Štev. 13
V Ljubljani, 30. junija 1916.
LVI. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva *
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
7
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10"— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
I Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h , , , dvakrat . . 12, . , „ trikrat . . 10 , ! za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. | Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
!a skupno ÄS@S
Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva je poslalo vodstvom Slovenske Šolske Matice, Društva slovenskih profesorjev, Društva slovenskih učiteljic , in Slomškove Zveze ta-le dopis:
Cenjeno vodstvo!
Sedanja vojna, ki do temeljev pretresa ves kulturni svet, ga gotovo preobrazi tudi v prosvetnem oziru. Dolžnost nas, ki nam je pouk in vzgoja slovenskega naroda prva in najsvetejša dolžnost, mora^biti, da se pripravimo za tisti čas, ko nam bo na razvalinah in grobovih, 'iz tisočerih ran in smrti graditi novo življenje in lepšo bodočnost ljubljeni domovini! Slovenski učitelji in slovenske učiteljice moramo storiti od svoje strani vse, kar je v naših močeh, da ne ostanejo preogromne žrtve, ki jih je zahtevala od našega naroda in jih še zahteva sedanja vojna, brez koristi za bodočnost naroda in domovine!
Treba je skupnega dela vsega slovenskega učiteljstva: ljudskošolskega, meščanskošolskega in srednješolskega!
Ob misli na domovino in slovensko mladino morajo stopiti vsi drugi oziri v ozadje! — Slovensko učiteljstvo imenujejo pionirje prosvete. S skupnim delom za kulturno bodočnost svojega naroda si hočemo tudi sedaj prislužiti to častno in časteče ime!
Mi smo kulturni delavci; avsmoter kulture je poleg drugega tudi zbližanje ljudi, ki so ločeni tako ali drugače. Ce gojimo kulturo vsi, ali se ne moremo združiti v vprašanjih in nalogah, ki jih stavlja kultura kot pogoje razvoja duševnih sil ter moralnega napredka našega naroda, ki si — duševno jak in kreposten — ustvari sam materialno blaginjo ? V e 1 i k čas je sedaj, še večji se poraja iz sedanjosti; naj niti eden niti drugi ne zaloti majhnih in nepripravljenih ljudi!
Če more — mora! ... Saj edinec sam plešoč je v vetru list nagnit, ugahnjen; k svobodi pa si smelo pot ravnam, od sile skupnosti močan, predahnjen !-
Prvi ukaz je ukaz domovine! — Brezpogojno slušajoč temu povelju, ponuja podpisano vodstvo prijateljsko svojo roko k skupnemu delu preko vseh predsodkov in nasprotstev vsem, ki so dobre volje! Vse organizirano slovensko učiteljstvo, ljudskošolsko, meščanskošolsko in srednješolsko, naj se zgrne v mogočno vojsko kulturnih bojevnikov, ki hočejo nesebično z vsemi silami na temelju svojih bogatih izkušenj in modernih pridobitev vzgojeslovja in znanosti zgraditi svojemu narodu ponosno stavbo duševnih sil, kreposti in prosvete ter zagotoviti sebi in zanamcem lepše moralno in materialno stališče! Iz vrst slovenskega učiteljstva vseh kategorij poveljujoče odmeva prvi klic k združenju in zedinjenju Slovenije v okvirju naše države.
V ta namen ustanovimo „Narodni kulturni svet vseslovenskega združenega učiteljstva"!
Formalno predlagamo:
1.	Cenjeno društvo naj se predvsem načelno izjavi, ali se hoče pridružiti skupnemu delu? Ako da, naj
2.	cenjeno društvo imenuje tri svoje zastopnike, ki bi imeli pravico, oziroma pooblastilo, da govore, glasujejo in sklepajo v imenu svoje organizacije.
3.	Cenjeno društvo naj vsaj v glavnih, temeljnih obrisih izdela načrt o pre-osnovi šolstva, kakor ga zahtevajo načela novodobne znanstveno utemeljene vzgoje in naše slovenske razmere.
4.	Cenjeno društvo naj formulira svoja načela o moralnih in materialnih pravicah, dolžnostih in zahtevah slov. učiteljstva.
Odgovore — pozitivne ali negativne — prosimo zanesljivo poslati podpisanemu vodstvu do dne 30. junija t, 1. Za pripravljalna, prva dela je torej časa dovolj!
Na podlagi teh odgovorov nam bo mogoče določiti kraj, dan in uro prvemu sestanku. Nanj odpošlje podpisano vodstvo poleg svojega predsednika kot sklicatelja še po enega zastopnika kranjskega, štajerskega in primorskega učiteljstva, ki jih določijo dotične deželne organizacije!
Z združenimi močmi za srečo in čast domovine!
S slovenskim tovariškim pozdraviloml
Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva,
v Ljubljani, dne 10. maja 1916.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 14. julija 1916.
Ob sklepu prvega poletja 1916 vabimo na poravnavo zaostale in na obnovitev nove naročnine. — Naš težavni položaj je razviden iz teh podatkov: Za tekoče leto ni plačalo vseletne naročnine še 325, polletne pa 78 naročnikov, oziroma naročnic, kar znači izdatno vsoto 3640 K! O dolgu izza prejšnjih let niti ne govorimo. — Jasno je, da brez sredstev ne moremo nikamor naprej. Ako se hočemo vzdržati v teh najtežjih časih, mora vsak posameznik brezpogojno storiti svojo dolžnost. K temu nas izpodbuja upanje, da pridejo po* vojni tudi nam boljši časi! — Prosimo!
Volna.
L. Jelene, predsednik.
Vil. Rus, tajnik.
Po dolgih devetnajstih mesecih strahu in upov je prišlo šele sedaj na c. kr. sod-nijo v Cerknem na Goriškem uradno obvestilo, da je dne 21. novembra 1914 umrl v bolnici v Felzovikozu na Ogrskem naš ljubljeni, zvesti tovariš Stanko T e r-d a n, učitelj-voditelj v Otaležu pri Cerknem. Ob tej strašni vesti nas je objela ne-Opisna žalost. Tovariš Trdan je bil vpoklican takoj ob prvi mobilizaciji. Odšel je na severno bojišče z bolnim želodcem. Napori vojnega viharja so popolnoma raz-glodali njegovo zdravje. Trdanov vojaški tovariš Adalbert Hribarnik iz Idrije, ki je začetkom tega meseca padel na ruskem bojišču, zadet v trebuh, ie našega bolnega Stanka takrat spravil v bolnico. Od tedaj ni bilo glasu o njem — sedaj pa je prišla vest, ki je uničila vse naše nade, da se morda še kdaj snidemo z njim! — Stanko Trdan je bil rojen 1. 1889 . v Trstu. Učiteljišče je dovršil 1. 1909, definitivno pa je bil nastavljen 1. 1913. Bil je učitelj v najidealnejšem pomenu te besede: delaven v šoli in izven nje, ves goreč za svoj stan, za srečo in omiko slovenske mladine; njegovo mlado življenje ie obetalo' najlepše plodove. Toda neugodno učiteljsko materialno stanje je zaplodilo v njem kal bolezni.
V Jagerščah in v Otaležu je4 moral sam kuhati najskromnejšo svojo hrano, ker mu niso dopuščala sfedstva, da bi si kako drugače pomagal. Tako je prišlo, da je prihajalo delovanje želodca čim nered-nejše, dokler ga bolezen, povečana do neozdravljivosti od vojnih štrapacev, ni vrgla v prerani grob: tragedija slovenskega učitelja-vojaka, ki samega sebe žrtvuje domovini! — Stanko Trdan je bil navdušen Sokol. Kot član Sokola v Cerknem je iz daljnih svojih hribov redno prihajal k telovadbi, da je tako na eni strani utr-jal odporno silo svojega telesa, na drugi strani pa dajal vsej svoji okolici najlepši zgled neumornega dela, požrtvovalnosti, navdušenja in izpopolnjevanja. Bil je tudi član trobentaškega zbora. S svojim tihim, a kremenitim značajem, s plamenečo ljubeznijo do vsega, kar je lepo, vzvišeno, dobro in plemenito, si je pridobil najsplošnejše simpatije, da ga ni danes znanca, ki bi ne obžaloval njegove zgodnje smrti!
Na daljni ogrski zemlji je omahnil v grob mož, tovariš in brat najlepših vrlin, po telesu in duši slika in vzor krepostnega sina slovenske zemlje!
Bodi ti, dragi naš Stanko, v naših srcih ohranjen neminljiv s p o m i n ! S1 a v a t i, j u n a č e n a š m i 1 i!
IZ VARŠAVE.
Varšavsko vseučilišče ima lepe prostore v skupini poslopij sredi mesta. Slušateljev je nad 1200. V knjižnici se čuti pomanjkanje strokovne znanstvene literature. V zgodovinskem oddelku se pogrešajo zlasti poljska zgodovinska dela, ker se je vseučiliška knjižnica pod rusko upravo jako ogibala poljske literature. — Največ odporne sile je pokazala znanost. Znanstvena društva skoraj nemoteno nadaljujejo svoje delo. Glavno »Varšavsko znanstveno društvo« je tudi med. vojno ohranilo svojo znanstveno in gmotno so-lidnost. Lepo se razvija društvo prijateljev zgodovine Varšave. V Varšavo prihajajo tudi nemški učenjaki. Stalno se je naselil arhivar dr. Warschauer, ki je odkril v Varšavi mnogo zapuščenih arhivov, v katere doslej še ni pogledalo nobeno nerusko oko. Poljski arhivarji in knjižničarji marljivo zbirajo gradivo za poljsko zgodovino med svetovno vojno. Med drugimi zanimivostmi se na primer nahaja vojaški1 rusko-ogrski slovarček, tiskan leta 1913.
