemu odgovoru.
'Veste, jaz sem v čakovcu pri Totu služil, čakovec poznam tako dobro kot Podturn. Samo ime mi povejte in vam takoj povem, kje je ta ali ona hiša.'
Dekle je bik) sicer dovolj zgovorno, o čakovcu mu pa mnogo vendar ni povedala. Sicer je pa ni dohgo izpraševal. Naročil ji je hroševca, ker je rekla, da vir;* ne pije¡ midva pa sva dobila liter vina in cigaret. Ko mu je čakovčanka zlezla v naročje, ae je vse predal njenemu čaru in opoju ter jo držal prek prsi. O kasarni tisti večer ni hotel slišati. Nisem ga mogel spraviti od tam.
Opolnoči ga je patrola privedla in ga zaprla, ker je bil pijan in je razgrajal. Zjutraj se je ves poklapan vrnil v četo. Postavil se je k puškam in mrko gledal.
'Ali imaš pol cigarete,' me je vprašal, ko sem prišel mimo.
Dal sem mu celo. O minulem večeru ni povedal ničesar.
Zdaj v vlaku sem se spomnil Eržike iz čakovca in ga vprašal po njej.
Zganil se je; gledal me je nekaj časa. Potem je sklonil glavo. Zdi se mi, da ga je ofoli-la rahla rdečica, češ, da tudi tega nisem pozabil. .
"Ali si jo še kdaj srečal?"
"Sem vraga," je dejal tiho. "Pomisli, rekla mi je. da bo imela otroka in da sem jaz oče. Da se bo vrnila v čakovec, ko jaz odslužim. Tam se bova poročila, mi je rekla."
do
iz Zagreba, sem rekel, grebu me pa lahko iftce. se je nasmehnil.
"Toda, če ima res otroka?" sem vprašal.
Zamislil se je globoko.
"To bi bilo neprijetno, da bi že spet dobil otroka. Saj nič ne rečem, če bi vedel, da je moj. Lahko pa bi bil tuj. jaz bi mu moral biti samo oče in ga hraniti in vzgajati. Ko pa ženske tako lažejo. 2e prva me je grdo nalagala. Ampak vsaj toliko je bila poštena, da mi je priznala, da otrok ni moj. Lahko se pa zgodi, da bi ta rekla narobe: otrok da je moj, čeprav ne bi bil. To bi bil res velik križ."
— Čakovec!
Sprevodniki so kričali postajo. Dvignila sva se in izstopila.
"Ali greš peš do Podturna ali se pelješ dalje?"
Prikimal je: "Peš grem." Imel sem kakšnih deset minut časa.
"Eno pivo lahko še inpijeva, če hočeš, malo sediva," sem mu rekel.
Sedla sva za mizo. Prijel je za kozarec in se nagnil. Okrog ust so se mu nabrale pene. Potem se je ozrl po ljudeh, ki »o bodisi sedeli, ali prenašali prtljago na vlak ali izstopali skozi vrata. Gledal je morda, če ne prihaja Eržika in prinaša otroka? Mogoče je že odšla v Podturn na njegov dom? Lahko je sprevidela njegovo laž, ko je'tedaj ni lagala, rekel, da je tz Zagreba in se je raje napotila v Podturn. V Podturnu ga prej in laže najde.
"Kdaj si prišel domov?" sem ga vprašal. Pol meseca je mi-! Toliko bi pa že prislužil, da bi
Kako si prišel tedaj domov?"
"Peš," se je nasmehnil.
"Vse do Podturna?" sem ga pogledal.
"Ne," je odkimal. "Pri Novaki sem padel. Potem so me odpeljali. Občina je plačala, hvala Bogu. Ko so me klicali v aprilu spet nazaj, so mi poslali brezplačno karto in zdaj na koncu sem imel tudi brezplačno."
"Ali bi še kdaj šel pe* tako daleč domov?" sem se mu smejal.
"O!" je vzkliknil, "domov kadarkoli." Smejal se je zadovoljno.
"Koliko pa imaš sedaj Podturna?..
"Samo dve uri in pol."
"Ne boš omagal?"
"Ne, zdaj ne... saj bi bil tudi od tam prišel peš, pa sem o-bolel. To je pa aamo šestnajst kilometrov."
Segla sva si v roke, še cigareto sem mu prligal. "Enkrat si mi obljubil lepih deklet v Podturnu," sem mu dejal. Smejal se je. "Pridi, je dejal, boš videl, da imamo lepa dekleta."
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charle* Pogorelec
imel več časa, pa ga mi manjka. V prejšnjem dopisu sem omenil o zma^i unije pri Fordu in o agitaciji v prid Proletarca oziroma o zbiranju prispevkov v njegov tiskovni sklad.
Upam, da kar smo zamudili v agitaciji zanj prve mesece v tem letu, bomo nadomestili Be-daj.
Iz par dopisov razvidim, da so se od noša j i med JSZ in našimi milwauškimi sodrugi izboljšali. Meni je bilo zelo žal, ker se je milwauški slovenski socialistični klub ločil od JSZ. Nam vsem je za utrditev naših vrst. Bas v takih težkih časih, ko je na svetu toliko zmede in tudi v naši javnosti veliko konfirzi-je, bi morali napredni delavci še bolj držati skupaj in vršiti naloge, zapopadene v programu JSZ.
Bodočnost našega gibanja je v velikih naselbinah. Ena izmed glavnih je milwau^ka. Včasi je bila v Proletarcu z do-piai stalno zastopana, posebno dokler je živel Frank Novak. Dobrih dopisnikov ima še zmerom, samo oglašajo se pored-koma. Priporočam jim, da naj se v Proletarcu večkrat oglašajo, da bomo o razmerih v posameznih naselbinah in aktiv-
Pospremil me je do vlaka, ka kor bi se ne mogel posloviti. Se nosti čimboljše seznanjeni, mi je pripovedoval to in ono in Veselilo me je, ko sem čital, me vabil, naj ga enkrat ob- da je bila konferenca Prosvetne matice, ki se je vršila v Mil-waukeeju, uspeh, in da so bile
iAČem. "Bom,"
sem mu pokimal.
"Samo kaj bo. če najdem tam razprave stvarne To je pravil-Eržiko? Zdaj je že rodila, ako no in zato ne vidim vzroka, če-
t____ i • __ - - - -*1----- - 11-* m/vain lini i
Zardel je. "Ne, saj ne mislim. da je lagala tisto zaradi otroka. — Naposled, če bi bil moj otrok. Saj bi ga rad imel.
focaoi
aoi
loaoi
i c
I» I K M K
V KORIST
S
PROLETARCA
V NEDELJO 22. JUNIJA
Kegln « Willow
pri
D
PRIREJA KLUB ST. 1 J. S. Z.
D
i
PLESNA ZABAVA \? PAVIUONU. RAZNE IGRE. — NAGRADE.
Vstopnice so po 20 centov.
oaoi
loaoi
loaoi
IO0O1
J
nilo, je dejal.
"Kaj si se še enkrat vrnil tja z dopusta?" sem se začudil.
"Sem. Poklicali so me."
Z dopustom je bilo tako: kmalu po obisku mesta proti koncu novembra so Strbadu rekli, da gre lahko na dopust, če ima denar. Prisegel je, da ima denar, kakor je nekoč prisegal, da ima četvero otrok. Saj se mu je ponudila prilika, da pride spet v Medmurje. Dobil je izkaznico za četrtinsko vožnjo in zvečer ga ni bilo več v kasarni. Naslednjega dne opoldne sem ga našel spet pri puškah. V rokavu je skrival končič cigarete. Bil je ves poteptan.
'Kaj je Miško? Nisi odšel domov?' aem ga vprašal.
Odkimal je. Potem je dejal: 'Do Stalača sem se pripeljal. Tam so me ven vr^li in nazaj.'
'Zakaj pa?'
'Karto aem izgubil', je pojasnil. Razjokal bi se bil človek nad njim. Tako lepo prilikp je zamudil. Kako lahko bi se sprehajal po Medmurju, zdaj pa spet tu. Počasi pa sem vendarle izvlekel rz njega, da karte »ploh ni kupil, ker ni imel denarja, temveč se je hotel tako peljati do Zagreba, kjer je tedaj imel brata. Nameatu, da bi v Stalaču sedel na prihodnji vlak proti Beogradu, »e je vrnil k nam v Kruševac. Ves dan je bil nearečen.
'Ali imaš, da mi posod»?' me je zaprosil. Ne, več kot deset dinarjev nisem imel. To aem mu dal. Rekel sem mu, naj gre v mesto in ai izprosi. Ali pa peš
ga redil. Zdaj mi bo brat poiskal službo v Mariboru. Tja odidem. Počasi si kaj prihranim. Saj bi zdaj-lepo živel z ženo, da mi ni pobegnila. Tudi rad bi jo imel. Tudi Eržiko bi rad imel. Saj je bila lepa." To moram priznati, da je bila lepa.
Iz vlaka sem ga videl, kako je koračil po cesti mimo Vajde. Proti Podturnu. Ne, zdaj ne bo omagal, saj ima samo šestnajst kilometrov. Da je bil droben, bi bil docela podoben otroku. Mahal mi je s ceste, njegov okrogli obraz se je smejal ves srečen in zadovoljen.
Ali pa mu tedaj ni vstajala skrb, če v čakovcu morda ne sreča Eržike? Tudi Eržika bi znala priti, čeprav je do Podturna sedemsto kilometrov.
l"
"Vojna je blaznost
Angelški drednavt Hood, ki je bil potopljen v pardnevni bitki z nemškimi bojnimi ladjami dne 23. maja, je bil največji na svetu. Oglašan je bil za ne-potopljivega. A udarec v njegovo municijsko skladišče ga je razsekalo na kose. V tej eksploziji Hooda je šlo v mrzle valove blizu Greenlanda nad tisoč mornarjev.' Hood je stal nad petdeset milijonov dolarjev. Ali so na dno takorekoč v sekundi poleg njih pa tisoč tri sto življenj.
Ni kriva Anglija, da se je to zigodilo, nego »ifrtem, ki omogoča vojne, eno z* drugo. Odpravimo vzroke, pa bo te blaznosti konec.
mu bi se milwauški socialisti čni klub ne 'pridružil nazaj k JSZ. S socialistično stranko v Milwaukeeju bi potem lahko prav tako sodeloval kakor ae-daj, mi pa bi imeli eno postojanko več.
Naselbine Cleveland, Milwaukee, Chicaigo, Detroit, Stra-bane itd. naj bodo naše trdnjave in napredni delavci v njih enotno organizirani za politične in prosvetne aktivnosti pod okriljem JSZ.
Kjer klubov ni, Um lahko napredni delavci pristopijo v JSZ direktno. In vrh tega pa agitirajo za Proletarca. To nalogo lahko vsakdo vrši kjerkoli so naseljeni naši ljudje. V življenju sem se naučil, da se z dobro voljo rfajveč opravi, čimveč jih pride med nas, bolj-se bo za ideje napredka, ki jih širimo med našim ljudstvom.
Peter Benedict.
Jchn Jereb, Rock Springs, Wyo., je poslal 1 naročnino. Piše, da gre za par tednov v hribe na ribolov. Ko se vrne, ae t»pet loti agitacije. Te je John vajen, ker jo uspešno vrši že mnogo let.
