LIsTT ZA RA2VEDPILO l'N ZABM V O IZHAJA PO TRIKRAT NA MESEC. NENAROCENIH SLIK IN ROKOPISOV UREDNIŠTVO NE VRAČA IN NE PREVZEMA ZANJE NOBENE ODGOVORNOSTI. OGLASI PO DOGOVORU. Mejnik po Aškercu opevan Svet bil je živ. Branil je i on vsiljivcem tam par dežel. Utrudil se, a proti grozni tej premoči sam v boj je šel. »Hm, pravijo, da ni baš varno iti tod v Hang-fu-fej! Popotnike, da včasih rado straši ob cesti tej.« Pa bil je Čank-Ghajšek svoje dni vojak vam, celo maršal, je večkrat čul dvanajsto uro biti, pa bi se bal?! ' (Nadaljevanje na 2. strani.) Opozorilo! V 5. številki »C i k-Čaka« smo vsem novim naročnikom priložili poštne položnice. Ker nismo podružnica nobene stranke in tudi ne nobene finančne skupine, vljudno prosimo, da naročniki čim prej izvrše svojo dolžnost. * Za naročnike zunaj Jugoslavije objavimo v prihodnji številki podrobna pojasnila in navodila. Ze danes pa vse prijatelje v tujini opozarjamo na knjižne nagrade, razpisane v 5. štev. »Cik-Caka«. Saj pomeni prav slovenskemu človeku v tujini naša knjiga košček domovine, živ pozdrav naše zemlje in naše krvi. Zato vabimo vse naše izseljence, čitatelje in naročnike »Cik-Caka«, da pridno sodelujejo pri naših nagradnih ugankah. Opozorite nanje tudi svoje znance in prijatelje! (Nadaljevanje s J. strani.) Še bal v Mandžuriji se smrti nisem, zrl ji v oči — pa tukaj mar ko dete bi trepetal, če kaplja se iskri?!« Dospe do svoje zemlje ... Čuj, iz teme: »»Joj! Kari bi del?«« »Kaj? - Kdo si, lopov? - Kam naj deneš, vprašaš? - I, kjer si vzel!« »»Vzel sem med tvojo bil in — svojo last j o mejnik le-ta, presadil ga na last sem tvojo za carstva dva ... Oh. in sedaj, odkar je proračun odplaval na oni svet, nazaj ga nosim, kamen ta prokleti pač sto že let! Oh, to teži!«« ... Zabliska se: po cesti pred njim sopeč, pripognjen stopa sosed Thin-Thid, na rami mejnik noseč! ... Pa bil Canlc-Ghajšek svoje dni maršal vam in ni se bal... Kako si dom je rešil s sejma pa ie ni znal! Ni čuda! Prineso mu vsi novico, ko sine svit: »Sinoči je krepal naglo gladni sosed, mejaš naš — Thin-Thid.« Zabkat Abecedni ringaraja (Piše Zabkar. riše Rom) Arijci smo rasa prava, Ahmed bil je nekdaj kralj, Azija je vsa krvava, Angliji dovolj je šal. Beduin ni hlapec vzorni, brhka Francka se moži, Baski Franku so pokorni, Beneš zunaj se drži. (Dalje prih.) Kar koli za okrepčilo želiš, v,»RIO« vse na izbero dobiš: Izvrstne alkoholne, krepčilne pijače, kavo po želji, odlične jedače, družbo izbrano, cene solidne, znance prijetne, v Sloveniji vidne. Vsi z vami radi pohitijo kar naravnost v »RIO«! Ljubljana, Šelenburgov _ ulica „ i*. Lastnik: Joško Šmuc Ponosen očka se je hotel postaviti s svojim nadebudnim sinčkom pred tetico. — No Janezek, povej nam, koliko je tri in tri? — Pet! — je bil Janezkov ponosni odgovor! — Vidiš tetica, samo za malenkost se je zmotili 'Morala v dimniku To ni kar tako! Morala je pri nas na višku. Povsod imamo zanesljive in neoporečne ljudi, ki skrbe za to, da se kaj pregrešnega ne pripeti. Pa je ono nedeljo opazil tak svetnik, kako je sosedov Tone zlezel k svoji Micki. Brž je mož alarmiral zavezniške moraliste, ki so nemudoma odhiteli proti kraju nemarnega greha. Tone in Micka sta kljub zaverovanosti v svojo srečo zapazila prihajajoče. Mlada kri, mlada misel! Smuk oba v kuhinjo! Micka na ognjišče, Tone njej na rame, odtod pa naravnost v dimnik! Micka pospravlja po kuhinji, moralisti iščejo in grdo gledajo, a greha ni, tega prekl&tega greha ni v nobenem kotu! Radi ali neradi