VOJAŠKI DOPUSTI.
Kam se pošlje prošnje, ki jih napravijo svojci vpoklicanih? Občinski uradi smejo potrditi na prošnji za dopust, da je res potrebno, da se dotičniku dovoli dopust. Seveda se mora župan prepričati, ali bo dotičnik res tudi pomagal domačim pri delu. Prošnja naj se pošlje naravnost na poveljstvo oddelka, pri katerem dotičnik služi, ali pa se pošlje njemu samemu, da jo predloži na raportu. — Občinam se je naročilo, naj pojasnijo ljudem, da je pošiljanje prošenj za dopuste na razna ministrstva in vojaška poveljstva brezuspešno.
OBRAMBNA DRUŠTVA.
Vlada je »Siidmarki« dovolila loterijo za vojne domove. Naseljevalno društvo »Heimstadt« poroča o svojem delovanju v letu 1915, da se je poleg 51 obstoječih podružnic in 17 plačilnic ustanovila še ena nova podružnica in ena plačilnica (»v. Tirpitz« na Dunaju). Dohodkov je bilo 11.339 K. Navzlic manjšim sredstvom je kupila 3 nova zemljišča s 49 hektari, in sicer 2 iz slovenskih rok. Vse naseljevalno ozemlje obsega 300 hektarov; na dveh tretjinah je sedaj 14 družin z 81 osebami, zadnjo tretjino SO' obdelovali najemniki ali pa ruski ujetniki. Po vojni misli društvo popolno skrbeti za vojne sirote, za vojne domove in naseljevati nemške koloniste iz Rusije po naših krajih.
VAŽNA RAZSODBA UPRAVNEGA SODIŠČA V ZADEVI PRISPEVKA ZA PREŽIVLJANJE SVOJCEV MOBILIZIRAN-CEV.
C. kr. upravno sodišče je pred kratkim razpravljalo o pritožbi A. B. glede prispevka za preživljanje. A. B. je prosil pri komisiji za preživljanje državne pod-
pore, češ da ga je sin, ki je sedaj pri vojakih, z ozirom na njegovo majhno plačo podpiral mesečno z zneskom 120 do 150 K. Za to je navedel priče, resničnost navedbe njegove plače pa je potrdil mestni magistrat. Komisija za preživljanje je prošnjo zavrnila. A. B. se je pritožil na c. kr. upr. sodišče, ki je pritožbi ugodilo in odločbo komisije zaradi pomanjkljivega postopanja razveljavilo. Pomanjkljivo postopanje je komisija zagrešila s tem, da ni hotela za-slišati prič, ki jih je pritožnik v svoji pritožbi navedel, ter da v svoji odločbi ni navedla dejstev, na podlagi katerih je prišla do prepričanja, da življenski obstanek pritožnika ni odvisen od sinove podpore. *
PROŠNJE ZA PODPORE.
Člani gostaških družin, nad 8 let stari, dobivajo državne podpore za preživljanje po l K 5 vin. na dan. Otroci pod osmim letom so doslej dobivali po 52 vin. Glasom cesarske naredbe z dne 11. maja 1916 gre takim otrokom po 79 vin., ako manj kakor trije člani družine vlečejo polni prispevek. Treba pa je za ono zvišanje prositi, drugače se ne dobi. Pozor!
KONCENTRACIJA ČEŠKIH STRANK.
Koncentracija čeških strank je odložena do jeseni. Glasilo čeških agrarcev »Pravo Venkova« poroča: Iz zanesljivega vira zvemo, da so za sklenitev češko-narodne vzajemnosti, ki naj bi o binkošt-nih praznikih s proklamacijo na narod dosegla svoj vrhunec, nastale nove ovire, ker je treba delo za uspešen zaključek nove konsolidacije odložiti do jeseni. Mi to obžalujemo, pripomnimo pa, da se to zgodi samo zaradi zunanjih, ne notranjih razmer, ki bi izvirale iz stvari same. Razmišljalo se je, ali bi se o tej obžalovanja vredni odgoditvi po listih priobčilo pojasnilo, ki ga naj sestavi bivši minister dr. Fiedler.
PROFESOR FOERSTER.
Znani ta pedagog je zbudil v Nemčiji precej razburjenja. V švicarski1 »Friedenswarte« je priobčil članek, v katerem pravi, »kako kratkovidna je vendarle bila vsa slavljena narodna politika kneza Bis-marcka in kako jako ji je manjkalo vsake bolj globoke filozofije nemške zgodovine in vsega svetovnega položaja.« Förster je zapisal tudi, da je nova ttemša država v nasprotju s sveto rimsko državo nemškega naroda nastala popolnoma iz poganskega duha, namreč »iz čisto nacionalno-sebičnega individualizma, ki je izza rene-sance zavladal v mišljenju človeštva, ki je v Bismarcku našel svojega genialnega in najbolj doslednega praktika in ki je moral neugnano tirati do katastrofe, kakor vse na svetu, kar hoče na svetu delovati proti duhu krščanske resnice in izkuša proti njej organizirati. Prof. Förster je zapisal tudi še to, da se zna pokazati, da bi bilo treba želeti, naj se nemško cesarstvo zaradi svojih razširjenih državnih nalog enkrat loči od pruske krone in to prepusti kaki drugi liniji Hohenzollernske dinastije. — »Münch. Neueste Nachr.« pišejo, da na Bavarskem nihče ne misli po Försterjevo. Monakovska univerza pa je svojemu profesorju izrekla grajo in pravi, da bo odločno nastopila proti vsakemu poizkusu, ki bi1 pod učiteljevim plaščem širil take misli med mladino. — Dun. »Reichspost« svetuje pedagogu Försterju, naj posluša starega pedagoga Sokrata, ki je svetoval, da naj povsod poslušamo strokovnjaka.
MEMORANDUM NEMŠKIH POŠTARJEV.
»Deutschosterreichische Post« objavlja spomenico', ki so jo izročili zastopniki državne zveze nemških poštarjev min. predsedniku, trgovskemu in finančnemu ministru ter generalnemu poštnemu ravnatelju. Spomenica poudarja, da je stroga uvedba nemškega službenega jezika pri pošti ravno tako potrebna kakor pri železnicah. Zakonito uveljavljenje nemškega državnega jezika bo tudi s pošte odstranilo nepotrebni balast ter omogočilo nov procvit tega važnega državnega za-voda.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE.
Občina Komen s sodelovanjem uči-teljstva in šolske mladine 1602 K 23 vin.; šolsko vodstvo v Kamni gorici v »Tednu Rdečega križa« 88 K 40 vin.; učenci pri-pravljalnice v Idriji 32 K 82 vin.; gledališka predstava gojenk učiteljic v Bukovju 200 K; šolske deklice v Brezovici 64 K 40 vin.; v okraju Celje okolica v »Tednu Rdečega križa« 21.712 K 76 vin.; zbirka šolskega vodstva v Borovnici 19 K 76 v.; slovenska ljudska šola v Barkovljah 300 K; slovenska ljudska šola na Vrdeli čisti dohodek šolske priredbe 11. t. m. 250 K; prireditev Narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu 104 K; vodstvo slovenske ljudske šole na Vrdeli zbirko šolske mladine 13 K 10 vin.; v Rihembergu nabrale učiteljice 904 K; skupaj 25.291 K 47 vin. V zadnji štev. izkazanih 111.438 K 04 v. Danes izkazanih	25.291 « 47 «
Doslej nabranih
136.729 K 51 v.
DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA.
Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«.
Za »Rdeči križ« itd. 136.729 K 51 v.
III.	vojno posojilo	272.148 « 69 «
IV.	vojno posojilo	1,034.900 « — « Srednje šole 29.704 « 58 « Končna vsota
1,473.482 K 78 v.
VILKO MAZI:
lednji vzdih j
(Enol. prost. Otm. Černetu.)
Juriš! — Ko sem bil na dopustu, me je prosila neka gospa, da bi1 ji dopovedal vse, kar skriva ta strašna beseda. Videl sem, da jo že ob samem vprašanju obliva zona. Jaz pa sem tako hladno zgenil ustna v odgovor in tako teman pogled sem ji dal, kakor da je smrt sama govorila iz mene. Kako bi mogle uboge besede dopovedati! presilno grozoto? —
Moje uboge živce je oglodala tačas zopet cela vrsta strašnih ur. In če bi mi gospa stavila danes isto vprašanje, se mi zdi, da bi se ji še globlje skril v odgovor in da bi kvečjemu dejal: »Gospa, zanimate se pač za stvar, ki je nobena beseda ne obseže!«
Drveli smo zopet 3. junija popoldne proti sovražni postojanki, kakor je velel ukaz. Človek pozabi samega sebe, dolžnost sama ga tira kakor brezumen stroj.
Tako lepo je sijalo solnce na tisti poslednji rob, ki je še skrival očem bujno beneško ravan. Ali močan sovražnik je tičal gori v skalovju. Bog znaj, kako se izteče? — Kdo izmed nas je, ki ga po-slegnjič gleda to južno solnce, ki se mu ne bo izpolnila želja, da bi zagledal prekrasno ravan? —
Razpregla se je dolga vrsta z nasajenimi bajoneti. Teren pred nami je bil poln grmičevja in skalovja; vsakdo je moral le paziti, da je imel zvezo z levim in desnim sosedom. Tako se je pomikala falanga. Lastna artiljerija in strojne puške so ta čas sekale v sovražno črto. Hipoma vse tiho: naša vrsta je že prispela v za-željeno višino. Ponekod smo bili zdaj oddaljeni od sovražnih cevi samo par korakov.