V metropoli sta bila precej aktivna v zbiranju prispevkov v tiskovni sklad John Krebel, ki je poslal $15.25 in 3 naročnine, "večni popotnik" Janko-vich pa $6. (Imena prispevate-ljev so priobčena v tej številki.
Martin Judnich, Waukegan, III., je poslal 11 naročnin in vsoto $2.45 v podporo Proletarcu.
Krono pri zbiranju tiskovnega fonda so to pot odnesli De-troitčani. Peter Benedict je zbral $58.50, zraven pa poslal tudi dve novi naročnini; Leo Junko pa 4 naročnine in $14.-15 listu v podporo. Janko Zor-nik je poslal novce za oglase v Majskem glasu, pa zahtevo za nov imenik, ker bo storil kolikor mu čas dopuščal tudi v agitaciji za list; Tomšičev predlog so pa še posebej podprli sledeči: Anton Potokar in Joe ter Anna Kom. Saj sem vedel, da naši v Detroitu imajo še zmerom ugodno polje za agitacijo, samo malo dobre volje je treba pa gre. Saj bi bilo res tragično, ako bi ta naselbina, ki je nekoč prednjačila v našem socialističnem in naprednem gibanju in bila za vzgled drugim, kar tako zapustila vse to svoje delo v nemar. Jaz v to ne verujem, ker poznam detroitske sodruge in sodružice, pač pa sem uver-jen, da bodo zopet postali gonilna sila v našem naprednem gibanju.
Louis Barborich iz Milwau-keeja še zmerom pridno agiti-ra. Zadnji teden je poslal poleg novcev za Majski glas tudi $9.10 v tiskovni sklad. Kar sem omenil od naših v Detroitu, to velja tudi za Milwaučane, ki so še zmerom naši sodrugi (in u-pam, da se vrnejo tudi v JSZ). Priznanje vsem za vse kar storite v prid Proletarca ali JSZ.
V Chicagu je bilo bolj mrtvo zadnji teden. Se pa rzkaiemo boljše prihodnjič. To pot je le upravnik dobil dve naročnini. Zdaj se pripravljamo na veliki piknik v prid Proletarca, ki se bo vršil 22. t. m. pri Keglu v Willow Springsu, na katerega že zdaj vabimo čikažane, pa tudi Wa<ukegančane, Milwau-Čane ter rojake in somišljenike rz drugih naselbin, vključivši Joliet, od koder nas skoro vsako leto obišče nekaj rojakov na Proletarčevem pikniku.
Frank Strah je bil na pikniku v Coverdalu, Pa., imel je nabiralno polo seboj ter nanjo zbral $4.00 v naš tiskovni sklad.
Tone Shular, Arma, Kans., je poslal 2 naročnini ter $10 tiskovnemu fondu, ki jih je prispeval klub št. 21 JSZ.
Anton Blasich, Fontana, Calif., piše med drugim: "Pošiljam $3.00 v tiskovni fond Proletarca, da bo lažje dihal. List je urejevan v naprednem duhu in vreden podpore." Obnovil je tudi naročnino.
Tudi Jože Jež, Warren, O., se je odzval našemu apelu. Poslal je dve naročnini ter $1.80 v podporo listu.
Jože Ovca, Springfield, Ill-je poslal $5 v tiskovni'sklad od klu<ba št. 47 JSZ, ter članarino za klub in za Prosvetno matico od kluba in društva št. 47 SNPJ. Obnovil je naročnino in piše, da z zbiranjem v tiskovni sklad še niao končali.
S prispevki v podporo listu smo bili zadnji teden, kot je razvidno iz izkaza na drugem mestu, precej uspešni. Upamo, da se v naslednjih tednih zgla-sijo še vsi oni, ki so prejeli apel od uprave, ne samo za zbiranje v tiskovni fond, pač pa tudi pri agitaciji za nove naročnike. O-boje Proletarec nujno potrebuje in to podporo mora dobiti, ako hočemo, da bo nalogo, za katero je bil ustanovljen, uspešno vršil. Vsem, ki ste se že odzvali iskrena hvala in priznanje.
To pot ni bilo treba čakati za materijal te kolone običajna dva tedna. Upamo, da bo tudi v bodoče tako, da bodo naše aktivnosti takšne in tolikšne, da jih bomo lahko beležili vsak teden. Torej sodrutgi in sodružice ter somišljeniki, le pridno na agitacijo, pa bomo lahko pisali o uspehih.
Jakob Ambrozich se je udeležil proslave prenovljenega doma druš. "Bratstvo" št. 6 SNIM na Svganu, Pa., in tam nabral $20.50 za tiskovni fond in dobil dve novi naročnini. Pravijo, da kjer je volja za delo, tam je tudi uspeh, in naš Jack se tega dobro zaveda. Dokaz zato je zgoraj.
Tone Zornik tudi ne zaostaja pri zbiranju tiskovnega fonda. Zadnji teden je »pet poslal $4.10 in pisal, naj mu pošljemo še nabiralnih pol. Poslal je tudi 5 naročnin.
HITLER ZAHTEVA OD STALINA VEČ "SODELOVANJA"
(Nadaljevanje s 1. strani.)
re, Berlina, Vichyja, Stockhol-ma itd. Vsa soglašajo, da se bi Stalin rad vojne z Nemčijo otel in popušča. Ampak s Hitlerjem je tako, da če mu ponudiš prst, hoče vso roko.
Angleški poslanik v Moskvi Stafford Cripps smatra položa j za tako delikaten, da je šel vz-lic oviram, ki mu jih delajo Nemci, osebno v London, da o skrivnostih nemške in ruske tajne diplomacije Churchillu zaupno poroča.
Nemška armada pripravljena
Zurnalisti, ki smejo iz evropskih mest poročati le, kar jim dovoli nacijska cenzura, ugotavljajo z njenim dovoljenjem, da je Nemčija obkrožila Rusijo skozi od Norvežke in Finske, pa od Baltiškega morja do Carigrada in ima ob nji par milijonov mož izvežbane armade. S pomočjo te sile se Hitler pogaja s Stalinom za nadaljne koncesije.
Kam v nedeljo 22. junija?
Chicago. — Na gornje vprašanje je odgovor ta-le: Na Ke-glov vrt v Willow Springsu, kjer se tega dne vrši piknik kluba št. 1 JSZ v korist Proletarca.
Vabljeni so rojaki v Chica-igu, So. Chicago, Ciceru, Ber-Wynu, Lyonsu, Waukeganu, N. Chicagu, Jolietu in v drugih sosednih krajih, da se ga udeleže v obilnem številu.
Sejo kluba it. 27 JSZ
Cleveland. O. — Redna mesečna seja kluba št. 27 JSZ se vrši v petek 13. junija ott.8% uri zvečer. Vsi člani so vaibljeni, da se je udeleže. Poleg drugih stvari bomo imeli na dnevnem redu pripravljanje za piknik, ki se vrši v nedeljo 6. julija.
J. K.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave., Chicago
4
Projetarec, June II. 194Í. .
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMEN T AR JI
DEPORTACIJE V VOJNEM ČASU
Milan Gavrilovic, ki je tbil
jugoslovanski poslanik v Moskvi, je moral zaeno z drugimi poslaniki poraženih in od Nemčije okupiranih dežel zapustiti glavno mesto Sovjetske Unije. Odpotoval je v Palestino, kjer je zakasni stan ubežne jugoslovanske vlade. Deloma je odšla od tam in se nastani v Kanadi, in za njo pride tudi Gavrilovič. Z odstavitvijo teh poslanikov je Moskva nemško nadvlado nad podjarmljenimi deželami uradno priznala. V Washingto-nu sme jugoslovanski poslanik Fotič svobodno poslovati, enako tudi poslaniki drugih dežel, katere je doletela enaka usoda, kakor Jugoslavijo. Težko, da si bo Rusija s tem "apiza-njem" Hitlerju kaj pridobila, zamerila pa se je narodom, ki so pričakovali zaščite od nje.
Hrvati so dobili svoj "narodni novac", vzklika "Nezavis-na" v Pittsburghu z velikim naslovom preko vse prve strani. Pojasnuje, da se novi hrvatski denar imenuje kuna, in da se dobi 50 kun za en ameriški dolar. Najbrže bi tudi Hrvatje rajše ameriške dolarje, kakor pa kune. Ime za to označbo •'hrvatskega narodnega denarja" izvira iz srednjega veka,' ko so bile tam izmenjevalno sredstvo kože namesto denarja.
"Znat* se mora!" Hrvatski fašisti v Ameriki so Rooseveltu brzojavno prisegli zvestobo do Zed. držav in mu obljubili pomagati v uveljavljenju njegove politike. Svojo organizacijo so inkorporirali pod imenom "De-fenders of Croatia".
Illinoiski govemer Green je
dal hrvatskemu pomočniku republikanske stranke Štefanu Babiču službo inšpektorja "ali pregledovala olja in igasoli-na", kot poroča Am. Slovenec, in dodaja:
"Pozicij« j« jako važna in za J«, foalovanc pa tudi pomenljiva, ker kaio, da •• visoki uradniki zanimajo *a naš« ljudi in iate upoštevajo . . /'
Nato pojasnuje, da je Mr. \ Babich že dolgo let "aktiven v republikanski stranki". In če bodo rojaki v Illinoisu rabili kdaj kakšno naklonjenost, naj se obrnejo nanj. Drugače smo kapada nepolitični na vseh koncih in krajih.
''Napredek", z dne 4. junija pise v editorialu pod naslovom "Na pragu združenja" med drugim sledeče:
Jasno je, da bi delo sa »druženje med Zvezo in Jeduoto ne bilo isvrse-no, vsaj tako gladko ue, ako Zveain združitveni odbor «kupno s glavnim
odborom ne bi imel dobre volje in ie> I je, da se to delo isvrži. Da je bila res dobra volj* na strani glavnega odbora SSPZ. dokasuje dejstvo, da je končno pristal ra pogodbo, ki je legalno i* dejansko "pri druži t ve na" in ne "idružitveua".
To se seveda lakko popravi, in ako bodo vodilni krogi pri SNPJ pokasali dobro voljo, se bo to tudi «godilo. Treba ni drugega kot da konvencija SNPJ odglaauje sa novo ime. V pogodbi jo rečeno, da s« sprememba imena le "uvažuje" ali "vsame v pretres", in SNPJ torej ni obveaana is-brati novega imena. Ampak i m se koče spojitev organijiacij isvesti ne samo v materijalnein in finančnem, temveč tudi v moralnem osiru, je to vpražanje selo važno. Kdor misli, da je to malenkoat, se moti. Gre radi psikologicnega raspoložen ja. ki pri vsaki •kupint, kot pri posamesnikik, igra jako pomembno, pogostoma celo odločilno vlogo.
Napredek ima z gornjim nasvetom dober namen, a se prej-kone moti, kakor se je, ko je posegel v neumestni spetir o "združenju" ali pa "tpridruže-nju". V tej rubriki je bilo takrat ugotovljeno, da je predlog za razpustitev vseh organizacij hkrati, ki se bi izrekle za združenje, neizvedljiv. Ena mora ostati, kar je jasno. V dobri veri pa tudi tista "ena" lahko pristane v spremembo svojega imena, kar pa še vseeno i ne pomeni tega, kar želi urednik Napredka. Sicer pa tudi pridrutenje ni ponižanje, ako! je dobra volja na obeh straneh. ¡ četudi se konvencija izreče spremeniti ime, ne bo to nič bolj združenje, kakor pa, ako ostane staro v veljavi. Ime samo na sebi ni važno. Važno je¡ le, da se obe skupini zedinita delati skupno ne v korist posameznikov, ali imen, ali prestid-ža tega ali onega, nego v korist članstva obeh organizacij. To sicer ni enostavno, a je izvedljivo in bo bržkone še posebno v tem slučaju.