se moralisti umaknejo vsak na svoj dom. Tisti, ki jih je alarmiral, jih skoraj dobi po grbi, Micka pa brez alarma pokliče Toneta iz dimnika in je potlej fant do bele zore zadovoljen s pokoro, ki jo je bil moral opraviti v dimniku za blagor morale. Rom. Profesorska Profesor Tone Debeljnik se odpelje z motorjem na sprehod. V nekem gorskem letovišču na senčnatem vrtu neke restavracije ustavi ter naroči liter vina, da bi si nekoliko dušo privezal. Nenadoma pa opazi, da tudi motorju primanjkuje kuriva, zato naroči tudi liter bencina. Med tem pa zapazi v bližini neke prav izredne botanične redkosti, ki jih prične z zanimanjem opazovati in Študirati. In konec te sto rije? — Profesor je bencin spil, vino pa stočil v motor in nista mogla dalje ne motor ne profesor žaba Drug za drugim Kmet (sosedu): »Janez, ti si res prvi za bikom!« Sosed: »A, potem si pa ti bik, ko greš pred mano!« Pametno — Dr. Figa je vzel svojo tipka-rico za ženo. Ali ni to malo, no, tako —? — Edino pametno! Taki ženi bo lahko diktiral. Nič posebnega Gospa (gostu, ki prihaja v po-sete): »Kaj, vinjeni pridete k nam, gospod Jelinšek? Kaj takega se mi še ni pripetilo!« Gost; »Meni pa že večkrat.« Sporočilo gasilcem da sta si Chamberlain in Dala-dier za letošnje poletje nabavila avtomatične hladilnike, ker se obeta precej vroča letina ... da pomeni beseda »filozof« tapetni mojster, ker marsikateri filozofi tako kvasajo kot bi »filali zofe«, da v Sloveniji marsikdo s tem, da čisti svoj strankarski znak s sidolom, čisti svoje prepričanje, da je ljubljanska dramska uprava sklenila, da prekrsti Tolstega dramo »Živi mrtvec«, če bi bil deficiten, v »M r t v i živec«... da je Ljubljana zaslovela šele po potresu leta 1895., ker je od takrat v Ljubljani vse nekako raztreseno ... da se je Slovenija pretečeni mesec pričela nagibati k tropskemu pasu, kar smo opazili po pravih pravcatih abesinskih nalivih, da marsikateri politični voditelji, zato ne smejo jesti fižola, črnega kruha in česna, ker imajo narod za sabo, da bo na Vidov dan pri marsikateri družini — vidov ples. Zaba Barle (na onem svetu): »Halo, halo! Je tam gasilska župa Ljubljana?« ....: »Da tu! Kdo kliče?« Barle: Ustanovitelj slovenskega in jugoslovanskega gasilstva Barle.« ....: »O, pozdravljeni! Želite, tovariš starosta?« Barle: »Nič hudega, prijatelji. Samo tole bi vam rad povedal: Če ste ga že s plakatom za kongres malo polomili, skrbite, da bo vsaj vse drugo v redu. Na pomoč!« ....: »Na pomoč!« prepir Chamberlain (razburjeno): »Kaj se bos repencil! Samo zaradi moje osebe si postal tako svetovno slaven/« Dežnik ; »Ne boš! Ti, le ti si postal popularen zavoljo moje malenkosti/« TiUo. pciUaia mcalc... (Po Zupančiču - X) Tiho prihaja Mrak, plah je njegov korak, plaho bega. Revež, zakaj drhtiš, česa, povej, se bojiš, vsega, vsega ... Ali je vzrok edin, , tvojih dram pogin puhlopraznih? Jeli neumnost — hudir — puhnila spet na papfir misli ti blaznih? Ali pa »Grohar« morda v teaterskih koših mečka se pletenih? Ali so kritik cel voz dali ti zopet pod nos zasoljenih? Tiho prihaja Mrak, plah je njegov korak, v glavi nemir ... Revež, zakaj drhtiš, česa povej, se bojiš, slovenski Šekspir? Lahka glasba Delavec tovarišu, ko sta si iz ne-botičnikovega bara prinesla klavir: — No, si sedaj še vedno istega mišljenje, da je Beethovnova glasba lahka? Z. Ha U znati! Vi Prleki, kteri prebivljete tam negi v totih Slovenskih goricah, ste dobri ltidi — nič vam nemrem slabega djote. Tudi lepi guč mate. Samo je pri vas takšja stvar, ka mate nek-šje čudne čehake, kateri si? totega — bogme dobrega — vina tak stra- šajnski nažerejo, ka se te s kolci tučijo po keblačah, pa si šijake tarejo. Skoro vsakšji teden pokopljejo kakšjega čehaka tam na cintori, druge pa odpelejo žandarmi na gerihto v Ormož, al pa Viipti (v Ptuj). Tam se Prleki tak grdo lažejo, ka se s&mo kadi: »Jožeka je s pušenšanka gospodar viin zahitijo, zato ka je meja vinjek v roki.