Strašen, zverinski krik zažene hkrati cela vrsta. Huraaa! Vse se dvigne v istem trenutku in plane med zadnjimi grmiči, ne meneč se za točo sovražnih krogel, ki se je zdaj usula proti nam. Toda takoj je zopet obmolknilo streljanje. »Signori« so pometali puške od sebe in hiteli mahati z belimi robci, znamenje, da se hočejo podati. Drugega izhoda itak niso- imeli. Zaradi navpično in silno globoko padajočih sten ni mogel nihče uiti. Kdor se ni takoj podal, je bil pokončan. Ista usoda bi čakala i druge. Čemu nepotrebno krvopre-litje? — Greben je bil v naših rokah, in divna Benečija se nam je razgrnila. Kako hitro so razločile oči Vicenzo in Paduo! Tam so se mirno kopali beli zidovi v popoldanskem solncu. Obljubljena dežela! —
Nekdo mimohitečih me je opozoril, da leži v neposredni bližini ves v krvi neki enoletni prostovoljec našega polka. Hitim v tisto smer, kar so me mogle nesti noge. Morda še ni vse izgubljeno? Kdo je, kdo?
Za grmom je ležal mlad fant ta hrbtu, roke in noge vse zvite od smrtne borbe. Toliko, da si je še mogel odpeti obleko. Zivordeča kri mu je zalila srajco. Dolg curek je brizgnil tja po skali. Okolo siromaka cela luža še puhteče krvi1. Krogla mu je prevrtala srce ...
Obraz mu je bil že ves izpremenjen: globoko odprta usta s čisto belini zobnim mesom in jezikom, osteklenele oči, uprte v nebo, izraz grozote v vseh potezah. Roke so bile že skoro oledenele, ali žila je še po malem bila.
Vzdignil sem siromaka in vse sem si prizadel, da bi mu mogel kako pomagati. Zaman! Smrt mu je že utisni'la svoj neizbrisni pečat... Klical sem ga, ali ni me več razumel. Ubogi fant!
Tako sem ga držal nekaj trenutkov v naročju. Zida je že čisto omagovala ... Hipoma so se mu vzdignile prsi, in rahel vzdih je spolznil po jeziku: poslednji vzdih junaka... Umrl je!
Odvzel sem mu legitimacijski listek: Otmar Cerné, enol. prost, poddesetnik, učiteljiščnik. Tovariš mi je torej umrl v rokah, najmlajši tovariš.
Čul sem, da je bil edini sin. Ubogi starši! Ali usoda je neisprosna.
Tam na poslednjem laškem griču smo ga naslednji dan pokopali z vsemi častmi. Skromen križ nosi njegovo ime. Slava in pokoj junaški) duši! —
V tej strašni bojni vihri nam je ugrabila smrt dva mlada — najmlajša tovariša. Padla sta na italijanskem bojišču O t-m a r Černe in Ivan Galič, ioba gojenca ljubljanskega učiteljišča. — Polna najlepših nad in idealov, sta se zvesto pripravljala za svoj težki bodoči poklic. A vojna je jima zastavila pot in potisnila v roke orožje. Zapustila sta šolo ter odšla v vrste branilcev naše mile domovine. Na italijanskem bojišču pa ju je dohitela pre-rana smrt, ki je ugrabila njiju mlado, na-depolno življenje. Prvi je padel Otmar Ogrne, teden dni pozneje pa Ivan Galič. Oba sta bila gojenca III. letnika ljubljan-
skega učiteljišča. To sta prvi žrtvi, ki ju je dalo učiteljišče domovini.
Bodi tema mladima slovenskima junakoma ohranjen naj-blažji spomin!
Sporazum med Nemci in Slovi.
Dr. I. R e i n k e, član naše gosposke zbornice, se zavzema v berlinskem listu »Tag«, za sporazum med Nemci in Slovani, zakaj to se mu zdi edina pot, ki se more po njej uničiti panslavizem. Člankar ima namreč v mislih sporazum s Čehi, Slovenci in Poljaki. Po mnenju avtorja se nudi sedaj Nemcem važna naloga, »da delajo za sporazum z vsemi našimi za-padnimi in južnoslovanskimi sosedi, kakor se je dosegel že z Bolgari, ki se je izobli-čil celo do prijateljstva.« — Napetost med Nemci na eni in Čehi; Slovenci in Poljaki itd. na drugi strani da se mora odpraviti! Šele potem bo panslavizmu izkopan grob. To delo mora izhajati od Nemcev kot močnejega naroda. Sporazum se mora — tako naglaša Reinke — in v tem na-glašanju bi videli mi glavno težo avtorjevih izvajanj izvesti na prijateljski način na podlagi« pripoznavania narodne samostojnosti in enakopravnosti Slovanov, ki bo izključevala vsako germanizatorično tendenco in ki pojde za tem, da se v skupnem politiškem življenju ustvarja skupen interes! Dr. Reinke zaključuje: »Vkljub vsem obžalovanja vrednim konfliktom imamo mi Nemci geografično in zgodovinsko prastare stike z zapadnimi Slovani. Pred davnim časom je prišlo do stopljenja na Labi živečih Slovanov z Germani, danes pa gre za mirno in prijateljsko skupno življenje obeh plemen, ki gredo njih življenski pogoji vidno roko v roki.«
Najzanimivejše v tem članku je na-glašanje, ki ga člankar polaga Nemcem na srce, da naj namreč opuste vsako germanizatorično tendenco in naj iščejo sporazuma na podlagi priznavanja brezpogojne enakopravnosti. Vsekakor pa priča ta poziv do sorojakov, da dr .Reinke pošteno misli o tem, kar govori in nasvetuje. Ko bi ga le čuli in tudi storili to; kar nasvetuje!
i se mor
r
(Prispevek k § 59. drž. šolskega zakona) 3.
Prehajamo k zadnjemu vprašanju: Kako se določi število učencev, ki je me-rodajno za ustanovitev nove šole?
Za ustanovitev šole je treba, da je po petletnem povprečku vsaj 40 otrok, ki morajo obiskovati več nego 4 km oddaljeno šolo. Petletno povprečno število otrok dobimo s preprostim računom. Sešteti je treba število' učencev v petletnem razdobju in vsoto deliti s 5. Kvo-cient, ki ga dobimo s to delitvijo, je petletno povprečno število. Ako znaša petletno povprečno število vsaj 40, je treba ustanoviti novo šolo; ako pa je število manjše nego 40, potem po zakonu niso dani pogoji za ustanovitev nove šole.
Število učencev tekom šolskega leta ni vedno enako, temveč se izpreminja. Med letom vstopajo novi učenci iin izstopajo učenci, ki so izpolnili šolsko dolžnost ali ki so se preselili v drug kraj. Navadno
LISTEK
t Janez ložina.
Janez Možina, urnirovljeni nadučitelj v Krčevini pri Ptuju, je umrl 4. junija t. 1. Nagloma padajo mladi junaki v Jjutih bojih za miljenko-domovino. Njim se pridružujejo tudi osiveli tovariši, ki jih pokosi sovražna smrt pri najplodovitejšem delu za prosveto našega ljudstva. A tu je padel junak, ki je pol stoletja z rodoljubnim delom izvrševal svojo življensko nalogo in v miru užival ter gledal z vedrimi očesi svoje delo. Nagloma je smrt ugrabila to markantno dušo, ki bo zrla z nebeških višin na zmagoslavje našega junaškega orožja. Ni mu bilo sojeno, da bi slišal zmagonosno trombo miru! Zvečer se poda sivi starček k počitku, hipna slabost, bolest v srcu — in v hipu se je utrnilo njegovo plodonosno življenje. Počakal je jedva toliko, da sta mu obupajoča soproga in jokajoča hčerka zatisnili utru-
jeni očesi. Kap ga je ubila, kakor je ta pretrgala nit življenja v najlepši moški' dobi njegovemu zetu nadučitelju Strelcu.
Blagopokojnik je bil rojen 1840. na Zavrču. Učiteljsko izkušnjo za trivialne šole je napravil 1859. Učiteljeval je pri Sv. Urbanu, v Ptuju, pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah, v Svetinjah in od 1872. do 1902. je bil nadučitelj pri Sv. Marku nižje Ptuja. Od leta 1902 do njegove smrti je živel v zasluženem pokoju v Krčevini tik Ptuja. Bil je vesten učitelj in vzgojitelj, imel je deset pohvalnih dekretov in častno svetinjo za zvesto štiridesetletno službovanje. Med tihimi, a agilnimi učiteljskimi sobojevniki- je bil ustanovitelj in dosmrtni član Učiteljskega društva v Ptuju. Vneto je zagovarjal in branil svoje stanovske in naše narodne pravice posebno v prejšnjih burnih dneh ob preganjanju narodnega učiteljstva na južnem Štajerskem.
Nadučitelj Možina je bil zgleden oče, vrl narodnjak, vnet za vsak ljudski na-l>redek in izboren svetovalec svojim so-vaščanom. Pri Sv. Marku je imel velike zasluge za povzdigo sadjarstva, vrtnarstva in kmetijstva sploh. Občina Sv. Mar-
ko ga je zaradi neprestanega gospodarskega in narodnega delovanja imenovala za svojega častnega občana. Isto je napravilo tamkajšnje »Bralno društvo«.
Jeklen značaj, blagosrčen in miroljuben možakar; ljubili so ga vsi njegovi znanci in prijatelji, a visoko spoštovali njegovi hvaležni sovaščani. Bodi mu lahka domača gruda v Ragoznici!
Opera v dveh dejanjih. Besede Eliške Krasnohorske, uglasbil Bedrich Smetana (1. 1876).