Enakopravnost z dne 4. junija prijema profesorja Tomaši-ča, ker je v dnevniku New York Times pral Hrvate pred
očitki, da so izdali Jugoslavijo. Podpisan je "Slovenski demokrat". Napaka v njegovem do- ¡ pl<u je trditev, da se je "ves jugoslovanski narod vzdignil, I roti politiki Cvetkoviča, Cin-car Markoviča in princa Pavla, ker je ta vlada podpisala zvezo z Nemci... in je ta vlada na silen pritisk naroda morala oditi. .." Beliti umazane stene je debro. Beliti resnico s potvar-janjem zgodovine pa ni prav nk priporočljivo. V istem dopisu se slovenski demokrat zgraža, ker je profesor Toma-šic Slovence Čisto prezrl in piše le o Hrvatih in Srbih. On ni edini, ki to dela. V Sloveniji vlada že prilično let klerikalna
V nekem pristanišču centralnoameriske republike Costa Rica so italij*n»ki in netfiiki mornarji svoje ladje rajse uničili kot pa da bi jik izpostavili nevarnosti angle ske sa»edke. Oblast omenjene republike jih je na to aretirala in doporfirala preko panamskega prekop«. Odpeljala jik j« japonska ladja v Vladivostpk, odkjer so bilj poslani preko sovjetske Sibirije v Nemčijo, osiroma v Italijo.
\
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
^	NAROČITE SI DNEVNIK	i
i PllOSVETA" i
^ Naročnina ca Združene države (laven Chicaga) In Kanado $400 W ^ na letot $J.S0 na pol leta; $1.S0 aa Četrt lota) sa Ckicago In Clcere k $7.50 >a celo letot $3.78 «a pol letat m Inoaemstvo $9.00.
$7.SO sa celo letot $3.75 sa pol letat m lnosem«tvo $9.00.	kj
$	8
t	. 1	3
2	Naslov zo list in tajništvo je:	J
5	" « . «	9
¡ 2<».?7	Ko. Lawndalc Avenue	J
!	Chicago, Illinois	i
napoldiktatura. Hrvatje, ki so prav tako katoliški, so jo sovražili, ker je bila po njihovem prepričanju "udlnjana prbom". Prerekanje o teh dejstvih ne bi imelo kaj posebnega hasna, a molčati o njih, ali jih omalovaževati, pa ne bi moglo imeti | drugih posledic kot škodo za naš narod.
Kaj bomo izvedeli o starem kraju? Veliko resničnega, Se več pa propagande. I>opisnik v "A. S." pravi, da je najlepši dokaz zvestobe Jugoslaviji njeno časopisje. Ta trditev je bila v njemu 4. junija, torej skoro dva meseca po okupiran ju. Isto časopisje je po okupaciji prav tako priseglo zvestobo novi oblasti, kakor jo je prej prisegalo prejšnjim. ,Nase ljudstvo v starem kraju živi in gara v senci jeklenih cevi in bajonetov. In urednik ljubljanskega dnevnika "Slovenca", ki je pomagal Hitlerju in Mussoliniju v Španiji, in Mussoliniju nad socialisti v Avstriji, pride v kratkem v to deželo, če ni že dospel. Šele sedaj je "proti", a njegov naslednik s škofom Rožmanom vred je "za". Sila kola lomi — v enem kot v drugem slučaju. Prepričanja med njimi ni, nego le "politika" in pa okolAčine, po katerih se morajo ravnati.
Ivan Butkovic, ki je glavni predsednik HBZ. se prička s par Srbi, ki so ga obdolžili za "pronacija", "petokolonca" in neposredno za Paveličevega-Mussolinijeveiga agenta. Ta špetir bi sel lahko mimo neopa-žen, toda prizadeti so ga zanesli v angleške liste. Tam pa ne dela časti ne Srbom, ne Hrvatom. Butkovic pravi, da so ob-dolžitve proti njemu tolikšne, da si bo poiskal pravico za varovanje svoje časti, neglede koliko truda ga bo to stalo.
V Clevelandu so nedavno odkrili spominsko iploščo glasbeniku Ivanu Zormanu. Vzidali so jo v slovenski društveni dom v Euclidu.Temu slavju je prisostvoval tudi slavljenec. To je boljše, kakor pa prejemati prrznanje, čast, plošče in rože Šele po smrti.
J. M. Trunk piše o Iranu in Perziji (A. S. <z dne 29. maja) kot da sta to dve različni deželi. V resnici je ena. Perzija se je imenovala, dokler se ni prekrstila v Iran. Sicer pa, ako bi Rev. Trunk ne delal hujših pomot, ne bi bila to nikakršna nesreča ne zanj, ne za Perzijo.
Is Slovenije še vedno ni nič točnih poročil, oziroma od tam sploh ni od 6. aprila nikakršnih vesti več. Je pa bilo rečeno (saj ameriški poročevalci so trdili), da je bilo nemškim četam na prodiranju v Slovenijo ukazano postopati s Slovenci "individualno", s Hrvati prijateljsko in s Srbi pa brutalno. Kar pomeni: Mikastili in mučili So le tiste Slovence, ki so jih imeli nacijski petokolonci na črni listi. Najbolj so mrzili slovenske socialiste v Mariboru, pa tudi v drugih krajih Slovenije. S temi so postopali "individualno", kakor so s socialisti v Nemčiji, potem v Avstriji in na.Reškem. Pride čas, ko bomo dofcili slovenski socialisti in drugi napredni delavci v tej deželi priložnost, da tem žrtvam poma-
gamo. Vlada, ki jih je vzlic; njihovi ljubezni do Jugoslovan-1 skega edinstva šikanirala, jim
gotovo ne bo.
* . i
La Parola, glasilo italijanske avtonomne socialstične federacije, ki izhaja v New Yorku, razkriva delovanje Mussolinl-jevih pristašev, ki prevladujejo med milijoni italijanskih priseljencev in njihovih potomcev. Glavni časniški sindikat italijanske (Musrtolinijeve) propagande v tej deželi kontrolira newyorški fašistični "glavar" Generoso Pope. La Parola mu s fotografiranimi dokumenti dokazuje, da je on eden izmed najnevarnejših petokoloncev, ki delujejo v Žed. državah proti Rooseveltovi vnanji politiki, j Ko je Mussolini napadel Etiopijo, je podvzel Generoso Popo v svojih listih kampanjo za zbiranje sklada Italiji v pomoč, in že prvi ček, ki ga je poslal Mussoliniju (16. novembra 1935) je znašal sto tisoč dolarjev. Poznejše pošiljatve so «naša le istotako visoke vsote. In sedaj isti Generoso Pope zagotavlja v svojih časopisih zvestobo Rooseveltu in Zed. državam. Tudi "Nezavisna Hrvatska" to dela, kot že rečeno prej, tako, da peta kolona ameriško demokracijo v korist Mussoliniju in Hitlerju sijajno zlorablja.
NEKAJ BESED
MILAN MEDVESEK
Uredniku "Enakopravnosti"
Antonu Sabcu: Pred kratkim me je nekdo opozoril, da si me pred nekaj tedni okrtačil v u-redniškem članku. Zakaj me ne imenuješ z imenom, da bodo vsi vedeli, koga imaš v mislih?
Veš, Tone, zaradi Sublja se ne bom prepiral s teboj. Se ne izplača. Ako bi Subelj tisto javno govoril ali pa pisal, kot je baje tebi pravil, potem, verjemi mi, bi mu sam posvetil malo prostora. Sicer pa so še druge stvari v ozadju in jih prilično dobro poznam.
Se nekaj: Praviš, da je treba izganjati petokolonce iz naše srede. Pravilno 1 Toda če hočeš biti dosleden v svojem argumentu, potem bi moral tudi javno razkrinkati nekega zakrknjenega Hitlerjevega sim-patičarja, kateri je že velikokrat grdo zasramoval Jugoslavijo, obenem pa navdušeno hvalil "nemški red" in firerja Hitlerja. In take stvari je že govoril tudi vpričo tebe in v vašem uredništvu. Torej, zakaj se ne spravi* na tega moža? Po pravici povedano, mene že dolgo srbi pero, da bi dotične-ga človeka javno osramotil, toda ker svoje nacijske simpatije izraža privatno, mu prizanašam.
V Clevelandu še nismo na jasnem, kdo bo županski kandidat. Slovenski sodnik Frank lausehe je podal izjavo, da ni nikomur dejal, da bo kandidat za župana in želi, naj oni kandidirajo, ki imajo ambicije za ts visoki urad. Zaradi te njegove izjave je nastala velika konfu-zija, kajti hekaj tednov pred tem je elevelandsko časopisje
«
prineslo vest, da bo najbrže kandidiral za župana. Vse izgleda, da je Lausehe namignil nekemu političnemu uredniku, da bo morebiti kandidiral, do-čim je druigemu odločno izjavil, da ne bo. In sedaj politični krogi ugibljejo, ali bo ali ne bo.
Razumljivo, republikanci se boje Lauscheta in strašijo drug drugega z njim. Pred kratkim so imeli sejo in koncilman Fin-kle je nenadoma zastrašil sedanjega župana Blythina, da bo Lausehe prav gotovo kandidiral. Župan je odgovoril, da stavi svoj klobuk, da Lausehe ne bo kandidiral, nakar je koncilman (vodilni republikanski koncilman) odgovoril, da stavi dva klobuka proti enemu, ali pa svojo obleko, da bo Lausehe prav gotovo županski kandidat. Kje je Finkle dobil podlago za svojo izjavo, nihče ne ve in sedaj se ugiblje na vse strani, kaj prav za prav Lausehe namerava. Nekateri menijo, da bo Lausehe sprejel kandidaturo le tedaj, če se bi ga "drafta-lo" in če bi se zanj izjavili vsi ostali neodvisni politiki.
Kaj bo sodnik storil, nihče ne ve. Morebiti je cela stvar precej dobro znana Johnu Lo-karju, ki je menda najbližji sodniku. John je namreč nje-j gov tajnik oziroma bailif. Eno je gotovo: Lausehe bi najbrže zmagal z ogromno večino, da-siravno bi naletel na veliko o-pozicijo pri raketirjih in od strani šerifove mašine, katero je sodnik tako strahovito dis-kriditiral.
Lauschetova plača sedaj znaša nič manj kot tisoč dolarjev na mesec.
Kaj pa glede koncilmana v
32. ward i? Kakor sem že pred časom pisal, sedanji koncilman Anton Vehovec pred očmi "ve-| ne", zato bi bila lepa prilika nadomestiti ga s kakšnim dru-igim zmožnim Slovencem. Math Petrovich bi bil naravnost idealen kandidat in seveda imeni* ten Koncilman! Kaj pravite?
Pred nekaj tedni je obiskal Narodni dom na St. Clair Ave. Diesov agent. Časi so kritični, zato bodimo previdni v vseh ozirih!
