Pokret iiflteliic Ali je samostojno društvo učiteljic potrebno? Nedavno je bil imenovan na neko me> šano šolo za upravitelja tovariš, ki je imel razmeroma prav malo službenih let, dasi je prosila za upravitelj&ko mes.to tudi učiteljis ca, ki je imela nad 20 službenih let, a ji je bila prošnja ddjbita, četudi je po novem šol* skem zakpnu na mešanih šolah upravitelj lahko tudi učiteljica. Prosilka je že sllužbo* vala na dotični šbli in če bi slučajno ne b.ila ženska, bi mesto gotovo dobila. Sicer se je proti temu pritožila, toda kbnčnoveljavna tešitev Je ni došla. Obrnila se je tudi na Društvo učiteljic, toda žal, prepozno. Vemo, da to ni edini slučaj, ki se tiče krScnja principa enakopravnosti učiteljic. Toda ta enakopravnost je laftko tudi uzakoa njena, učiteljicam 'pa bo prišla v prid le tedaj, če se je bodo same zavedale. Načelo enakopravnosti se bo v Ipraksi izvajalo šele tedaj. ko se bo vsaka učiteljica — če je rno» merutano osebno prizadeta ali ne — zanimala za svoje dolžnosti in pravice, tako kot se zanimajo naši tovariši, ali ,pa še bolj, kajti moškim se a ^priori priznava to, kar si mo» ramo me šele priboriti. i Vemo pa. da je današnje življenje tako urejeno, da posameznik redkokdaj uspe, pa najsibo kvaliteta njagovih sposdtmosti še tako odlična. One pa, ki si isčejo osebne protekcije, moramo zaVračati in obsojati. Edino prava pot do uspeha, bodisi za iposa= meznika ali za cetoto, vodi skozi močno or» ganizacijo. Čim težja je boifoa za pbstoj po<" Samezriika, oziroma za njegove pravice, tem kompaktTiejša mora b;ti celota. To velja predvsem za našo skupno organizacijo, ki je nedvornno njena prva naloga, da strne vse naše vrste, da se tem lažje bori za naše skupne interese, a da ščiti po možnosti tudi pravice posarheznega organiziranca, naravnp brez ozira na s(pol. , Toda izkuŠnje nam pTičajo dan iza dnerrij da imamo me .učiteljice nešteto interesov, las.t,nih samo nam; da je še mnogo slučajev, takih kot je zigoraj inavedeni, ko se zapo* stavljajo učiteljice; da se često ravna ž mjimi kot s podrejenimi itd. iZlasti se tovarišice pritožujejo, da se njih delo manj ceni kpt ipoškodelp (izvenšplško); da so mpški čestP plačani za to, kar delajo uŽiteljiče brez» placno. Marsikatera učiteslj:ca začuti — za^ veStno ali podzaveštnO — od okolice in ab=; stoječih razmer ji sugerirano zavest o manj^ vrednpsti njenega dela ter postane disgusti* rana iri resignirana na delo, češ: černu,' saj Ve ne izplač^, če ,rii itiiti mpralnega zfidoŠče^ ¦(iji in prizpanja. Giejte, zgio je tako pp« trebrio, da Se združirrio me; učiteljice zasev lastno društvo, kjer se bomo lahko o vsem tem iporazgovprile, potožile — a če bomo močne, tudji zrri^gale. Zavedati se moramo, danas ve|e ,tispč".yezi v skuprip zajednico, da so intere^i fine "lnteresi vseri .iri obratno. 8amo s to zavestjo se bomo dvignile na ono mesto, ki nam pripada v službi in med na= rodom.