Bratski češki narod je 30. maja t. 1. praznoval petdesetletni jubilej Bedrich Smetanove najpopularnejše opere »Prodane neveste«. Abrahamovo starost je torej doživela ta povsod priljubljena ljudska opera: doma, v Evropi sploh, in še gledišča za oceanom jo imajo rada v reper-toirju... Gledališka dela z notranjo praznoto se pač pozabljajo kot moda, le kaj vrednega ostane, dasi staro — vedno
sveže, mlado. Tako je »Prodana nevesta« še vedno rdečih lic: ni se postarala tn se nikoli ne bo. — Štiridesetletnico svojega rojstva: pa praznuje letos drugo, poleg »Prodane neveste« najpriljubljenejše delo Smetanovo, opera »Poljub« (Hubička).
Kratka vsebina nje dejanja je ta-le: Že dlje časa ljubi Luka Palovckijevo Ven-dulko. Na pritisk staršev se oženi z drugo, ki kmalu umre in mu zapusti — dete. Po smrti svojih staršev Luke nič ne ovira več: zasnubi Vendulko, ki rada s privoljenjem roditeljev usliši njegovo prošnjo. Svatba je gotova reč, zato si da Vendul-ka prinesti Lukovo dete: ziblje ga in mu prepeva. Toda zaljubljenca se kmalu spreta: Vendulka odreče Luki poljub, češ, da bi pred poroko kaj takega žalilo siromin njegove pokojne žene. Luka pa ni zadovoljen. Gre v gostilnico, se v jezi napije in ob povratku priredi Vendulki »mačjo podoknico«. Zaradi takega početja je Vendulka užaljena, ne upa si sramu pred ljudi, ki bi se ji posmehovali. Uteče iz očetovega doma k teti Martinki, ki stanuje za vasjo: rajša živi med pastirji, kot doma prenaša strašno sramoto. Ali obe vroči glavi se počasi ohladita. Ko se Luka stre-
je število učencev začetkom šolskega leta večje, nego ob sklepu leta. — Nastane vprašanje, katero število je merodajno? Ali se mora pri določitvi petletnega! povprečnega števila učencev upoštevati največje ali najmanjše število v vsakem posameznem letu upoštevanega petletnega razdobja?
Upravno sodišče je dolgo časa zastopalo mnenje, dai se sme pri določitvi števila učencev upoštevati samo zaključke šolskih let, pozneje je svoje pravno naziranje izpremenilo in uveljavilo načelo, da je upoštevati vedno večje število učencev tekom vsakega šolskega leta.
Ako preračunimo povprečno število učencev po zaključkih posameznih šolskih let, ne upoštevamo tistih učencev, ki so tekom leta izstopili iz šoie. Povprečno število, kii ga preračunamo na podlagi zaključkov šolskih let, podajaj povpreček najnižjega števila učencev, ne pa povpreček v s e h učencev, ki so obiskovali šolo.
V število učencev vsakega posameznega leta je všteti tudi tiste učence, ki v šolskem letu še le vstopijo v šoloobvezno starost, dalje tudi tiste otroke, ki so tekom leta po končani šolski dolžnosti izstopili! iz šole. Nasprotno naziranje je pomolilo in brez pravne podlage, zakaj za pouk otrok se mora skrbeti dotlej, dokler so otroci dolžni hoditi v šolo. Za pouk mora biti poskrbljeno tudi v tistem letu, ko vstopi otrok v šoloobvezno starost, oziroma ko izstopi iz te starosti. — Upoštevati se morajo torej vsi otroci, ki so bili v vsakem posameznem letu merodaj-nega petletnega razdobja dolžni hoditi v šolo. (Razsodba upravnega sodišča z dne 12. maja 1911, št. 5470, B. št. 8246, in z dne 26. oktobra 1911, št. 11.141, B štev. 8496).
Za ustanovitev šole, oziroma za določitev upoštevnega števila učencev so merodajne dejanjske razmere v petletnem razdobju pred ugotovitvijo potrebe nove šole. Izpremembe, ki nastanejo šele po preteku ugotovljenega petletnega razdobja, ne prihajajo v poštev.
Za ustanovitev nove šole merodaijni moment se namreč ne sme na ta način ugotoviti, da se dožene individualno tiste otroke, ki bodo svoj čas obiskovali novo ustanovljeno šolo; podlaga za- ugotovitev potrebe nove šole je temveč število učencev, ki se je dognalo v preteklem petletnem razdobju. Zakon domneva, da bo ostalo število šoloobveznih otrok tudi v prihodnosti približno tisto, kakor se je dognalo v daljšem razdobju pred ugotovitvijo v razdobju, ki je navadni fluktuaciji prebivalstva podvržena
Ako zakon določa, da se mora javna šola ustanoviti, kjer se nahaja po petletnem povpreoku vsaj 40 šoloobveznih otrok, je pač samo po sebi umevno-, da treba pri preračunanju števila otrok upoštevati samo tiste dejanjske razmere, ki so obstajale v določenem petletnem razdobju glede šoloobvezne starosti, prebivališča in drugih merodajnih podatkov šolskih otrok. — Ako bi upoštevali izpremembe, ki se pojavijo šele po preteku petletnega! razdobja, ne bi imeli več petletnega povpreeka, ki ga zahteva zakon. (Razs. upr. sodišča z dne 14. junija 1905 št. 6683, B. št. 3634).	Dr. B. S.
za naraščaj.
Ko gospodari na frontah smrt, po-habljenost in ginevanje, je istočasno prizadeto ljudstvo doma tet je ovirano v svo-
jem stremljenju po izravnavi vojnih posle-; dic. Vojna še ni končana, a vendar se kažejo njene strahotne posledice v vojujočih se državah. Zato ni nič čudnega, da je postalo vprašanje o krepkem zarodu po vseh teh državah najbolj pereče. To vprašanje j se bavi s tem, kako nadomestiti milijonske človeške žrtve svetovne vojne. Vlade obračajo svojo pozornost zlasti onim odredbam, ki so pripravne, da podžgo zakonske ljudi k večji plodovitosti.
Umrljivost dojenčkov in zanemarje-nje nedorasle mladine so žalostna posledica, ki se pridružuje k že obstoječim okolščinam, kakor pomanjkanje živeža itd. V zadnjih letih se je pojavilo skoraj povsod nazadovanje porodov. Da se prepreči nadaljno padanje porodov ,to je največja skrb sociologov. Ali kako naj se to izvede, to je ono težko' vprašanje. Na Francoskem so priporočali sociologi že davno pred vojno večjo plodovitost, ali dosegli niso niti najmanjšega uspeha1. Ali bo v drugih državah kaj drugače? Plodovitost ni nagon, ki se pojavi kar na povelje, temveč odvisna je od socialnih razmer. V deželah z nizko kulturno stopnjo se ljudje bolj množe, a zato je tudi umrljivost velika; v deželah z višjo kulturo je plodovitost manjša, a obenem tudi umrljivost.
V dunajskem občinskem svetu se je 18. p. m. razpravljalo o umrljivosti dojenčkov v Avstriji, kjer je baje v vsej Evropi najvišje. Pri enem milijonu dojenčkov jih umrje 200.000 na leto. In kaj se je v okom temu storilo? Ustanovilo se je par prodajalen mleka za te sirotke z več ali manj posrečenem izidom, izdalo par kart' za dovoljenje do tega, ki ga uboge matere s težko zasluženimi denarji zmorejo. Vse to pa ima znamenje neke »dobrodelne« naprave, milostne »ponižanosti« dam in »žrtvovanja« — ne pa izvedbe socialne dolžnosti in samoposebi umevne vršitve za človeško celokupnost v korist vzdrževanja in pospeševanja njega naraščaja — najmanj pa je to pečat humanitete.
Vse to pa je še pred vojno močno vznemirjalo podjetniške kroge in socialne politike. Vojna je to vznemirjenje seveda še pomnožila, kar jasno kaže razprava v pruskem deželnem zboru. Govorniki raznih strank so hipoma odkrili svojo socialno vest. Priporočali' so kot najboljše sredstvo za omejitev porodov uspešno varstvo za matere in dojenke. Prav tako važne so se jim zdele boljše stanovanjske razmere in pa takšne razmere za delavstvo, da bo v stanu plačevati boljše stanovanja. Dalje so izjavljali, da priznava vlada popolnoma veliko važnost večjega varstva za matere in dojenke. Glavni vzrok padanja porodov pa vidijo v popolnoma izpremenjenem pojmovanju zakona in otroškega blagoslova, ker smatrajo zakonski ljudje otroke za neugodno breme.
Vsi ti govorniki se pa niso dotaknili varstvenih vzrokov teh pojavov, šele socialno demokratični govornik Hirsch je go_ voril v tem oziru. Hirsch je dejal, da je korenina tega zla v gospodarskih razmerah. Dohodki pebivalstva so se res povišali v zadnjih desetletjih, a podražili so se obenem tudi vsi življenski pogoji. Pri delavskem razredu vpliva močno- tudi vedno večji obseg ženskega dela. Skrbeti je torej treba za to, da se poviša zaslužek mož, potem ne bo treba delati ženam, in opravljale bodo lahko svoj poklic, določen jim od prirode. Ker je prav gotovo izključeno, da se omeji žensko delo, zato je treba več socialne politike, nadziranja stanovanj, varstvo dojenčkov, strogo nadziranje družin, ki sprejemajo otroke na rejo, \ pomoč nosečim ženam itd. Pri- ženah imo-
vitih krogov igra veliko vlogo pri omejitvi porodov komodnost in napredujoča nenravnost.
Dojenček potrebuje poleg mleka tudi primerno vzgojo in skrbnost, svetlobo in zrak. Škandalozna in nezdrava stanovanja po zanemarjenih ljudskih kasarnah pa po-davijo morda še več otročičev, kot pa samo pomanjkanje materinega in drugega mleka. Pomanjkanje v preživljanju pri nosečih delavkah ter težko delo v indstrij-skih podjetjih pa občutno vpliva pri razvoju otrok v materinem telesu. Ko gine-vajo žene in izmozgavajo svoje moči, gi-nevajo in pešajo tudi otroci doma.