« On pa je čisto sam bej-ža tuta doleh, te pa je opa, pa se zakla. To smo gnes napisali, samo tak, ka do Prleki znali, ka mo tudi zaje pisali, n. pr. kak je toti Muki Lesjak z Ormoža, se ga vsi poznate tistega hecig buhpintara, ki jih je že tejko našpila, vrapce vkiiper nalo-vio itd. Prleki pa do vse to štele, pa se te smejale! Na svideje! Ž. Ujak Sima se je peljal iz Zagreba proti Beogradu. Ko je dospel v Sisak, je zagledal v cirilici napisan Sisak kot Cucak ter zagodrnjal: >Ala je to čudno, da je iz našega lepega Siska naenkrat nastal — cucak (pes). Zaba. Študentovski Vidov dan OČE: »No, ali si zdelal?« SIN: »Jaz ne, ampak profesorji so me pa pošteno ,zdelali'!« OČE IN MATI: »No, dobro! Zdaj te bova pa še midva!« Kopitar: »Ko bi bil vedel, da bodo kdaj po meni imenovali kako ulico v Ljubljani, bi rajši nikoli ne bil postal učenjak!« Domač pridelek O š t i r : »Miha, hitro napravi še 5 litrov pristnega Štajerca! Saj vodo in ekstrakt imaš že doli. Samo hiti, da goste lahko točno postrežem!« Miha: Takoj grem! Tri litre imam itak že pripravljenega! Izvrstna roba, brez skrbi.« Ljubljanska megla »Oj, prej neznane srčne rane!« je stokal Zane iz Ljubljane, se v lepo Micko je zaljubil, za njeno roko že je snubil: bogata je njegova Micka, a Zane nima niti iicka. Upniki in advokati, začnejo ga nadlegovati... Pri Micki Zane nima sreče ... In Zane hoče v tej zagati, življenje svoje si končati, zjutraj on po cesti gre, do nebotičnika mi pride že. Trinajst nadstropij, velikanski, naš nebotičnik je ljubljanski, oj, ti zaspana vas Ljubljana, vsled megle si svetovno znana!!! In zdaj se Zane je odločil, iz nebotičnika je že odskočil, je strmoglavil in zakričal, pa v megli spotoma obtičal... Visoko gori plava Zane, iz goste megle se ne gane. Spodaj so ljudje se zbrali, radovedno so zijali! In Micka prihiti vsa bleda, preplašena in čisto bleda. Ko množica pol ure čaka, že prvi stražnik prikoraka, on vso to stvar protokolira, požarno brambo alarmira. Požarna bramba ti ljubljanska, brzina tvoja je neznanska! Po pot pa že čez ure dve, pri Zaneti prikaže se: rešilno mrežo mu podstavi, a Zane pa ne strmoglavi. Opoldne megla se razbline in Zane pade iz višine. V mrežo se ga je vlovilo in prav nič se mu ni storilo. Zdaj Micka Zaneta objame in mu obljubi, da ga vzame. Ljubljana g in j ena vsa joka, čez par dni pa je b'la poroka. * l!lU!tfi!iii< ifLttttjgM Prizori z zasedanja v Ženevi /Crižem /Cražem > Japonci so pa tiči! Skoraj bi bili z neko tajinstveno tekočino potopili vse ameriško brodovje. »Zveza neimenovanih iz Slovenije« se je že po radiu obrnila na 'japonske mer oda j ne kroge s prošnjo, da ji odstopi del te tekočine. Kakor hitro prejme odgovor, bo sestavljena široka in reprezentativna komisija, ki bo nemudoma odpotovala na Japonsko, da prevzame dragoceno tekočino. Uporabljali jo bodo baje za potapljanje neizpolnjenih obljub v javnem in zasebnem življenju. • Sloveska modrost je prodrla že v najvišje kroge širokega sveta. Kadar pri nas se je jo repo, morajo prav debelo lagati, če hočejo, da jim bo