Naši pikniki so v polnem zamahu. Na farmi SNPJ je živahno vsako nedeljo. Pa tudi čez teden. Otvoritev farme, je bila naravnost kolosalna. Bil je o-gromen naval, da je hitro pošla pijača in jedila. Naši fantje nas sedaj pridno kritizirajo, celo moj dober (prijatelj Anton Jankovich se jezi. Ve*. Tone. kadar nenadoma nastane tak naval in pride na piknik več kot tisoč ljudi več kot smo jih pričakovali, potem ni noben špas postreči jih. Rad bi videl, da bi bili tisti, ki kritizirajo, v položaju, kot smo bili odborniki tisti dan.
Cankarjeva ustanova priredi piknik v nedeljo 22. junija na farmi SNPJ. Za ples bo rgral poznani in priljubljeni Krištofov orkester. Prijatelji, udeležite se piknika in pokažite, da vam je ta koristna kulturna u-stanova resnično pri srcu. Do-kažite, da vam je mar izobra-zbal
Klub it. 27 JSZ pa bo imel piknik na istih »prostorih v ne-
deljo 6. julija, klub št. 49 JSZ pa 13. julija.
To nedeljo pa imajo na far mi piknik naši "fejst" fantje od društva št. 312 SNPJ. Obiščite jih!
Četrtega julija pa se vrši drugi dan SNPJ, v Girardu, O. Na dnevnem redu bo lep program, glavna govornika pa bosta Frank Zakc, predsednik nadzornega odbora SNPJ in poznani agilni mladenič Mike Kumer iz Pennsylvanije, ki je tudi prav dober govorniki
JANKOVIČ PIŠE
Cleveland, O. — "Big" Toni
v	Kaliforniji, le korajžo, kajti tvoj koristni predlog doöiva nadaljne podpiratelje. Ej, še se dobe ljudje, posebno med so-drugi, ki naše publikacije dobro vol j no podpirajo. Od zadnjič sem naletel še na štiri nadaljne podpiratelje predloga, ki ga je sprožil Tomšič, kar veseli mene, njega in naravno vse druge, ki so za ohranitev tega lista. Saj Veste, da pade to delo vedno na ene in iste, in vrh tega opravljajo se razne druge posle, na primer na kulturnem polju.
Med prispevatelji, ki sem jih dobil po prejšnjem dopisu je Frank česen, ki ga menda vsi poznate, bodisi osebno ali pa iz dopisov in Člankov ter črtic v naših publikacijah. Prispeval je kar $3. Frank je član kluba št. 49 JSZ. Predno se je preselil od tu v Detroit, je bil predsednik našega društva Vodnikov venec št. 147 8NPJ. Za njim je dobil ta urad podpisani in ga upravlja že 12 let. Vsi, kar nas je aktivnih, sodelujemo, pa gre delo dobro izpod rok. S. Cesen se udejstvuje ne samo v klubu, nego še posebno na kulturnem polju. On je tudi predsednik Cankarjeve ustanove.
Drugi izmed novih prispeva-teljev je Anton Skapin. Njega ljudje poznajo posebno vsled njegovih izbomih dopisov v Prosveti. Je član kluba št. 49, in pa drufttva Vipavski raj S. N. P. J. Sicer pa je on "Ipavee" tudi po rodu. V Cankarjevi ustanovi je njen blagajnik.
Tretji, ki je pomagal s "co-pakom", je s. John Ušeničnik. Je član kluba št. 49 in skoz in skoz naprednjak in poštenjak. Tudi on je Član našega društva št. 147 SNPJ in enako vsa njegova družina. Obnovil je tudi naročnino na Proletarca in mi zagotovil, da kar se podpore tiče, ne bo ostal samo pri enem "copaku". Proletarec se mu zelo dopade, enako Prosveta.
Četrta na tej listi priapeva-teljev je Mrs. Ilersich. Poznana je ne le v Clevelandu, nego tudi v Penni, posebno v naselbinah St. Michael. Dunlo (Krain) in tam okrog. Njuni otroci so že odraščeni. En sin je vojak. Posebno priznanja vredno je, da je vsa ta družina včlanjena v klubu št. 27, v pevskem zboru Zarja in SNPJ. Sedaj, ko so otroci odrasli, pomagajo staršem, a prej pa sta imela veliko truda, da sta jih odgojila. kot je že običaj v delavskih družinah. "Big" Tonijo in njegovi soprogi žele ilerštfe-
vi	najboljše zdravje in zadovoljstvo.
Dne 6. junija, dan predno sem pisal ta dopis, sem srečal sodriržlco, ki se je hudovala nad Tomšičem in mano, Če*, da v kampanji za tiskovni sklad apelirava samo na moike. Malo se je potolažila. Rekla ml je: "No, ti popotniška pokve-ká. pridi no enkrat po tisti 'co-prtk'. In glej, da pride •Bi»' To-
ne na konvencijo v fcpicburg. da nam bo igral in pokazal, kaj zna iztisniti iz svoje "bak«e". Pa tudi jaz mu bom eno zagodla." Kaj je s tem mislila, ne vem. Bržkone se namerava po-norČevati na račun višnjegor-skega polža, ki so ga slavni Vi. šnji gori sneli iz veriig Italijani in pojedli.
Da ne bo spet loma til po tem dopisu glede datumov naših priredb tiskarski škrat, naj ponovno omenim, da se piknik kluba št. 27 in pevskega zbora Zarja vriši prav gotovo v nedeljo 6. julija na izletniških prostorih federacije SNPJ. Tam bo raznih dobrot v izobilju za vse udeležence. Zarja bo pela priljubljene pesmi, mi drugi ]>a bom® zabeli peti zvečer in vztrajali v petju najmanj do pol. noči.
In ne pozabite, da se teden pozneje, namreč dne 13. julija, vrši istotam piknik kluba št. 4!) JSZ. Rezervirajte si oba ta dneva za izlet na farmo SNPJ.
Anton Jankovich.
Presojanje dogodkov doma In ps svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
in pa kaj Nemčija pričakuje
od nje. t
* t
V AFL se pojavlja gibanje proti "raketirjem". Članski odbori zahtevajo, da se odbornike voli demokratično in da sedanji raketirski voditelji odstopijo, oziroma, da naj jih ek*e-kutiva AFL odstavi iz urada. Dalje Članstvo zahteva tudi ra-čunjjta poročila. V kolikor ima to gibanje dobre namene, ga je I pozdraviti. A ponekod se pod to firmo poštenja skriva le konkurenčna skupina, ki bi rada vladajoče gangeže nadomestila s svojimi.
V Rimu je bil na obisku madžarski premier dr. Bardos«?, kjer je dobil navodila, kako naj se Madžarska ravna v od-nošajih z "novo neodvisno hrvatsko državo". Ob enem mu je bila začrtana tudi nova meja med Hrvatsko in Madžarsko.
Tudi Philip LaFollette je "za
novo vodstvo" v Zed. državah, ne samo Charles Lindbergh. Ampak mogoie ga je dobiti sa-mo na dva načina: z nasilnim «trmoglavijenjem, ali pa z volitvami. Volitev ne bo štiri leta. A Lindbergh in Philrp LaFollette sta za spremembo vodstva takoj. Philip in Charles sta na govorniški turi pod pokroviteljstvom America First in napadata Roosevelta kot da še ni bilo slabšega predsednika kakor je on.
Vlada v Washingtonu si prizadeva odvrniti Francijo od sodelovanja s Hitlerjem, pa se ji namera najbrže ne bo posrečila, ker je francoski podpremier Harlan nasprotnik Anglije in deluje za "nov red" v Evropi pod Hitlerjevim vodstvom.
Predloga, ki bi dala Rooseveltu v sedanjem izjemnem stanju v prid deželne obrambe pravico zaseči katerokoli tovarno, rudnik ali kakršnokoli drugo imovino je naletela na silovit odpor. Isti ljudje mu svetujejo, da naj nastopa proti unijam s silo, da naj postopa i delavci diktutortko, a bogne-daj, da bi skrivil las komu izmed onih, ki posedujejo ameriška bogastva.
• v'K L! I.) . J T
Ste Majski Glas že na-tio rotili?
...........................................M M I 11 »j
ZA Utst TtèROVmft
SE VEZ0%^%ZAMÄÄRM0
Adria Printing Co. j
1838 n. halsteo street. chicago, im»
T.I. MOHAWK «or PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
n»..«-
ZVON KO A. NOVAK r
ČEZDRNINSTRN
UKRAJINA ~ ÏI.
Njegove prodajalni so pro-1 k« imu «rot ko**vetn; na kate-«torn«, velike, sijajno rassvjt-1 rem se luhko redijo domače ii-ljene, čiste do zadnjega koti-|va|i individualno, čka in moderne, kakor »o mo- V ©troAko oskrbovalnico od-derne one v New Yorku, Chi- da j a jo matere. *vo j a deteta, da ca'gu ali Londonu.	(»o ta tamkaj \ oskrbi skušene
-X5-- . —_ - ~ _ • - I Po trgovinah z jestvinami «g in skrbne ženske čez dan, ko vjetaki Rusiji se morajo otroci te že toliko pripravljene, da jih one delajo na polju, trčiti najmanj dveh jezikov. | je treba gospodinj deti samo! Radio, gramofon in bictkelj,
/AriVMKA
Pitosvi:
odborov j. s. z.,
ATICE l\ PltOLETAMA
T "T ~ -
za
dne 6. ¡unija 1941 lbo treI a z°Pet izdati k*J
1 ..........xlruatva PM......
Redne seje odbora JSZ, Pro- \ Zniianje ¿ianarine, po spre-
darja, da je ta stvar šele v začetku. Upa, da bo uapela, če bodo okoldčine količkaj ugo-
V Ukraiini s« tiska <edai sto- *e v i>eč, s čimer ji je seveda vse te reči niso sedaj nič tujega , Ul,c a*J ,	Jk rrT Znižanje članarine, po spre-	ogojacine KoiiCKaj ugo-
r;,a,ir i ponosni na tvo-l krateč knjig takor m* to je 1 g!. dela prihranjenega. ! tem kmečkim va^anom.	|J*«» reorganizacijama pačr- d*. V* ki so urade^relifni
je tradicije in syoj narodni je- pred aedemindvajsiitimi leti. in
zik. Ukrajina ima svoje pevce koder je izhajal tedaj en ukra-
HJgO UCia J»I lil I »UJt?H*?ga. - «.v,.«	* — ~----— •	hnr-u ITVPI* Iri na i«	*	.	----r,.. .......
Knjigarne imajo pu.el.ue ao.| Sedemindvajset ttaoč takih , 501*"C 11 „i!,,.«« ta- n»m '» Prinesl° dotoka no' be /a otroke z udobnimi stoli, skupnih kmetij se razteza se-1 " J.a	^	" : veKa ilanstva. da bi nam gmot- ,
ki so , mehkim usnjem prapeti. daj tez «tepe in pas ime prsti. j Jr ¿«fP"	i'1"] no pomaKulo vzdrževati orga-j v sm.slu resolucije, kakrino so
nkcij! (za Jugoslavijo) pod-vzeli, so se obvezali ravnati se
Tu otroci lahko čitajo in pre- Ukrajini m ni^reba več bati la-gledujejo knjige, ki jih name- kote in nobena izprememba na ravajo. kupiti. Izurjene pomoč- Ruiksm ni večja od te.
in s\\>je pisatelje. Stopatin- jinski časopis, jih danes izha-dvajsetletnica tistega dneva, ja ničmanj kakor i,400. ko je bil rojen Sevčenko, ukra- Ukrajina bogati in postaja
jiniki pesnik svobode in brat-1 močna — tako močna, da je 1	, , . .