Večji otroci so pa še manj pod nadzorstvom kot sploh. Oče na bojišču ali pa pri 12-urnem delu, mati istotako ali pri delu, ali pa pol dne izven doma, ko leta za živili krog prodajalen in ure in ure čaka, da dobi ono bore malo živeža za hrano. Nerazumljiva modrost z zapretjem šol in poldnevnim poukom je tudi v zvezi, da šoloobvezna mladina pohajkuje in v teh važnih časih čas zapravlja.
Ne upoštevajoč nedostatke že pri večji mladini, ki se izprija zaradi pomanjkanja nadzorstva po starših in svoje zdravje kvari na vse mogoče načine, pridejo policijske odredbe posebno pri šolskih, osobito pri lačnih, katerih število ni majhno, do neveljave, istotako tudi policijski zapori in sodne obravnave. Tukaj je na mestu samo: lakoto utolažiti in deco v njenem .prostem času spraviti korpora-tivno pod nadzorstvo! Pa ne kot za kazen ali omejenosti v njih prostosti, temveč kot v ljubkem občevanju z njimi. Teh par naprav pa ne zadostuje. Brezplačna jed šolskih otrok in njih oskrbovanje je koristnejše nego tisoč paragrafov; le tako ravnanje uspešno odvrne otroke od preteče pro-palosti, ko vojna indirektno grozi ravno nižjim slojem.
Dejstvo dokazuje, da ako je kje kaj dobre volje in energije, se da lahko in uspešno storiti mnogo-. Ko se deluje v korist vseh naprav, naj se ne prezre, da je tudi tu temelj naprave, katere sad bi obilo obrodil. Pravilno vzgojevanje mladine in reševanje ubogih otrok je naloga, preko katere se ne sme. Dokler pa otrok strada in trpi pomanjkanje, do tedaj so pa paragrafi in odredbe kakor žarek v vodo.
Po »Delavcu«.
Književnost.
OBVESTILO NAROČNIKOM »ZVONČKA«.
Papir za »Zvončka« je s 6. številko-pošel. Nov papir je bil naročen že meseca januarja, a ga do danes še ni. Na naše ur-giranje je došlo od tvornice poročilo z dne 25. maja t. 1., da papir odpošljejo v šestih tednih, t. j. sredi julija. Za prevoz papirja se rabi v sedanjih razmerah najmanj 14 dni, torej ne pride naročeno blago v tiskarno pred koncem julija. — Zaradi tega je izključeno, da bi izšla 7. številka »Zvončka« v rednem terminu; zato pa iz-ideta 7. in 8. štev. skupaj začetkom avgusta. — Vladajoče razmere so jačje, nego je naša dobra volja. To naj »Zvončko-vi« naročniki prijazno vzamejo na znanje.
Uredništvo in upravništvo.
V »Edinosti« piše A. G. o »Zvončku«: Pred mano leži zadnja štev. »Zvončka«
—	lista s podobami za slovensko mladino, iast »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva«
—	v katerem nahajamo lepo skupino naše tržaške nadebudne mladine, za katero moramo skrbeti sami in edino mi sami v kljub vsem človekoljubnim in mladino-
ljubnim napravam! Zakaj za te malčke, katerih očetje so skoro vsi na bojnem polju, se nihče ne misli resno zanimati. O, to' je samo malenkosten del našega bodočega roda! — Kam sem vendar zašla! A ta pestra slika, ki jo zrem pred seboj v »Zvončku«, mi je narekovala te trpke, a žal, preresnične besede! Namenila sem se opozoriti svoje tovarišice-matere na ta res preizvrsten list. V njem dobi naša ljudsko-šolska in tudi večja mladina zdrave, tečne duševne hrane na izobilje. — List izhaja že 17. leto in si je kot list te stroke pridobil vso simpatijo občinstva. Z naslado ga čitajo tudi odrasli, otroci ga pa sprejemajo kot vsako-mesečen dar. V njem najdemo odlične pesnike: Davorinova, Ra-peta, Zgurja, Gangla, J. Lebana, Vandota in druge. V pripovednih spisih pa: Cveto-mirskega, Borisova, Trošta itd. Nadalje imamo poučne spise, za temi »pouk in zabavo«, kjer je tudi kotiček g. Doropoljske-ga. Kratke in zanimive črtice in dogodki, besedne uganke, zastavice v podobah, rebusi, geometrične naloge; vse to je koristno za bolj odrasle otroke, ker jim bistri um, jih navaja k razmišljanju in obenem tudi zabava. V kotiček g. Doropolj-skega pa se zatekajo še tako majhni, komaj za šolo godni otroci, kjer opisujejo svoje križe in težave v šoli ali zunaj nje. Ta piše pismo in pripoveduje, da je izgubil dobro mamico, drugi zopet toži kaj stičnega, tretji se veseli kake dobrote itd. Ta kotiček je pravo veselje otroku. Zato tudi čitamo v pismih, da jim je »Zvonček« v pravo veselje in da komaj pričakujejo novega zvezka. Ali koliko je otrok, ki še nimajo tega zanimivega lista! Zato opozarjamo starše, da po možnosti store otrokom to veselje in jim naročijo »Zvonček«. Videli bodo, kako ga bodo otroci radi čitali in se veselili slik in drugih zanimivosti. Res, da so časi preresni in skrbipolni, a vendar je še mnogo družin, ki bi lahko utrpele naročnino 5 K na leto. Saj bo ta denar jako dobro naložen v naši bodoči generaciji.
Srednješolske vestg.
MIHAEL ZAVADLAL
Dne 12. t. m. je umrl z Zadru naš rojak, dvorni svetnik in nadzornik srednjih j šol v Dalmaciji, Mihael Zavadlal. »Narodni : List« piše, da je bil pokojnik izvrsten profesor. Napisal je več raznih jezikovnih
i študij. Kot nadzornik je zahteval red in disciplino, ali dičila ga je dobra nrav in plemenito srce. To je odgovarjalo njegovi mehki slovenski naravi. Kjer je mogel, je storil dobro toliko profesorjem, kolikor dijakom .V družabnem občevanju je bil izredno ljubezniv. Srečen je bil, če je mogel komu napraviti uslugo. Bil je dober Slovenec, čutil rodoljubno, a v Hrvatih je videl brate, pa je zato smatral Dalmacijo kot del svoje ožje domovine. Še kot dijak na vseučilišču je bil duša slovenskih dijaških društev. V svoji rodovini je bil naj-nežneji in najvzorneji soprog in oče. Odlikovan je bil z redom železne krone III. r. in s komendo sv. Silvestra. Pokojni dvorni svetnik Zavadlal je bil doma iz Gorjan-skega. Gimnazijo je absolviral v Gorici, a vseučilišče na Dunaju. Usposobil se je za profesorja klasične filologije, slavistike, pedagogike, filozofije ter nemškega in hrvatskega jezika. Kot suplent je služboval tudi na državnem gimnaziju v Trstu. Leta 1885. je bil imenovan za profesorja v Pa-zinu, kasneje v Celju, kje rje bil več let šolski nadzornik. Leta 1895. je prišel v Dalmacijo kot ravnatelj gimnazije v Du
zni, mu je žal dejanja in je voljan pred vso vasjo prositi Vendulko odpuščanja. Vendulka pa na drugi strani užije v gozdu med divjimi pastirji toliko strahu, da bi prav rada dala Luki poljub, naj bo, kar hoče, da bi bilo le že enkrat zopet vse d-o-bro. Stari pastir Matovš zato nima mnogo opravka s spravljenjem zaljubljencev: Vendulka poljubi Luko in v splošnem veselju konča opera. —
Kakor ono »Prodane neveste«, tako je tudi dejanje »Poljuba« vzeto iz češkega kinetiškega življenja. Vendar je med njima razlika. Dočim tiči komika »Prodane neveste« v osebah (Kecal, Vašek), v »Poljubu« komičnih postav sploh nimamo, pač pa le komične situacije, kar je zahtevalo docela svoj slog. Smetana ni v dveh svojih operah enak: vsaka je zase nekaj posebnega. V dejanju »Poljuba« so predvsem zanimivi narodni običaji, snubitev, pripovedka o mrtvi materi; ki obiskuje svoje dete, ter pastirska romantika. Delo samo je eno najcelotnejših in enotnejših sploh. Dočim so imele prejšnje Smetanove opere med zaključenimi glasbenimi točkami opleteno prozo, je »Poljub « prva njegova opera, komponirana skoz. Glasba
! je prekrasna, sveža, prirojena in popolna, ; da z nedoljivo silo očara poslušalca. Tr-| dijo, da je bilo tako dejanje kot je prvo j »Poljuba«, redkokdaj napisano. Vzrok je iskati tudi nekje drugje.
Smetana je »Poljub« napisal že, ko je bil gluh. Nesreča ga je potrla. Zaupal pa je v lastno moč, delal je z veseljem in dokončal opero tekom pol leta. Dirigirati je, žal, sam ni mogel. Da so na premiero rojaki čakali nestrpno, je razumljivo. Kaj jim je napisal gluhi umetnik? Pod vodstvom Adolfa Čeha je »Poljub« dosegel znamenit uspeh. 2e po uverturi je ploskanje pričalo o- veselju, da je ostal Smetana narodu ohranjen. Bil je to triiumf genija nad kruto usodo. Smetana jo je premagal. —
Pri uprizoritvi cikla Smetanovih oper v maju na »Narodnem divadlu« v Pragi sem imel srečo slišati tudi »Poljub«. Glavni dve vlogi sta pela dva umetnika odličnih vrlin: Vendulko Kamila Ungrova, Luko znani češki izvrstni tenorist Otokar Mafak. Pripravila sta operi velik uspeh. Pa tudi vsi drugi sodelujoči, zlasti pa mnogoštevilni orkester, so ostali na višini popolnosti, saj je »Narodni divadlo « eno
največjih evropskih gledišč. Dirigirat je šef opere, skladatelj »Psoglavcev« Karel Kovarovic, najboljši Smetanov dirigent.