pridelek kaj prida. — Te naše narodne modrosti so se zdaj navzeli diplomat je. Zdi se le, da so naš v temeljitosti celo prekosili. * Pravijo, da pomeni srečo za novoporočenca, če na njun poročni dan dežuje. Ker je na otvoritven dan »Prekmurskega tedna« lilo kakor iz škafa, astrološki vre-menoslovci tudi Prekmurcem napovedujejo srečo. * Doslej še neregistrirana »Zveza zločincev in vagabundov dravske banovine« baje v kratkem izda album s slikami in opisi vseh sedanjih in bodočih detektivov za lažjo orientacijo svojih članov. Knjiga bo bržkone redkost, ker vlada že sedaj v podzemlju zanjo baje silno zanimanje. KrpčlJ Ičapica šUotslUU Skot je moral k zdravniku, vedel je pa, da zdravnik za prvi obisk računa več, a za naslednje obiske pa manj. — Gospod doktor, mu je rekel, zadnjič sem bil pri vas. Bolečine v hrbtu mi pa vendar niso pojenjale. — Tako? pravi zdravnik, potem pa uporabljajte še nekaj časa zdravila, katera sem vam zadnjič predpisal. Zdravnik je bil namreč tudi Škot! « Škot pride v avtomatski bufet: — Koliko stane kava? — 2'50 če sedite, 2'— pa če stojite. — Dajte mi takšno za 1"—, bom kar na eni nogi stal! * Najbolj skopi so Škoti iz mesta Aberdena. Tam je bil doma tudi lastnik nekega cirkusa. Nekoč je moral odpotovati po opravkih v London. Pri tej priložnosti se je zelo zanimal za reklamo, katero bi mogel morda doma s pridom uporabiti. In kot nalašč; na nekem gledališču vidi napis: — Ljudem, ki so starejši od devetdeset let ni treba plačati vstopnine! Katera hiša je najbolj rentabilna v Ljubljani? (jisn^sod Ibu 'auiBfJ9A au iop}j •nuoipBis ud JtiuDjioqau ijaza-j) IZ VODISKEGA KOTA Naš kolporler Preste nosi, slane, sladke, in novice dolge, kratke, poleg tega vmes časnikov veselo "zies. Čvrsto nosi koš Vodičar, dobrodošel je novičar, da mu lažji je korak, no, za to skrbi »Cik-Cak«. Kjer potrka, ga sprejmite, z njim se malo pomenite, saj sprejema vse za vic kolporter naš iz Vodic. ŽENITNI OGLAS Tam v polju dekle zalo močno moža želi, zanj bi prav rado dalo pol svojih mladih dni. Kdor hoče, bo nebesa pri njej lahko imel, sad njenega telesa za — svoje dete vzel. Naprej beseda naša za zdaj naj še molči, komur je všeč ta paša, naj v Polje pohiti. Vodiški Drobne vesti za vesele ljudi Za povzdigo tujskega prometa v našem lepem kraju ima nočni čuvaj nalogo kontrolirati vse »nočne letoviščarje« in tako skrbeti za kar najbolj izdatno kalenje nočnega miru. * Pomladno hrepenenje se pri neki vzorni lepotici vzbuja med 10. in polnočjo. Ker takrat ne sije sonce, jo obide drugačna svetloba, ki pri drugih fantih vzbuja veliko zavisti in hudih besedi. Izkušeni starejši ljudje tolažijo mladino, naj se nikar preveč ne razburja, češ da itak polagoma pridejo — vsi na vrsto. * Vzorencvetje brhki sinko, »ljubezni sad«, ki šteje komaj 11 pomladi, pa je mater osmukal za skoraj tri »jurje«. Pokazal se je gospoda in pridno dajal za pijačo, nazadnje pa se je rujna kapljica spremenila (— prav nasprotno kakor vemo iz čudeža v Kani Galileji —) v kaplje vodice — spokorne solzice. Švrk. Na obroke Ravnatelj (snubcu, ki prosi za hčerino roko): »Prav, toda doto lahko izplačam samo v obrokih.« Snubec: »Potem najlepša hvala, gospod ravnatelj! Vaše hčere vendar ne morem na obroke vzeti za ženo.« Iz Krškega Veseli Jože pripoveduje: >šaklamenšk, pleklet, ko sva še žadn'č š Pepetam žačela metat, šn biu te peru ješ špodit ko sva še pa dru- gič vrgla, je biu pa von žgori. Šakla-menšk, ko šva še pa tretič vrgla, šn ga pa le na sebe potegnu, četrtič me je pa ta pleklet mule pa vrgu.