<tva. se je pravkar obhajala., njeno glavno me^to spet Kijev, nice 30 Jim vetlno PH rokah, da j Taka je dandanes ta sovjet-ftertenko je bil ljudski pesnik čeravno leži blizu zapadne me- Jim svetujejo in pomagajo pri ¿ka žiuucu. Kaj je bila nekdaj,
H|>i ■ m pomenu besede. UAel je ¡1» je tako hudo izpostavljen >^>iniaju.	i<Miam /na,U);* nJ?1iU" *ko Oven ki sta sporočila d»
- -	\ Oti -ki palaii se razstav- ti 1. ne vemo. Ali če naj sodimo ,	^ ca 9l*>™iiia, <n«
Godina, Kristina Turpin. Fred. nizacjjo. Ravno raditega sem A. Vider,, Frank Zaitz, F. S. fe v poro^i!u Uot upravnik o-Tau<,har Angela Zaitz, Ivan meni) gtvari 0 katerih se mora-Molek, John Rak in Chas. Po<
gorjee. , • , . M A , Odiotna: Anton Zaitz in Jo
mo pomeniti. Ako bi vsi plače
prvotno odobrili zastopniki slo-*enskih podpornih organizacij. V razpravo o tem »o posegli (»edin*, Angela Zaitz, Viifer,
v pra
je kv. preprosU)gji naroda; živ ■?! cvražnim napadom. Med u- * v«,^,	.u- .................... —, -------— IU. m n.la Dritl-
in trpel je. k njim. Vse okoii- kiajinci ni nonenega več stra- risanka in s«ikai ,-ka «1	la } J njenih sedanjih razmerah,	•	.
MMM ...... . I k vaj1 n:	tal. .» m enio. da bo se veliko V	1 A v mer.
^	- - - ..... ..... 7ap»3iiik prejAnje se je spre-
K-ino njegr,ve/a življenja ao gi neločljivo vezale nan i. Z velik > težavo*^i je priboril sv000 jo.
hu pred podjarmljenjem in go- ukrajinskih otrok»	- 1, ...	P K*	18 I
vorice o Hitlerjevem pohodu v za l«P«to prirojen. Njene bolf^a, bogatejša, &rečnej|a in m	Ukrajino so popolnoma pptih- krasne vezenine slovijo po ce- v kulturnem oziru se popolnej-
med tem ko sta njegov brat in nile, d asi ¿e ni tiati rokomavh lem	Ukrajina se odlikuje ša, — ako ne t>o kdo tako na
nje /ova sestra v njegovo veliko prav docela pozabil nanjo. IV mnogih oblikah umetnosti, glavo padel, da bi >0 dal Nem*,
idlest ostala še nadalje sužnja. | Na njeno 7Ä8uinjenje je Hit-
posebno v gla»bi. Slovita glas- cem v najem ali kako drugače
Njegovo veliko veselje do P3s-1 ler kaj k Mj a, v leUhf H bena «kademija v Odeji daje zafučkal.
niAtva in slikanja ga je umsko ; ]e Umkaj |aJ[ota v avojem veliko število odlikovanih otrok	—
tako povzdignilo, da se je od- eIementu, tedaj, ko so bogate j-1	tt;miije vedno nfkai
likoval v obeh umetnostih. To. ^ llkrajinski kmetje rajSe „o-!k,h* kJ	Prvenstvo tudi
da njegovo hrepenenje in ko-, je žito sež^a)i Ur hijali 8V0 z mednarodnih tekem.
prnenje po družbi, v kateri bi naj ne bilo ne gospo larjev n<? sužnjev, je bilo oblastim nekaj tako nezaslišanega in atra^na-KH, da so ga v lastnosti navadnega vojaka poslale v pregnanstvo. K tisti Kruti obsodbi je bila se posebej dodana carjeva
jo živino, kakor pa bi se uklonili osrednji ruski vladi ter za-
Kijev je sila ponosen na stari in veličastni samostan, ki mu
menjali svoje individualistično p,avijo Uvra: Ta"e	ral>i
kmetovanje za življenje na M P^pagamlo. k. .trem. za
skupnih kmetijah. - To so bili hudi in usodni časi. Kmetje so bili svojeglavi in državi je pretila smrtna nevar-
YN1 FOND TARCA
vali redno svojo članarino, bi PoKorelec in Tauchar. Mnenja prišlo na tej okrog $55 mese-1110. Ker i>a no plačujejo vsi redno, • in jih je poleg tega Ve precej, ki prejemajo izjemno .	i I	, K0*mke, se predvidevani do-
Je	. , hodki niso uresničili.
Poročilo uoravnika-Ujmk. pro,vetn« matica; Pri 13j u-
Pc gorele a	-tanovi je — oziroma bo letos P»* čimprej, ker je na jesen z
S. Po-gorelec je poročal po- od 160 do 170 onganizacij. Po.\da\om zelo obložena. Pogore-drobno o vseli oddelkih slede-' «ebnih akti\mo«ti zadnje čase -ec Pravi» da * «dbor Prosvet-ee:	^ . X + -	ni bilo. ker je dramska se :ona ne ^»ticc o tem ni nič po.sve-
pri kraju. Omeniti moram, da 1cval- Molek »vetuje, da naj se nam je sodrug Berlisg ^opet 1o izvr^ čimprej. K temu govo-
v^eh je, da naj se proglas izda kq hitro bomo uvideli, da mo« .emo koristiti z njim.
Prc svetna matica. — Sporo-t eno. je» ia tiskarna, v kaieri ^mo tiskali lansko knjigo Pn>-cvetne matice, želi dobiti roko-
JDTD—Situacija pri listu ni
mno^n spremenjena Zadnje lK)kIonil eno opcretico, za kar " še John Rak, Frank in Ange-čase smo orKamz.rali kampa- «ge mu je tajntttvo že /ahvla Zaitz ter Kristina Turpm.
njo za zbiranje v tokovni sklad i>cbro je, da mu izreče prizna- Zadevni je prepuščena odboru
111 kajpada tudi agitacijo za • t •• t -„¡o*	-------
N« predle* Anton TomAiia it Oak- ncve naročnike. Obrnili smo s? 1 ■ J tu®* tm aeja.
tem da al üudstyo iabije vse^^^Äj;^ apelom na okrog!^^^ verske vraže iz glave. Tu ti po- g.nixecij« in posamezniki:	270 sodru^ov m wmüljenikov. i
Prosvetne matice. Konec seje.
kažejo zaklopna vrata in vrvico, s katero je duhovnik nel
fwt?fo a» A«***	Äar določenega. Izdati bo treba
Detroit, Mich. Pet*r Benedict $6; C™Z,V do danW' PO^hno glede	sodobnem kot smo zad
Andy Grum $5; po $1: Joe Cerne, tiskovnega fonda, je dokaj za-ln€kaJ P*m<>
prepovedano pesnikovati in kati.	y t
ievcenkove besede so segale njegovemu ljudstvu globoko v srce. Kar je Rusom Puškin, to je ^v-čenko Ukrajincem^ Ta je razgrnil silno bogastvo narodove govorice ter podal neovr-gljiv dokaz o milobi in zvočnosti ukrajinskega jezika. Njegov /rob gori nad Dnjcprom je postal prava božja pot ukrajinskega ljudstva.
šele sedaj je vsaj deloma u-streženo koprnenju in hrepenenju ševčenkove lire. Ukra-jiničina je svobodna in iukra-jiuska kultura se lahko neovirano razvija v svojih finih sms- v Sovjetski Rusiji.
odredb i T>0 kateri mu ie bilo	—" sprožil, da se je potem svetni- J«^" KrMinz, Frank Kovaeh. Bob devoljiv, ne pa tako glede no- , ..
odredba, po kateri mu je b^ rost S aba letina, pomanjka-! podoba pPrlklanjaIa 0-	DJ-	Joaephine | Wh ntr^Jkpv, kar znači, da	potnih razmer.
^ m ml™	,n ^ln0Vernim kme- F^Be^,^	P-	t a ^ z nanj e
jih, razmere, Jci so pntirale de- tom ie je bi| ujihen dar vre. Reilinikf Bm 0onUyeJt A, s^th. pndemo na tisto število,	Ta na znanJe-
zelo skoro prav na jvag držav- j den takega čudeža.	| Leo Novak, Frank Yankovuh. Anton kot smo ga imeli pred krizo.
Na jugovzhodu bogate Ukra-1 St'fanich.	Bern-diet. Max Cul-
tije leto, pač v okol^činah naAih
' Kq\ noj bo naše stališče, če pojde Amerika v
Tajnikova izvajanja so vze- obrambno vojno?"
Z Majskim g(asom smo iz- j Tasichar poroča, da so poslov- za prihodnjo .«jo kluba St. 1 Sli povoljnq, poaebno kar se o- ne knjige pregledali vsi Ulje njegov prosvetni odsek. V nje-Kbisov tiče. Teh smo dobili za člani nadzornega odseka in u- mu so Louis Beniger, Ivan Mo-
Chicago. —Gornje je pred-
, . . ..... ---------o-———-	,---------.------ ------------------— — ------- -- ------- ,............ > Nndacrni odbor. — Frank S. met razprave, ki ga je določil
Ijanske vojne m na vuokih slu- Na j^vihoUu bogate Ukra-i St.fanich. Rudy B,n,dict. m.. Cul- -............I
zbenih mest.h pa ie skupine. ji|)e se okoIi ^ raztezajo
voiucijo. vse 10 je ustvarilo so- obdelujejo po sistemu skupne- t.m.l. Mr«. I.' travnik, Tom Brou.i S116.R0 vei kot predlanskim, «otovili. da so v redu.	i lek in Anton Zaitz
vjetski zreti skoroda , nepre- Ka kmetovanja. Pridelki in go-, Jlh«rlo"i' »«•••^¿t. suf.n l),.d.r. ko je bilo za to publikacijo Kcled.r. — Sklenjeno, da s? .. ,„ • ......... ......... _ .
magljive tegobe, ...	> tovina se enakomerno: razdeli- SrjlZ^ri n V ' F^nk »ormalno leto. Vsega skupaj ga da tiskati isti tiskarni (Ad-	J« ^'o er etno, da se ta
v primari z «863.00 v K 1989. poroča, da za v prihodnji let- ; £	ffl ta.«.
nik nima Se nič sotrudnikov iz
Bart Benedict, Rudy Klucevsek, Art Bene4ict. Jaek Loeniikui, Anton Orum, Joan Luketkh, Maurice Wa*- Majskega glasa imamo na ro-
reh. Ukrajinski otroci se poučujejo v svoji materinščini. Rubina je le dodatni jezik po \*eh ukrajinskih šolah. V So-
' Toda tud* ta nevihta se je j0 med kmete. Kadar je letina prevedrila in Hitler bi danes ne dobra, je tista razdelitev bo-mogel najU nobene 'pete kg- gata. Z amerükefca vidika pa
i Ione' v Ukrajini, tudi ¿e bi je plačevanje kar nekam ¿udno	¡TT11, iti ^i100*"' J?h,,liBe™Ul- Al|k«h .^e okrog 175 iztisov. Koli-
bilo morda mogoče »brati maj- ¡n skoro neverjetno. Človek, ^	J^p S*^^ Sr Anna^Bo^toi'1 ko bo-prebitka bo poroča no po-
hno silo iz pol milijona Ruten- ravna vlačnik, in izurjeno de-	Peter Benedict Jr„ Mr*, p. Benedict' zneie» bodo vsi oglasi in vse
cev, da bi se zakadil z njo v Jde, ki ima prašiče v oskrbi,	Mary B«*™* ** ^rtobrnjen For-Ijudsjtvo^i äteje nJKi 30 m^ijo- j prejmeta več kakor upravitelj; delavec; po 2ftc: W. Kaly. Scot-
nov duiin no.i uitraj«.ko ime tiste skupne kmetije.	ÄÄlÄ , ■ k,
v asice so čiste, «čedne in ana-	Jelly Cowley. Frank Ceroe, 9t. Bo- koncem maja $1,155.54; v bla-
žne. Lične h&ice, navadno.le-	H. Hauptman. Ofca Petiich gajni imamo v gotovini $303.-
sene, Mojijo precej, daleč diru-	tiank J®£Trch- Albina Mea^ec. H.¡55. Naše tirjatve na oglasih v
< r • i ,,, i Jnnro A« ».u	«maser, Mra. C. Ptontl, X. Magena^ i:-,.. :n v M a nm" Vrl aoai ior na
naročnine plačane.