Ob uživanju nesmrtnih Smetanovih del sem vselej z žalostjo mislil na naše deželno gledišče v Ljubljani, ki je svoj čas — če se ne motim — poleg »Prodane neveste« in »Daliborja« uprizarjalo- tudi »Poljub«.*) Kam smo Slovenci sedaj prišli? Kdo nas je privedel tako daleč? Kje so naše nekdanje lepe glediške sezone? — Nekoč bo vojne gotovo konec — z našo zmago! Morda pride do takrat tudi spoznanj e. Odprla se bodo vrata našega gledišča svojemu pravemu namenu, in naša dolžnost bo, gojiti Smetano, propagirati uprizarjanje njegovih krasnih del, kar gotovo zaslužijo!
V Pragi, 20 .junija 1916.
Zorko Prel oV e c.
MOJI UPI.
Jaz vrtec sem imel krasan. z najlepšim cvetjem nasejan, lepota cvetk je in njih rast le v radost bila mi in čast
A toča se oridan na moč na vrt je vsula moj cvetoč; zdaj strto cvetje je krasno, po njem solzi se mi oko...
Pa saj to vrt ni bil krasan, z dehtečim cvetjem nasejan, to mojih upov bil je vrt, ki zdaj je opustošen, strt! ...
Janko L e b a n.
Peklo v srcu.
Oh, dolgo-, dolgo že je let, kar nosim v srcu jaz — peklo; sicer mi ne verjame svet, ne sluti tega nikedo.
Saj v družbi večkrat se smejim, se šalim, pojem, sviram jaz, da družbo vso razveselim, da gostom vsem je kratek čas.
A kdor bi videl mi v srce in gledal v njem obup bi moj; kdor moje bi poznal gorje: izjokal bi se nad menoj! ...
Janko L e b a n.

brovniku. A leta 1898. je bil imenovan za šolskega nadzornika za srednje šole in je to službo vršil do konca svojega b'a-goslovljenega delovanja — do smrti. — Bodi vrlemu slovenskemu možu ohranjen blag spomin!
Naša vlada za naše Italijane. V februarju 1916. je naše notranje ministrstvo ustanovilo s svojimi sredstvi na Dunaju za srednješolce italijanske narodnosti1, ki so begunci, pa so prejemali kot taki državno podporo, konvikt, ki se nahaja pod strogo pedagoško upravo, podrejen pa je centrali za oskrbo beguncev. Gojenci tega konvikta se vzdržujejo na državne stroške ter morajo po izberi roditeljev pohajati v zavod z italijanskim učnim jezikom (Rainegasse) ali ako znajo nemško, kako srednjo šolo z nemškim učnim jezikom. V prvem slučaju so oproščeni šolske takse, v drugem jo plača država, ki jim preskrbi tudi potrebne učne knjige. V kon-viktu je praznih še 120 mest. Sprejemajo se v prvi vrsti gimnazijalci ali realci, ki so brez staršev ali so pobegli brez staršev. Prošnje se pošiljajo centrali za vojne begunce, Dunaj, II., Zirkusgasse 5, potom politiške ali redarstvene oblasti.
Padel je na italijanskem bojišču nad-poročnik dr. Tomaž S u š n i k, bivši profesor na mariborski gimnaziji, koroški rojak.
V domovino se je vrnil iz ruskega ujetništva prof. Rudolf Grošelj.
Pripravljalni tečaj za italijanske učiteljske kandidatinje. V Gradcu je že ot-vorjen pripravljalni tečaj za zrelostne izpite za Italijanke, ki so absolvirale v šolskem letu 1914/15 tretji tečaj učiteljišča. Pouk je sprejel kolegij srednješolskih profesorjev, vrši se v mestni šoli za italijanske begunce. Tečaj bo trajal do konca septembra. Ubožnejše kandidatinje bodo dobivale mesečno podporo 30 kron. Ravnateljstvo je poskrbelo, da dobe kandidatinje za 56 kron na mesec hrano in stanovanje. Prošnje je pošiljati na »Ravnateljstvo ljudske in meščanske šole z italijanskim učnhn jezikom v Gradcu, Schon-augasse 1.« Ali ni Slovencev nikjer več na svetu?!
Kranjske vesti.
—r— Na tirolskem bojišču sta padla prve dni junija abiturient praporščak Jernej Tavčar iz Stare Loke in učiteljski pripravnik Otrnar Črne. Tavčar se je pred smrtjo junaško udeležil naskoka na važno, postojanko v Italiji in je bil predlagan za odlikovanje. Pa že 9. junija ga je zadela v spanju laška granata. Pokopan je na Italijanskem v Pedescali, severno od Arsiera.
—r— Tovariš Janko Leban, doslej živeč kot učitelj-voditelj v pokoju v samoti in osamelosti v Bukovici nad Škofjo Loko, je imenovan za voditelja trirazred-ne ljudske šole in za organista v Kostriv-nici (p. Podplat) na Štajerskem. Na stare dni mu vsaj ne bo treba — stradati1. — Deželni odbor goriški izda njegovo »Sve-togorsko«, ki ji je prisodil 200 K nagrade. Vsaj žarek solnca na večer življenja! Čestitamo!
—r— Mobiliziranim učiteljem-samcem
se šteje 25% draginjska podpora od polovične temeljne plače z veljavnostjo od 1. maja 1916 dalje.
—r— Umrla je v Vrhovčevi ulici št. 9 v Ljubljani Milica Froulikova, stara 18 let. Pokojnica je bila med najmarljivejšimi gojenkarni ljubljanskega c. kr. učiteljišča.
—r— Učitelji in uradniki nujno prosijo c. kr. deželno vlado, naj bi se jim povrnili stroški, ki so jih imeli lansko jesen kot komisarji pri popisovanju žitnih in krompirjevih zalog.
—r— Iz ljudskošolske službe. Namesto vpoklicanega učitelja Leona Pibrovca je nastavljena kot suplentinja na Jesenicah bivša suplentinja v Vodicah Marija Žer-javova. — Namesto vpoklicanega naduči-telja Antona Lovšeta bo suplirala na ljudski šoli v Podbrezjah poizkušena kandida-tinja v Ljubljani Judita Spihalova. — Kot prov. učiteljica na petrazrednici v Škofji Loki je nastavljena bivša poizkusna kan-didatinja v Ljubljani Marija Lukanova. — Poizkusna kandidatkinjai Helena Potočnikova pride kot suplentinja na ljudsko šolo na Bledu. — Namesto obolele učiteljice Marijane Potočnikove bo suplirala na ljudski šoli v Št. Vidu pri Vipavi bivša suplentinja v Ložicah Jožefa Blumauer-jeva.
—r— Ranjen je bil 4. t. m. popoldne na severnem bojišču med bojnim gromom v protispopadu enoletni prostovoljec četo-vodja tovariš Andrej K e n i č iz Slavine pri Postojni.
—r— Draginjska dokiada učiteljstvu. Deželni odbor je sklenil na svoji seji dne 24. t. m.: S 1. julijem 1916 se izplača vse-
mu dejanjskemu službujočemu učiteljstvu na Kranjskem enkratna draginjska podpora v isti izmeri, kakor s 1. marcem t. 1. Za otroški priboljšek pridejo v ooštev vsi do dne 31. julija 1.1. rojeni zakonski otroci. - S 1. julijem 1916 sprejmo enkratno vojne draginjsko podporo vpokojeni učitelji v isti izmeri, kakor aktivno učno osobje, in-kluzive priboljška za nepreskrbljene zakonske otroke do 18. leta. Jd vpokojenih učiteljic prejmo draginjsko podporo le tiste, ki dokažej) sa:uski stan. Enako podporo prejmo učiteljske vdove, ki prejemajo vdovsko pokojnino in učiteljske sirote s konkretalnimi, odnosno sirotinskiini pkoj-ninami. Za učiteljske sirote, za katere se izplačujejo vzgojevalni prispevki, se pa izplača priboljšek po 15 K.
Itaierske west!.
—š—V Vojniku je umrl po daljši bolezni Rudolf Kvas, akademiški učitelj sabljaštva in telovadbe v Budimpešti, star 50 let. Bil je nekoč gojenec mariborskega in pozneje graškega učiteljišča in je zbog svojega visokega, prožnega stasa, kreme-nitega značaja in svojih tovariških vrlin učiteljstvu iz one dobe v dobrem spominu. Svoj poklic je izvrševal v ogrski prestolnici blizu 25 let. Od tamkaj je redno zahajal na počitnice v svojo ljubljeno domovino, v lepi Vojnik. Pred dvema letoma se je ustalil na svojem domu, bilo mu je prevzeti lepo, sredi trga ležeče posestvo in obrt po svoji oboleli materi. Bivajoč v tujini, ni nikdar pozabil, katere gore list je, kakor ni nikdar prikrival svojega poštenega mišljenja. Štel je zato mnogo prijateljev tu in v tujini, ki so izgubili z njim temperamentnega družabnika in zanesljivega tovariša, katerega beseda je držala kot pismo in pečat. Ob izredno številni udeležbi od blizu in daleč, da, celo iz Budimpešte, so prišli, da ga spremijo k zadnjemu počitku in s cvetjem ovenčajo njegovo gomilo. Šel je, zapuščajoč togujočo mater in obupano soprogo. Slava njegovemu spominu! V nas živiš mož kremenit in zvest!