« »Potem šva še pa vorng štepla. Von je mene š planko tepu, jiš sn pa njega š klofeto. Von je mene ža lase čuku, jiš sn ie pa ža travča držu. Von je šou peš domov, mene šo pa v plaht v špetav nešl.« Tako je povedal Leskovški Jože, ki je imel sedem sinov, pa so bili vsi fantje. • Širite „CIK-CAKi" • Pri "kosilu Varčen gospodar: »Čujte, Pep-ca, ste pa že spet eno poleno preveč pokurili, da je juha tako salamensko vroča!« Pozor! Novott! Cenjene čitatelje opozarjamo, da smo pridobili za »CIK-CAK« znanstvenega grafo-psihologa V. Novaka iz Maribora. Že v prihodnji številki bo priobčil velezanimiv članek o spoznavanju človeškega značaja in potem stalno urejeval novo zaglavje: GRAFOLOGIJA. V tem zaglavju bomo redno brezplačno objavljali rokopisne analize naših čitateljev in naročnikov pod v dopisih označenimi šiframi. Kuoon za brezplačno grafološko analizo: Ime in priimek ....................................... Poklic............................................................. Starost ....................................................... Kraj ............................................................... Zadnja pošta ....................................... (Pišite čitljivo in razločno.) Kratko grafološko analizo prejme vsak, kdor nam pošlje kupon, brezplačno. Glede podrobnih analiz dajemo pismena pojasnila. Vprašanjem je treba priložiti 3 din v znamkah za odgovor. CIK-CAK Ljubljana, Sv. Petra nasip 53. Ce profesor kuha mleko Po naših lovitvah Dramatični prizor Julio (brez Romee): »Vidite, gospod Poštnik, če bi se pri meni zavarovali proti tatvini, bi imeli zdaj vsaj malo koristi, ko vam je gospod Franc Zos sunil vaš bojni jeziki« Šentjakobski Jago ali Stroh-schneider: »Molči, Julio, raje pomagaj meni, ko mi hoče ta pro-kleti Janez prestriči vrv, da bi se ne mogel pribalansirati do kakega mesta!« Janez Jama: Ej, ej, kaj še ne veš, da sem pred kratkim naskrivaj slavil svojo stoletnico in sem si v tem svojem dolgem in napornem življenju nabral dovolj skušenj, da vem: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! Poštnik: Čudno, čudno je vse to, saj sem jaz vendar tako zelo inteligenten ... Franc Zos: Je suis bien con-tent... Zaba Ugankarjem Tri uganke Zakaj ima žirafa tako dolg vrat? Zakaj ima vsak človek hrbtenico? Kakšen je zamorec, če skoči v. Rdeče morje? (Odgovori v prihodnji številki.) Žaba. Danes objavljamo drugi del naše sestavljenke. — Izrežite in shranite, da se lahko udeležite nagradnega tekmovanja. Čitatelje opozarjamo, da je obraz, ki ga da vseh šest delov sestavljenke, povsod dobro znan. Njegovo ime je v vsakdanjem govoru, zlasti v jezi in nejevolji, prav pogosto v rabi. Seznam nagrad je objavljen v 5. številki »Cik-Caka«. Kar čvrsto delo in obilo sreče! na Dramatična himna — Kje si bil včeraj? — V gledališču. — Kaj pa so igrali? — Neko dramatično himno. Mislim, da je imela naslov MRAK in da jo je spisal neki IVAN GROHAR. Žaba. Telef. št. 47-54 optika/ LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA Kdo jo bo ujel, to je sedaj vprašanje! Pismo gospoda More Gospod Mora Čevapčič, slovenski niti • polinteligent, ki se oblači po najnovejši modi, si je nabavil latinsko-slovenski slovar ter pisal neki gospodični, ki je inteligentna in Moro, ki leta za njo. iz razumljivih vzrokov odklanja, pismo, ki naj ji dokaže, da je tudi on inteligenten: Titularna in polnonaslovno veleeenjena gospodična! Preteklo sredo se je vršil eksotično elegantni družabno-plesni večer