Naft dolg tiakami in za klišc-je v Majskem glasu je znašal
Ukrajinsko glavno mesto Kijev je sila zanimivo, a njegovo prebivalstvo, ga je nad en milijon, pa še vse bolj.
ga od druge, da ao tako bolje zavarovane pred ognjem. Vaa-
vavsta *
spite
v SOPARNIH POLETNIH NOČEH
' • - . i • Ä « '» S.» » * - i .
e »	• 3	< ; i
f
/ \i A» r
-----—Električni sobni hlodilci dajejo celo poletje
pomladansko temperatu^brez prepiha
p Hi	« -4 f>
Zdaj je čas, da se pripravite za bližnje vroče vale I "Moderen eleiclrlčni sobni hladilec, instaliran v valem dAmu, vfcm bo pomagal, da boste živeli in sfjitflf v osvežujočem udobju skozi celo poletje. Te učinkovite samostojne priprave hladijo, čistijo, mi-šfjo Tn krožijo zrak. Instalacija lahka, nizki obratni utroAkl.
Oglejte ni vne i—
Primerjajte vse K—
ELEKTRIČNE
SOBNT Hladilce
Carrier
General Electric
Pilile*. York, W«tlil|l|OlM
' , » C«nO okrog
$167.50
Malo prvo naplavilo. Preostanek polejf malefa pronoaner«	plj«iljiv mefiečno t lahkih
• obrokih ■ va*lm rakunom xa elektriko.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
ii	anw Šif t - Telephone RANdolpb 1ŽOO
r* Vi 144	vi«, ,	t
in Ed. McCalister, skupaj $58.50. (Nabral Peter Benedict Sr.)
MiUmi^»«. WU. Po $1: Neimenovan, Frank Zajec, Anton Kamnikar in Louia Zajec; po 50c: Louia Suban, John Lenko. Joseph Juvan, Frank Kolenc, Joe Ivanči«. Frank Juvan, Pauline Vogrich, Jerry PrelouAek in Frank Bergant; po 25c: Peter SUrk in Anton Tratnik; Peter Prijatelj 10c. «kupaj $».10. (Nabral Louis Kjrboi ¡ch.)
Cleveland. O. Po $1 j John Zaje, John Gorjanc,. Vinko Cofi, Ciril O-bed, Louia Hebol in John Debelak, skupaj $«.00, (Nabral Anton Janko-v ich.} * t .i
Waukegan, III. Martin Judnich $lJi0; Andrew Prosen 40c; Joseph Be*ek 26c, skupaj $2.45. (Poslal Martin Judnich.)
Moon Run. Pa. Po $1: Mike Ku-mer. John Podboy st. in Jacob Am-brötTch; pö 50c: Julius Lesjak. Mar-tin Gorenc, Anna Gorenc, Louis Gla-žer, Jukob Guiel; po 25c: Lorenc
listu in v Majskem" glasu ter na naročnini slednjega zna&ajo be približno $300,, tako da na*e obveznosti se vedno presegajo vsoto $500.00. Koliko nam bo Ae prinesla kampanja v tiskovni fond je težko reči. Je pa gotovo eno, in sicer, ker so se tudi dohodki pri JSZ precej znižali, da bo silno težko imeti nastavljene tri osebe v uradih iz enostavnega vzroka, ker ne bo dovolj dohodkov za vse tri, dasi so vse tri potrebne. Treba bo iskati nove vire dohodkov in ti so v danem momentu edino v tem, da bi šel kdo na pot, ali pa da se najame potovalnega za-ftopnika, ako ga je mogoče dobiti in se mu da primerna plača.
Finančno <poročilo o stanju družbe za leto 1940 in za zadnjih fte«t mesecev 1940 je bilo
......	j v tem oziru tisti, ki smo načal-
starega kraja. Vzrok je vojna.1	- - -
; no proti vojni, a če nastane,
t ... . . . . .. .. . 1 moramo to dejstvo priznati tclUto ve{ med tuk.jJnjim, (,ržavi ^^	M pa
. nasprotovati.
Potrudil pa se je. da jih dob:, moramo to dejstvo priznafi jn
jaki.
Stanje pri listu. Pogorelec dodaja k svojemu prejšnjemu
Uvodni referent bo Ivan Molek. Razprava bo svobodna za |K>rt *ilu, da je vsled finančnih ; Vse. Vstop prost tudi nečlanom.
P. O.
Kaučlč, MikC Resnik. Valentin Jairei i__j	j •	v i'
.	. «is T.unun jiffei, podano zadnjo sejo. Knjige je
Joe Ule. Andrew Vidrich. John Kos-ma*. Lovrenc Bösel, Jakob žitko, John Sire. Frank AugUaUn, Fmnk Urs ich, Louia Jefam, Mary Hams, Jennie Jei sla, Anton Zorntk, Justin Martinčič, Andy MartlnM. Anton Mnrtinei«, Anton Shafner, John Ke-rin, John Ziirman, Louis Bartol. Max Flo rja ni ič,. Frank Ambrosich st., John Kvartich, John Troha. Frank Kerin, Valentin Leskovec. John Krek. Frnnk Pustovrh. Frank Mikec, Lucas Kokalj^ Anton Petrovéié, John Wi-rant, Joe Zorman, Jakob Ptntar, Milan Medvcèek. Lovrenc Oblak, Frank Arshel, Louis Avbel, Louis Zorko, WilJiam Mora, H. G. Kendall, Airnes Balant, Tetor Lukan, Anton Dim-stroči«, M^th liermota, Mark Teka-voc, Frank An>bro*ich ml.. Joe Pro-son, Frank Kvartich in Frank Ger*; Joe Demshar 20c; Anton Oil 15c; po 10c: Vincenc Vidmar, John Klemen-eič, Jerica Got jup, Frances Slabr, Anton PoUak, Frank Avbel. Jerry K net, Jo« Klemene. John Skvarch, Frances Dijak, Louis D«rnov*ck. Frank Ipa^reç, FranéiAka Arh, Jakob Pavčji in Vera Ocepek; po 5c: Anton Shubic, John Ralant In Vincenc Pe-"kupaj, $20.50. (Nabral na proslavi prenovljenega doma dru*tvn 'Bratstvo *t. B SNPJ, Sy^an, Pa., Jakob Amfcrotich.) Hermlnia, Pa
pregledal nadzorni odbor.
Gltd« koledarja za leto 1942 je potrebno zaključiti na tej seji, kemu ga damo v tisk. Cene papirju se vi&ajo, pa bi tiskarna rada, da ji naš odlok kmalu sporočimo.
JSZ: Kakor pri listu, tako smo tudi pri Zvezi gmotno precej prizadeti. Dohodkov prihaja ravno nekako toliko, da se krijejo tekoči stroški. Je pa ¿e dolga Proletarcu na knjigi, ki smo jo izdali za dručtva PM, $200 in poleg tega tudi kon-venčemu skladu $86.90 za zadnjih pet mesecev. Je sicer precej druitev, ki fte rr.iso poslala prispevkov za tekoče leto. Razmere so take, da bomo imeli gmotne težkoče, posebno Ae ker
težkoč potrebno preudariti, kaj naj storimo, da jih premostimo. Po kratki razpravi sklenjeno, da naj o tem sestavi na- Ako s Proletarcem soglašate, črt osobje v uradu in ga pred- izrecite mu priznanje s prido-lofci pr hodnji seji. Med tem pa b.tvijo novega naročnika.
naj se pospešuje agitacijo in j____________
nko le mogoče, naj kdo iz urada obišče v ta namen sosedne naselbine. Važnost takih pose-tnv je posebno poudarjal Filip fiodina. Priporočal je J. Dras-' >rju, da naj bi tudi on podvzel to nalogo. Naselbine, ki bi jih ;{; Lilo vredno obiskati, sta med j] J drugimi posebno Milwaukee Detroit. Tudi v Cleveland bi bi- i 'o dobro iti, Čeprav imamo tam precej agitgatorjev. K temu rovore Se Tauchar, Angela Zaitz, John Rak in drugi.
. *
♦ ♦4 I H4»4<<44 .-M 14 4444 M »•
i BARETINCIC & SON !
"POGHEBN! ZAVOD
Tel. 20-361 - * .
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.

*>4<<444444444»4444444 4 44'
PRISTOPAJTE K

NAROČITE SI DNEVNIK
JSZ.—Pogorelec poroča, da v*lic znižanju Članarine novi ¡1 členi ne pristopajo sami od se- ,|I be. Treba bo podvzeti potrebne J J agitacijske korake tudi v tem ;; €€IB||OS%rETA^ ' o«iru. Ra7;irave o tem so se u- ¡; »• ^ %
deleŽiJi vsi na\"zoči. Enako tudi o problemu agitacije med mla- <
dinn. O slednjem je poročal^	Ustanavljajte .Idvs' društva.
J o se p h Drasler.	I><^ct članov(ic) je treba za I
F. Zaitz je dejal, da so na X	novn	Naslov za list in ]
noti v Ameriko predstavniki <,
SLOVENSKI PODPORNI
NARODNI JEDNOTI
» Stane u celo leto $6.00, pol leta $3.00
zn tajni&tvo je:
444 I M »»♦♦♦»♦+■»♦4»« t »II »■»♦

ugosJov.usk« vlade Med nji-,:: 2657 s Uwnd.,e Av,
mi je menda tudi nekaj Sloven- \; CHICAGO ILL. cev, večinoma oziroma vsi le	*
klerikalci, ki »o vztrajno podpirali tudi prejšnje režime in pa fnAizem. Meni, da bi bilo umestno izdati v imenu JSZ proglas na naA narod. Omenja tudi akcijo za relif v pomoč jugoslovanskemu ljudstvu, ki je bolj na »papirju kakor dejstvo, čeprav so jo pod vzele podporne organizacije. Molek pou-
John Pestotnik 75c; Matt Gutel «Oc; P« 2Sc: Frank Korošec. John Lesko-vec, Johp Saje. Frank Laurich, Jennie Kriinl^ Fraaces MUČnik, Anton
Anna Brit». Frank Bond, Neimenovan, L. Emovser, Jack Dolenc, Louis Vrhnik, Matt Miklich. in Gregor Bik-hč, skupaj *4.00. (Nabral na pikniku na CnVerdfilc Frank Strah.)
i u v ... I Detrol», Mleh. Po $2; Dr. *t. 220 Joseph Krmel $1;	junko. po ti: Anton
CedlHrtc. 4ulW Menton in írank Krese; Paul Ocepek 75c; po 50c: Ix»v-renc ?Huib». Kátle Kraint», Joe Zu-
Esport. Pa. Joseph Brit* $)>f0.