—š— Umrl je dne 8. t. m. nadučiteij Emil Rupprich v Radovanju pri Mariboru. R. i. p.!
—š— Težko ranjen je bil na italijanskem bojišču poročnik Jos. Herguth, učitelj v Šmartnem ob Paki na Štajerskem. Ranjenec leži v bolniščnici »Rotes-Kreuz-Spital Rudolfinenhaus« na Dunaju.
—š— Skrajna osirovelost. Kakor či-tamo v graških listih, sta te dni devetletna dečka na nekem vrtu v Schiitzenhofovi ulici iz gnezda vzela 4 mlade, žive kose, jim iztrgala peruti, jim iztaknila oči ter jim razparala telesce. Eden dečkov je kar hladnokrvno priznal to grozodejstvo ... Strašno!
—š— Naknadno odlikovanje. Ob tirolski fronti padli tovariš Fr. Č a t e r — glej 1 l.in 12. štev. let »Učit. Tov.«! — je bil naknadno odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. reda.
—š— V »Tednu Rdečega križa« od 30. aprila do 7. maja t. 1. se je nabralo v vojnopomožne svrhe glasom oficialnega razglasa v okraju Celje okolica znatna vsota 21.712 K 76 vin. — To je pač spet pripisati na rovaš trudu vrlega našega ljudskošolskega učiteljstva!
—š— Ojačeno nadziranje mladine. C. kr. štaj. namestnija je izdala dne 28. apr. t. 1. odredbe, glasom katerih naj bi se kolikor toliko omejila, odnosno odpravila osirovelost (podivjanost) mladine. Zlasti pa se te odredbe tičejo šolske mlade-ž i glede nje vedenja i. dr. na javnih prostorih po — mestih. V Gradcu pa varnostna straža zaradi nje mnogostranskega zaposlenja ob sedanjih vojnih odnošajih ne more več dostojno nadzirati razuzdane mladine. Policijski mestni urad za mladinsko oskrbo se je torej tozadevno obrnil do oddelka mestnega okrajnega sodišča za varstvo mladine ter dosegel, da bo ta mestni varnostni straži pomagal pri nadziranju mladostnih izprijencev na javnih prostorih, kot ulicah, šetališčih, kopališčih, zabaviščih i. dr. — Bi bilo drugod tudi poročati v posnemanje!
itoroške vesti.
—k— Iz Celovca. Na iniciativo učitelja Leona Pibrovcaz Jesenic se vrši na športnem prostoru dne 9. julija t. 1. že tretja nogometna tekma v prid »Rdečega križa«. To pot tekmuje vojaško moštvo iz Celovca proti moštvu iz Gradca. Sodeluje etapna godba.
—k— Ravnateljstvo goriške trgovske šole se nahaja sedaj v Celovcu, Neue Weltgasse 10. Ravnatelj prof. E. Jordan stanuje pod istim naslovom.
—k— Umrla je v Celovcu 18. t. m. gospa Josipina Apihova, vdova po znanem slovenskem profesorju Jožefu Apihu, v 62. letu svoje starosti.
—k— Iz koroške učiteljske službe. Za definitivno učiteljico v Sirnici je bila imenovana pomožna učiteljica Katarina Vertotova istotam. — Trajno je vpokoje-na na lastno prošnjo učiteljica Zofija Ko-dričeva v Vratih.
Goriške ve sli.
—g— Spomenik nadvojvodi Jožefu.
Dne 10. t. m. so zborovali v Komnu v občinski pisarnici vsi župani sežanskega po-litiškega okraja pod vodstvom g. c. kr. okrajnega glavarja dr. Velčka in to zaradi postavljenja spomenika nadvojvodi Jožefu. — Namen sestanka je bil ta, da so se župani pomenili med seboj o vsoti, ki jo bodo občine prispevale v ta patriotični namen. — Potem se je konstituiral defini-tivni odbor, ki bo vodil vse delo. Na predlog g. glavarja so' bili izvoljeni: Anton Abram, župan v Tupeljčah pri Kobjiglavi, predsednik; Jos. Štrekelj, šolski voditelj v Komnu, tajnik; Ig. Valentinčič, dekan v Komnu, blagajnik. Poleg teh je bilo izvoljenih še nekaj županov onih občin, ki leže tik ob italijanski fronti. Delo se je začelo.
—g— V ruskem ujetništvu je umrl. Iz Rusije je dospela vest, da je tam umrl Stanko Cibej, uradnik c. kr. višje sodnije v Trstu, ujetnik Przemyslske trdnjave in edini sin Edtnunda Čibeja, nadučitelja v pokoju v Lokavcu. — Naše sožalje!
—g— Ranjen je bil 4. t. m. popoldne na severnem bojišču med bojnim gromom v protispopadu kadetni aspirant tovariš Vekoslav Č r n i g o j od Sv. Križa na Vipavskem.
Tržaške vesti.
»V KRALJESTVU PALČKOV.
V nedeljo, 4. t. m., so uprizorili v našem »Narodnem domu« tovariša Ribičiča bajko v 3 dejanjih »V kraljestvu palčkov«, ki je nje pevskim točkam napisal godbo tovariš Ivan Grban. Delo samo je torej zraslo izpod rok dveh naših tovarišev. Izvajala ga je mladina CM šol, naštudiralo pa učiteljstvo istih učnih zavodov. Torej vseskozi naše delo, ki je bil njega čisti dohodek namenjen vojnopomožnim svrham.
Josip Ribičič je že znan našemu občinstvu po svojih mladinskih spisih, ki jih preveva dobro poznavanje otroške duše, otroškega pojmovanja, in ravno to velja tudi o njegovem »Kraljestvu palčkov«. — Učitelj, ki uči pripovedovaje, v sliki in priliki, uverjen, da ga bodo otroci umeli in si sami ustvarjali nadaljne pojme, ker jim njegove slike in prilike dajejo vso podlago zato. Okroo pojma »mamice« je nanizal z neprisiljeno, tupatam celo s precej žgoče sarkastično drastiko krive pojme o ljubezni, sreči in zakladu in je tako pokazal otroku tako čisto in jasno sliko prave ljubezni, prave sreče, pravega zaklada, da mora otrokova duša vzki-peti v ljubezni in sreči, da ima tak neprecenljiv zaklad, svojo »mamico«. V tehničnem oziru bi bilo treba tupatam še nekoliko pile, zlasti v tretjem dejanju, kjer je premalo izražena tragika v zmoti palčkov, da jim je kraljica umrla. Tu je treba močnejših barv, drugače je končni zasmehujoči nastop vil nekoliko nepojmljiv. Sicer bi pa ta nastop tudi lahko popolnoma izostal. Krivda palčkov, ki so si želeli kraljice in so ji hoteli z vsemi mogočmi sredstvi pribaviti celo mamico, po kateri je edino hrepenela, vendar ni tako velika, da bi jo bilo treba vrhu vsega še kaznovati z zasmehom, ki nikdar ni lep. Drugače pa je delce res dobro. Dosti hitro, krepko se razvijajočega dejanja, ki ne utruja gledalca. Jezik lep in gladek, pri-merjen otroškemu mišljenju.
Pevske točke je uglasbil učitelj Ivan Grbec, mlad glasbeni talent, ki je pokazal tu, da se mu odpira lepa bodočnost na glasbenem polju. Najboljši točki se nam zdite »uspavanka« in pa »žalna koračnica«. Glasba je očividno komponirana za orkester, in zato tudi klavir in; harmonij ne prihajata prav do veljave. Pri nedeljski uprizoritvi je bilo to še tem ob-čutnejše, ker je bila dvorana naravnost nabito polna in je bilo občinstvo tako nemirno, da klavirja in harmonija skoraj ni bilo čuti. Vsekakor bi želeli slišati stvar z orkestrom, ako pa to ni mogoče, bi pa opozorili prireditelje na potrebo, da po-skrbe za reditelje v dvorani, ki bi skrbeli za to; da bi bilo občinstvo nekoliko mirneje. Kakor pa že rečeno, smo čutili-tudi iz onega, kar smo čuli, da gre skladatelju vse priznanje na tej njegovi ustvaritvi.
Izvajalci v igri so bili učenci in učenke naših CM šol. Posameznih imen ne bo-
mo navajali, temveč pravimo splošno, da zaslužijo vsi najodkritosrčnejšo pohvalo, pa naj je že potem presrčkana mala »Anica« — palčkov nesojena kraljičica, ali pa izborna pevka »prva vila«, odločni in za-i povedljivi »kralj«, nagajivi, pametno nespametni »norček«, ki je tudi prav ljubko zapel svojo pesemeo o pečenkici, silno modro premišljujoča »svetovalca«, »vratar«, »traže«, vse »vile« in »palčki«, Pra vpo-sebe naj pohvalimo zbor »vil «; no, pa tudi »palčki« so se dobro odrezali s svojo »Ura» bije«. Nastop vil je bil insceniran prav lepo; le v melodramu bi se nam zdelo slikovitejše, ko bi vile ne sedele nan tleh, temveč tvorile žive skupine. V tretje mdejanju je treba tragiko — kakor smo omenili že glede besedila — tudi scenično izraziti veliko močneje. Kakor strela z jasnega b imoralo zadeti kralja in palčke spoznanje, da je kraljica mrtva; in nato slediti izbruh splošne žalosti, ki imej nanj-resničnejši izraz v »norčkovem« odhodu.