vehe-mentnega in ponosnega PSK-ovega šport-no-plesnega ljubljanskega kluba v simpatični Kazini in to logično v velikolepi plesni sobanski dvorani, v kateri so raz stropa kolosalno in temperamentno viseli blesteči lestenci iz kalijevega stekla ter razširjali interesantno opalnt) razsvetljavo, ki se je sijajno in krasno po-mešavala s simboli različnih držav, ki so k temu markantnemu in instinktivno imponirajočemu plesnemu turnirju poslale svoje inteligentne reprezentante. Poudariti moram, da še nikdar, nikoli in nikjer nisem ugledal tako klasično vzor- ne lepe plesne koalicije in kolosalnega salonskega reda kot ta večer, ki me je s svojo tehtnostjo in abstraktnostjo tako projiciral s svojim sukusom in pozitivnostjo, da bi moral biti kreten in indo-lent, če ne bi zapazil tako redke rari-tete, ker pa sem po svojem temperamentnem karakterju poet, sem čutil, da mi je v duši in srcu tako lepo, kot bi imel v sebi vrtiljak s hidravličnim vodometom. Vendar pa mislim, da sem grešil proti sebi, ker sem prekršil svoje vitalne principe, da sem človek in ne višje razvito animallčno bitje. To Vam pišem izključno in le vsled tega, ker sem užival vse to bajeslovno razkošje brez Vas. Omeniti moram pa tudi, da sem bil zelo inspiriran tudi od svetlo se sve-tlikajočih zrcal, ki so se blesketala kot lesketajoči se žarki ali spektrum nove pomladi. V plesnem izvajanju samem sem pa kot detektivsko-policijski pes ad oculos in samolastno zasledil mnogo grandijoz-nega in temperamentičnega kulturnega ponašanja, zlasti in posebno pa mi je ugajal in dopadel turnirski tango v plazečih likih ter a priori simetrični drži. Ganil me je tudi angleški valcer (walk), ki sem mu vehementno in burno aplav-diral a la strokovnjak, kot mi pravijo prijatelji. O, kako antisimpatično se mi zdi dejstvo, da nisem mogel skupno z Vami — viribus unitis — uživati tega doživetja. Orkester nas je permanentno presenečal in frapiral s svojo globoko, tehtno muziko, ki je zajela v vsej svoji globočini srca vseh kooperativno sodelujočih plesnih izvajalnih parov, ki so drug drugemu korektno, opasno in lo- . jalno konkurirali. Jaz zase iščem v plesu fundamentalnega razvedrila in psihične spremembe, ki daje človeku zamah in glasbeno razpoloženje. Ob 2. zjutraj je bil ta kulturnobojni turnir zaključen in končan. Občinstvo in publika se je pričela razhajati. Rezultati so javljeni in objavljeni v časopisih. Tu, 17. junija 1939. Mnoge krasne in s srcem poživljene temperamentne pozdrave od vedno z vsem bistvom Vašega More Cevapčiča m. p. (Priobčil Zaba) Ciganska sicoia Po svetu jaz okrog blodim, miru ubog obrok, za tuje grehe le trpim, svet mi je — krvolok. Ko sem se s palmo še igral, nihče me maral ni, ko sem pa malo zropotal, so brž me zvezali. S kanoni, tanki, bombami me dragi zdaj krote, pod groze katakombami pretakam sam solze. Cik-Cak izhaja po trikrat na mesec. — četrtletna naročnina din 12, polletna din 20, do Konca koledarskega leta (lin SO. — Izdaja in urejuje Ivan Albreht v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljub-IJana, Sv. Petra nasip 53. Cek rac. pošt. liran. št. 14.095. — Tiska tiskarna »Merkur« d. d. T Ljubljani (njen predstavnik O. Mibalek). OTROŠKE VOZIČKE, KOLESA, ŠPORTNE PREDMETE najugodneje kupite Mikiošičeva c. 20 Potovalna pisarna M. OKORN organizira izlete v tu- 3n inozemstvo ter daje na razpolago udobne avtobuse za društva in organizacije M. OKORN, LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA ULICA 3 TELEFON ŠTEVILKA 22-50