Warren, O. Joseph Jež $1 ; 'Aipon Miku* 30c; po 25c: Frank PeffiKh in Anton Gorenc, skupaj $1.80. t Poslal Joseph Jet.)
Cleveland, O. Po $5: August Komar in John Krebel; po $1: Anton Kukovac. Joseph Sajevec, Peter Vn-leniič in Frances Selsn; Frank Kranjčevič 50c; po 25e: John Bra-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFIQE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street T«| Crvrford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—€:00 p. m. Daily f Tel. Caaal If00 Wednesday and Sunday by S t appointmenta only
Residcace Tail Crawford S440 If no answer — Call Austin 5700
I
ilnrW L . ! e7°fn	A?1ton psnčič, Neimenovan, Al Peternel.l dai. Anton Kukovac in delavski pri- j	^ PCiSt IJŠAITF
« \ 1)11,4,10 (Nabral Antonij T^inikT Frank Kova* in Maxjjstelj, skupaj $15.25. (Poslal John' ,	?T
^y;1, '	C nikar; John porter 40c; po 25c: \ Krebel.)	| VSClkO f"ieOelfO pfVO in nQ|-
u.7iir>5rMt"VWo'	Uo Mi- John Zehel. Josephine BuUla, Ignac' Detroit, Mich. Joe in Anna Koss I cfnrPl^n 11 ino^lnvnnclf n rn
1 i .n Joi° Si»"6**'	II. i Travnik. Joe VidlC, Joe Grum. Anton, $2; Anton Potokar $1, .kupaj $3.00.! ^rafejSO JUgOSlOVOriSKO TQ
dio uro v Cnicagu od 9. do ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycle* Vodi'¡o George Marchan
(I osla I Ud Miloatnik.)	! prrum> j„|iUs Rarick in Juraj Stimac,
Lawreace. Pa. po 25ct Frank Strah, skupaj $14.15. (Poslal Leo Junko.) Jacob Ambroeich. John Kolu, Joe Za Arm«, Kan». Kltfh $t. 21 J8Z. $10. I«r, Anton Tlrlne, Jrtck Vidmar, Jack Fnntana, Callf. Pn'$1i Anton f)la-
n

> 4 4 IVti
Remov*. John Vfrant, John Terčelj, John Kvartich, Franlc Bruce,, Anton Petrovi«; Frank Strah 20c; po 10c.
a ■
«ich, John Pechnik In Valentin Za
jec. skuMj $3.00. (Poslal Anton Bla-
** U
Sprinffield, III. Klub It. 47 JSZ
$5.00* .
Ckirav«, 111. Fred A. Vider $2.00. Vandlinff. Pa. Joseph fibular $1.
»kupaj $101 .HR. pre j in j I $431.69, skupaj $593.64. .
itkas
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1761.
Published Weekly et 2301 Se. Lawadale Ave.
CHICAGO, ILL., June 11, 1941.
VOL. XXXVI.
IN THE NEWS
NLRB ORDERS ELECTIONS AT HARVESTER PLANTS
An order calling ior elections in nix plants of the International Harvester Co. was issued by the National Labor Relations Board in Washington last week.
The election will be held "as soon as possible within 30 days," the Board announced. Plants covered by the order are:
Rock Falls Works. Rock Falls, III.; East Moline Works, East Moline, 111.; McCormick Works, Chicago; Milwaukee Works, Milwaukee, Wis.; Farmall Works, Rock Island, III., and West Pullman Works, West Pullman, 111.
Production and maintenance employes at the six plants will vote on representation by the Farm Equipment Workers Organising Committee, or by AFL federal locals, or by neither.
UAWU PLANS FORD DRIVE THROUGHOUT COUNTRY
Pleased by the GIO's tremendous Labor Board election victory at the Ford Motor Co.'s River Rouge and Lincoln plants, leaders of the United Automobile Workers are making plans for extension of their organization drive to other Ford factories throughout the country.
The huge organixing staff is being kept intact, says Director Michael F. Widman, Jr., of the UAW-OIO Ford Organizing Committee, and assignments are being made to outlying parts and assembly plants.
dlANT STRIDES CREDITED UNIONS
Tremendous advances have been made by organized labor in basic industries that a few years ago were mainly "open shop," the Department of Labor revealed in a report issued last week.
It showed that union agreements now cover over three-fourths of the automobile and electrical equipment industries, two-thirds of iron and steel, aluminum and rubber plants, more than half of the private »hip-yards, and a third of aircraft, machine tools and metal mining.
Unionism is gaining so rapidly that even these figures will soon be out of date, it was asserted. At the present rate, some of these industries, the report indicated, may bsfore long be-
come as solidly organized as the railroads and coal mining.
HOBOES ARE ORDERED OFF RAILROAD TRAINS
Hoboes were ordered from all railroad trains in an edict issued last week by King Jeff Davis of the League of Hoboes of the World, Inc. He said he acted after he bad discussed recent rail accidents with an agent of the Federal Bureau of Investigation.
"I don't want anybody thinking any of our 1,013,000 boys had anything do to with it," Davis said. 'I'm going to take them off the roads during this crisis and then, maybe, we'll clean up the real bums."
Davis said "jungle" police and his kangaroo court would arrest and try all violators in cooperation with authorities.
C. P. MEMBERSHIP IS DENIED BY HARRY BRIDGES
• Taking the stand in his own defense recently, Harry Bridges, GIO waterfornt leader, denied membership in the Communist party and disputed government testimony that he had attended its meetings.
However, Bridges freely admitted that at one time he had been a member of the Industrial Workers of the World and the Marine Workers' Industrial Union, both of which, the government contends, were subversive.
AUTHOR TELLS WEIRD STORY
Before the Dies committee last week, the man who wrote the sensational book. "Out of the Night," under the pen-name of Jan Valtin, declared that the German Gestapo has its agents scattered through all phases of American life and that it is conducting a campaign to "tear up* the country by civil strife.
Krebs insisted at one time he was a member of the Russian secret police and later was a trusted agent of the dreaded Gestapo. German agents, he said, had been sent into this country as sailors and as refugees and have worked their way into defense plants and other vital centers. The Gestapo, he said, had compiled elaborate records on Germans and others in America and that they are compelled to make regular reports to Berlin.
Compoign for Sustaining Fund in Full Stride
A fiance at only two re pert*— one published last week and one
in this i»»ue-«bow conclusively
tkat Proletary's readers and frie«ids have tkeir newspaper at keart.
Last week's report on contributions te tke Proletarec Sustaining Fund included Frank Sodeik's eel-lection (Ckicago), $23.17j Josepk Snoy, Bridgeport, O., $13.57; Anton Zornik, Herniate, Pa., $4; and Jacob Locniskar, Dearborn, Mick., $4. A batch of contributions at one dollar or less were included in tkat report.
Tke report in tkis issue is topped off witk tke big collection made by Pete Benedict, Detroit, Mick., which filled tkroe collection blanks and totaled $58.S0. Otkers are i Louis Barborick, Milwaukee, Wis., $9.10; Jacob An-brosick, W. Aliquippe, Pa., $20.-50) Anton Zornik. Herasinie, Pa., $4.10} Frank Strak, Lawrence, Pa., $4; Leo Junko, Detroit. Mick. $14.15; Branck 21. JSF, Arma„ Kan.., $10.00; Anton BUsicfc Fontana. Calif.. $3.00; Josepk Jefc, Warren, Okie $1.80; Anton JaL kovick, Cleveland, O., $€.00; Mar-tin Judnick, Waukegan, III., $2.4S| John Krebel, Cleveland. O., $15.-25; Branck No. 47 JSF. Spring-field. III., $5.00, and a number of dollar contributors, making tkis week's total $161.55.
From tkese collections it is apparent tkat Proletarec kas many supporters in all sections of tke country, and witk tke advent of tke summer picnic season, SNPJ Day, SNPJ and SSPZ conventions, •■d tke various otker summer gatherings of our people, tke re skould be little difficulty in keeping tkis weekly list of contributions going at its present pace. Tkis will be tke surest way of freeing your labor newspaper out of its financial straits.
I THE MARCH OF LABOR
Communier
A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION
Social Security and the New Job
Proletarec Picnic Will Be Elaborare Event
BREED
Again from Crete, as from France, Norway and every other nation that
has fallen before Nazi military might, comes a story of treachery. Without being definite, news reports have indicated that disloyal natives had been playing the part of Hitler stooges.
This business of treachery is a nasty picture of human duplicity. However, "there's a reason."
The fact is that loyalty is not one of the virtues which the private-profit system can be depended upon to strengthen. Common interest is not what is glorified by the capitalist "way of life." Self interest Is.
What can be expected from a people who are taught to glorify the principle of "survival of the fittest" in human relations? We get the answer in the actions of people.
In peace time treachery to the common welfare is well rewarded. The Teapot Dome scandal was a story of treachery in high places. The closing of factories during the past decade while unemployment mounted is another example. So, indeed, was the plowing under of food while millions hungered.
Know, you advocates of private profit and self-interest, that treachery is the fruit of the seed you have been planting In the minds of mankind.
We Socialists urged that the ground be prepared for loyalty. We preached the gospel of common interest, common effort, common ownership and common reward. But we were snubbed as dreamers and derided as—-of all things!—-un-American!
"Get the gelt!" "Wouldn't you do it if you had the chance? .. V "If you have the brains you have a right to it." Those were the slogans that kept workers befuddled and prepared individuals for treason.
We urged cooperation and brotherhood. But our opponents—respectable ladies and gentlemen!—insisted that stealing from workers was honest so long as it was legal.
Well, you advocates of personal interest and competition, what can you expect? It was you who churlishly and disloyally refused to be your brother's keeper. It was you who answered Socialists with the libel that "every man for himself" was the standard of "human nature."
Reading (Pa.) Labor Advocate.
99
"May Herald
Foremost English-Slovene Publicotion of the Day
SO illustrated pages of short stories, poems, and articles of general interest about our people and their activities throughout the past 36 years. For the small price of twenty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the news stands.
Order a copy or more and sell them among your reading friends.
Order from:
Prole to rec
2301 So. Lawn dale Ave., CHICAGO, ILL.
Payrolls at All-Time H jh; Millions Idle
WAF1UNGTON.—Never before in the nation's history have as many workers been employed in factories ss at the present time. The total has risen beyond the level of 1929, the previous high^water mark.
Nevertheless, there are somewhere between 8,000,000 and 9,000,000 men and women without jobs.
These are interesting highlights in government reports issued recently, revealing that more than 37,600,000 wage earners are now employed in
?A,!:ííricU,tu^,ll Purs«»ts. Another 10,000,000 are working on farms,
bringing the total gainfully employed
to 47,500,000, or considerably more
than half of the population in the
age group from 16 to 60 years.
YOUNGSTERS SEEKING JOBS
The figures cited do not .cover »«veral million persons in the Army and Navy or on WPA, NYA and CCC payrolls.
Government officials regarded as experts on employment declared that in addition to the millions still unemployed, about 3,000,000 youngsters leaving class-rooms in June will be out looking for permanent or vacation jobs.
Estimates of new job openings for the remainder of the year ranee from 2,000,000 to 8,000,000. but only a portion of them will be filled by persons taken from relief rolls.
Remember
Newsweek. United States News. The New Republic, and The Nation are union-printed magazines and all of them have features similar to Time. Click, Friday, Look, snd Pic sre also union snd they have features similar to Life. Members snd friends of organised labor are requested to favor these union-printed magazines In preference to the non-union Time and Lift.
CHICAGO.—The Proletarec Picnic which will be held on June 22, will afford those who have been attending indoor dances and programs all winter long one of the first opportunities to get out into the open sir. And for that s more idesl spot than Kegl's Grove in Willow Springs is not to be found. It is spacious, wooded, clesn, and located in one of Chicago's most beautiful suburb sections, far enough away from the city so that you can call it a drive into the country.
Last week the committee arranging the picnic met again snd registered some definite decisions. Ray Rud-man's four-piece orchestra was selected to play In the open air pavilion, starting st four o'clock in the sfternoon. Before that time, or from the time that the grove will open immediately after twelve o'clock, a loud-speaker system will be in oper-ation, enlivening the atmosphere of the grove and crowd. And while the young folks enjoy themselves on the dance floor, the older crowd will take a turn at balina and a special new game which will be introduced at this picnic for the first time ever played at any of our affairs.
While no special bus will transport our picnickers, no one need be inconvenienced inasmuch as the regular Bluebird buses go to Willow Springs every hour. Our picnic attenders can get a bus at Cermak and Crawforfi twenty minutes after every hour. Same bus stops st all through streets on 22nd. Fare to Willow Springs is 36c one way, 60c round trip.
That Kegl's grove will be a gay scene of jolly, happy picnickers on Sunday, June 22, is a foregone conclusion. Probacy it is not necessary to do much more urging, as you too have already made up your mind to attend.
This picnic is run annually for the purpose of boosting the labor newspaper Pro lets rec. Entire proceeds go into the Proletarec Sustaining Fund, which keeps the paper going during the summer months.
So remember that while you are enjoying your fill of fun in nature's own setting, you are also doing a little towards helping a good cause
J. D.
FACTS ABOUT "ENRICHED" BREAD
Here are questions and answers about "enriched" bread from Consumers' Guide, publication of the Consumers' Counsel Division of th? Department of Agriculture.
Q; What is enriched bread?
A: It is bread which has in it the vitamins and minerals present in "enriched" flour.
Q: What is enriched flour?
A: Enriched flour is white or near-white flour which has in it specified amounts of at least 2 vitamins, thiamin (Bl) and nicotinic acid, and one mineral, iron. "Enriched" flour may also contain certain amounts of 2 other vitamins, riboflavin and Vitamin D, and 2 minerals, -aleium and phosphorus, but these are not required.
Q: Should "enriched bread" be used in place of whole wheat?
A: No. If you prefer white bread, be sure it is enriched.
Q: Has "enriched" bread more food energy than plain -white bread?
A: No. The vitamin and mineral additions do not change the energy value of bread.
Q: Will eating only "enriched"! bread supply you with the necessary' amount of the vitamins and minerals' present in this kind of bread?
A: Not unless you eat an excessiv. . amount. Then you would not be able, to eat enough other foods, supplying
other vitamins and minerals your body needs.
Q: Should you eat more bread if you buy the "enriched" kind?
Not necessarily. The important thing is to eat well-balanced meals.
Q: Are "enriched'* flour and "enriched" bread foods or medicines?
A: Tbey are foods, not medicines. No curative claims should be made for these products.
MAKING UNPASTEURIZED MILK SAFE
Where, milk is not pasteurized health experts recommend that it be boiled before use or made safe by one of 3 ways.
(1)	Boil the milk in a pan directly over the fire for 3 minutes while stirring constantly, and then cool immediately by placing the kettle in cold water, and then in the refrigerator.
(2)	Place the milk in a double boiler and let it cook while the water in the lower pan boils for 8 minutes. Then cool it quickly.
(3)	Punch a hole in the top of the bottle cap after pouring out s little milk. Then insert a thermome ter and heat the milk in a pan of hot water until the temperature reaches 143 degrees. Keep the milk at this temperature for a half hour. Then cool slowly and put the milk in a refrigerator.
These treatments not only eliminate the danger of milk diseases but delay souring of the milk.
A check from tke Federal Goiremment comes each month to jiypf iiif insured workers past 65 or to the famuie* of insured workers who have died.
No. 8.
Since January 1, 1940, monthly checks from the Federal Government have been going to retired workers past age 66 *whe were insured under the Social Security Act. When the retired worker has a wife also psst 66 years of age, the monthly income is increased by a half. When an insured worker has died since January 1, 1940, and left young children, monthly payments are made to his family.
The amount of monthly retirement benefits received by an insured worker under the Social Security Act
or the monthly income which his family gets in case of his death depends on his wage received In employment covered by the Federal old-age and survivors insurance system. That is the reason the worker should make certain the Government has a complete record of his wages.
This Federal insurance system is explained in a Social Security Board pamphlet entitled, "Old-Age and Survivors Insurance for Workers and Their Families." A copy of this pamphlet can be obtained by writing or visiting your local Social Security field office.
Plan to Build Pan-American Fed. of Labor
Plans for prompt reestablishment of the Pan-American Federation of Labor to promote unity of thought nnd purpose among labor orgsniza-Hons in every nation in the Western Hemisphere were adopted by the Kxecutlve Council of the American Federstion of Labor.
President William Green disclosed the A. F. of L. will send emisasries to every Lstln-American country in the near future to solicit cooperation In this movsment.
PEGLER AND THE PULITZER PRIZE
Westbrook Pegler whose maudlin ravings are paid for by labor hating dsily newspapers, got the rakeoff of $1,000 from the Pulitzer prize racket recently.
Money for the Pulitzer prizes is obtained from s fund left by Joseph Pulitzer, a poor man who rose to fame and fortune through publication of the famous old New York World.
What deep dtSgust he would have suffered could ke see of the conglomerations of misinformstion snd boiler plate tkat now plague large communities under the swindle of being called daily newspapers.
On the Old New York World of which PuHtscr was proprietor it is doubtful if Wsstbrook Pegler would have qualified for the position of copy boy, let slone office boy. For! Pulitzer was a good judge of men, j despising montebanks snd pretenders. His bones must have rattled | when a crude smear bungler was awarded a prize in the name of Pulitzer.
VISITORS
CHICAGO.—Visiting the Slovene labor Center Isst week were Paul Serjun, of Gillespie, 111., and Frank Ermenc, from Milwaukee, Wisconsin.
Printers Oppose Use of 'Life' in School Classes
CHICAGO. — The orgsnizstion committee of Chicago printing trades unions is conducting s drive to stop the use of the non-union Time maga-tine in public school classes. It has been found that a number of high schools and other Institutions of learning are using Time hi conjunction with studies in current history. In all such csaes the committee urges organised labor to interview school authorities and try to Induce them to stop the use of that periodical until such time ss It Is printed under union conditions.
Hearst Magazine Must Discontinue the 'Hooey'
WASHINGTON. — Hearst Magazines, Inc., and Good Housekeeping, a subsidiary, were ordered to cease and desist from using "seals of approval" and similar indications by the Federal Trade Commission here Mwy 28.
The commission's order was issued after lengthy hearings and a campaign conducted against it by the Hesrst newspapers which charged that the complaint was inspired by subversive characters within the administration.
"MISLEADING"
The commission found that the "tests" claimed by the magazine were phoney, that the "guarantees" | by the magazine were not gusrsntees at all, and that msny of the ads ap-pearing in the publication contained "false, deceptive, and misleading statements and representations."
The FTC's order directed the magazine to stop using the "sesl of approval" or the word "recommended" unless the product has been adequately and thoroughly tested and when the sesl is readily distinguishable from any other seals or emblems bearing a guranty.
LABOR'S PROGRESS
There are millions of workers in the United 6tates whose social and economic conditions are deplorable, but despite this fact, workers of all classes are making steady progress like the irresistible sweep of a mighty river. Eddies have been formed, and the pessimists, seeking only the eddy, point to it ss an indication that there is only s backward movement, indifferent to the fact that the full flow of the stream just beyond reveals true progress. They have forgotten or they choose to ignore the fact that only a few centuries ago half the world, no matter what their race or color, lived in slavery, that human life was counted so cheap and human dignity of so little consequence that men and women were tortured and killed for sport. Speak to them of the progress made by working people snd they will fling into your fsce the bitter argument of those who are unmindful of the day when labor was considered degrading and dishonorable—when the philosophers declared that a purchased laborer is better thsn s hired one; when workingmen lived in small, dingy, foul-smelling rooms; when they slept in cellars or over open drains; when men worked sixteen hours a day the year round, without being paid for the "overtime.**
They have forgotten or they ignore the time when manufacturers were actually paid to rid a perish of psu-per children, who then became white slaves, when it was a crime to increase the workingman's wages above a certain amount; when the working-man could be put into jail for owning a storekeeper ten cents; when the mechanic received only fifty cents for a day's work.
The condition of the skilled workingmen of our country today is superior to that of msny of the royalty a few centuries ago. The increase in wages and the miracles being performed with increased incomes, the shortening of hours of work, the multiplication of comforts, the now educational advantages, the right to organize. the superior position of the workers—all these have made think-
ing workingmen progressive human beings.
Many of these advantages have been obtained only in our o*rn generation. As we look back upon the past we shoul<i take courage and rejoice. But as we see the plans of for-eign dictators to drive us back into the slavery from which we have emerged after a long struggle in it* determination to save America—the land of the free—from the dominance of the dictators who have already conquered many of the democracies in Europe, and who look upon America with jealous eyes and with unfeigned covetousness.
—The Bridgemen's Magazine.
__» _
AFL, CIO MAY FLY ENVOYS TO BRITAIN
Representatives of the AFL and CIO may fly to England soon to confer with British labor leaders and survey labor's role in the war effort there.
According to present plans, the journey will be made by George Meany, secretary of the AFL, and Walter P. Reuther, official of the OIO's United Automobile Workers and author of the Reuther Plan for airplane production in the United States. Their flight will carry the approval of the heads of America's two major labor organizations—William Green of the AFL and Philip Murray of the CIO.
Wliile details of the trip are still being completed and the personnel is subject to change, a definite announcement is expected soon. It may ome directly from the White House There* i* also a possibility that Col. Philip Fleming, wage-hour administrator, will accompany the labor spokesmen.
Presumably one object of the visit will be to ascertain the degree t«> which British labor has gained s major voice in government councils since the start of the war. That issue has been vigorously debated here. In longer terms the American representatives may seek to lay some plans for permanent partnership with British labor in coming world developments.
LUCKY VISITOR
e ■ ■ ■
NEXT EVENT
PROLETAREC PICNIC
Kegl's Grove. Willow Springs Sunday, June 22
ft s as easy as ABC," says O. R. Hogue, manager, lighting and wiring sales, for Commonwealth Edison company as he shows Miss Gertrude Engel, llit Oak-dale avenue, Chicago, how to use the convenient timer clock on the Westinghouse automatic electric range with which she, WU9 presented as the 700,000th visitor to the Home for Electric Living, 330.1 North Marsh field avenue. Looking on is Paul E. Gallagher, manager of the house Donor of thé gift urns the Westinghouse Electric *upl>ly comjxiny. The demonstration house was closei .sunlay, June f, after attracting 70t,733 insitors in a i	record two-year period.