Tov. učiteljici Pavli Hočevarjevi, ki je urila otroke v igri, bodi šopek cvetic, ki o ga ji izročili, vaj majhen znak priznanja za njen trud, dočim pa naj ji bo lepi uspeh igre najlepša zahvala, prav tako kot tovarišu učitelju Mahkoti za glasbeno stran prireditve. Isto velja tudi zai tova-rišico učiteljico Kersnikovo, ki je izurila »vile« za njihov nastop, tov. učiteljema Waschtetu in Petrovcu pri klavirju, oz. harmoniju, tov. učiteljici Hartmanovi ter tov. učiteljem Engelmanu, Katniku in Ribičiču, ki so skrbeli za ureditev odra in drugo.
Kakor smo že rekli, je bila dvorana nabito polna, da jo je bilo veselje gledati; posebno tedaj, ko je ob sviranju cesarske pesmi, s katero se je pričela prireditev, vse stalo. Toliko ljudi že dolgo časa ni videlo naše gledališče. Občinstvo- je posamezne točke kar najživahneje odobravalo, in videti je bilo, da je v resnici uživalo, gledajoč dogodke na odru.
Zaključujoč poročilo o tej izborno uspeli prireditvi, naj rečemo le še eno: slovenski Trst je lahko ponosen na svoje CM šole, na svoje CM učiteljstvo, ki ne štedi ne z delom ne s trudom, da pokaže svetu, da smemo mi tržaški Slovenci, da sme naša velika, dobra mati Slovenija z zaupanjem gledati v bodočnost svoje slovenske mladine ob sinji Adriji, v svojo bodočnost! —
—t— Doprsni kip cesarice Elizabete so 10. t. m. ob navzočnosti najvišjih civilnih in šolskih dostojanstvenikov odkrili na vrtu dekliške ljudske in meščanske šole v ulici Madonna del Mare v Trstu, ki nosi ime nezabne pokojne cesarice .
—t— Pevska-glasbena prireditev, ki jo je priredila slovenska ljudska šola v Vrdeli pri Sv. Ivanu v nedeljo 12. junija v korist »Rdečemu križu« (skladu za vdove in sirote), se je v vsakem pogledu izvajala tako izborno, da dela res čast svetoivan-ski šoli. Človek bi res ne pričakoval, da se more v takih časih, ko je pouk zaradi razmer precej nereden, prirediti kaj tako srečnega. Seveda je bilo treba mnogo, mnogo- truda, ali vztrajnost svetoivanskih učiteljev in učiteljic je premagala vse ovire. Dijaški orkester je izvajal pod vodstvom učitelja Požarja vse točke tako precizno, da smo bili prav iznenadeni. Petje je vodil učitelj Trobec z njemu lastno skrbjo in vztrajnostjo. Petje je bilo lepo ubrano in, kolikor se pač da s takim materialom, dobro niansirano. Občinstvu je jako ugajalo, osobito pa: »Dolenjska«, ki so jo morali ponoviti na obče zahtevanje vkljub dolgemu programu. Vse lepe zbore v slavospevu »Habsburški rod« so peli učenci prav lepo, dasi so nekateri teh zborov zaradi visoke leže precej težko izvedljivi. Štokovo »Boj za dom« je dekla-inirala učenka Veronika Mlačeva z občutkom in pravim poudarkom. Ravnotako Pagliaruzzijevo »Snidenje«, ki ga je de-klamirala Vida Godina, in deklamacije iz slavospeva »Habsburški rod« so bile dobro naštudirane. — Mnogo veselosti je vzbudil v nas znani neznanec, ki je spisal in uglasbil kuplet »Rad bi šel tja na bojišče«. Pel ga: je Ivan Kocjančič, da smo ga prav občudovali. V raznih variacijah si malček želi na bojišče, a ker je »majhen le možak, ne more biti vojak«, sedeti mora v šoli na trdih klopeh, doma pa jesti polento in pomagati materi lupiti krompir. Naposled ugane modro, da »prepozno prišel sem na svet«! Menimo, da je bil tudi materialni uspeh povoljen, saj je bil obširni vrt »Nar. doma« poln. Med posetniki koncerta smo videli poleg svetoivanskega župnika in kaplana deželnega šolskega nadzornika Matejčiča in okrajnega šolskega nadzornika Nekermana.
—t— Dvorazredni zasebni slovenski trgovski šoli v Trstu je minister za uk in bogočastje podelil pravico javnosti za šolsko leto 1915/16.
gtev. 1|.________UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 30. junija 1916. ________ Stran 5-
—t— Čast mu! Podjetnik v Trstu, ki nj naše narodnosti, a vendar priznava in spoštuje pravice našega naroda na tržaških tleh, je daroval moški podružnici CMD v Trstu 100 K in se zavezal, da bo daroval tako vsoto vsako leto in poleg tega še vsako leto o božiču oblekel tri ubožne otroke z naših CM, šol. Najpresrčnejša hvala milosrčnemu dobrotniku, ki si je kot edino zahvalo izprosil le to, da se njegovo ime ne imenuje v javnosti.
—t— Slovenska ljudska šola v Bar-kovljah je izročila 300 kron kot čisti dobiček šolske prireditve od dne 19. VI., in sicer: 200 kron za sirote padlih organizaciji za voj. oskrbnice ter je s tem pristopila kot dosmrtna članica, 100 kron pa za vojake na bojišču za nabavo perila. Slovenska barkovljanska šola je prva šola, ki je pristopila k »organizaciji vojniških sirot« kakor dosmrtna članica. Nadejamo se, da dobi mroogo posnemovalk, saj je smoter organizacije nad vse vzvišen in blag.
—t— Razpuščena društva. Namest-ništvo je ukrenilo razpust naslednjih društev: »Societa del Gabinetto di Minerva« in »Srpska Čitaonica« v Trstu, »Gabinetto di lettura«, »Čitalnica v Gorici na Blan-čah« in »Slovenska čitalnica v Gorici«, »Circolo popolare« v Pičanu, Vrsarju, Fontanah in Lovranu.
¡sirske vesti.
—i— Nov list. Reški Hrvatje nameravajo pričeti izdajati list, ki naj bi izhajal na Reki ali pa na Sušaku.
—i— Za reorganizacijo državne in avtonomne uprave v Istri. Deželna upravna komisija za Istro je nameščena in deluje v Poreču. Te dni je priobčil »Polaer Tagblatt« vrsto člankov, kjer je zahteval, naj bi se vse glavne oblasti v Istri osredotočile v Pulju, kakor n. pr. okrožno sodišče, trgovska: zbornica, deželni odbor itd. Puljski »Hrvatski List« izjavlja, da se v načelu strinja z nemškim listom, meni pa, da prvi korak na tej poti naj bi se storil glede avtonomne (deželne) uprave, kakor se je že zgodilo glede okrožnega sodišča in trgovske zbornice, ki sta de facto že odpravljena iz Rovinja. Tudi deželna upravna komisija z vsemi uradi in zavodi bi se morala preseliti iz Poreča, kjer je zaradi neugodnega položaja in slabih komunikacij jako ovirana v poslovanju, posebno pa na občevanju s strankami in z mesti širom Istre, a niti ne omenjamo nesrečnega reškega ambienta, ki je tudi v minolosti mnogo zakrivil v istrskih po-litiških nezgodah.
—i— V Motovunskih Novakih je umrl župnik Franjo Grunt, češki duhovnik, ki je neumorno deloval za zapuščeni narod v Istri.
—i— Odstavljeni iz istrske deželne službe so: deželni zdravnik dr. Umberto Sbisa, računski ofici-al v Poreču Andrej Rocco in učitelj pri istrskem deželnem agrarnem zavodu Donato Libatti; vsi so svojevoljno zapustili svojo službo in se niso več javili.
—i— Raba deželnih jezikov na deželnih uradih v Istri. Deželna upravna komisija v Poreču je dne 12. t. m. sprejela sklep, da se ravnopravnost deželnih jezikov Istre, zajamčena s' članom 19. drž. temeljnega zakona, izvede praktično v vseh deželnih uradih istrskih. Glasom tega sklepa se imajo vse vloge, sestavljene v hrvatskem jeziku, izročene na re-čenih uradih, že sedaj po možnosti in kolikor dopuščajo moči, vešče hrvatskemu jeziku, ki so sedaj na razpolago, tudi reševati v hrvatskem jeziku. — Uradnikom teh uradov, ki še niso vešči temu jeziku, je dan rok leta dni, da se naučijo ta jezik. Pri povišanju uradnikov se bo posebno gledalo na poznanje deželnih jezikov. — Po tolikih bojih je vendar zmagala — pravica!
Iz Dalmacije.
—d— Vse hvale vredna navodila je
razposlal dalmatinski deželni šolski svet z okrožnico podrejenim učiteljem -in učiteljicam, kjer jih poživlja, naj skličejo ljudstvo svojega delokroga v šolo in naj mu predočijo resne gospodarske razmere, ki nastanejo — po vojni. Narod treba poučiti, da ne bo vsega, za rekvirirano živino in predmete pridobljenega denarja trosil, ker bo ta denar po vojni potreboval za nabavo živine, poljedelskega orodja itd. Tudi s podporami, ki jih dobiva, treba čim bolj varčiti, ker bo po vojni denar potreboval bolj nego sedaj, a se bo težko dobival. Ženske naj ne trosijo za dragocene tkanine, nakite in druge nepotrebne stvari, ker nas čakajo resni časi, ko se ne borno ogledavali po nakitu, marveč po
drugem, ki nam bo mnogo potrebneje. — Ta korak dalmatinskega deželnega šolskega sveta je jako umesten, in želeti bi bilo, da bi ga posnele tudi ostale šolske in druge oblasti v monarhiji.
—d— V Omišu v Dalmaciji je preminul Josip Vukasovič in zapustil hišo v vrednosti 30.000 kron kongregaciji, ki bi se posvetila odgoji dece v Omišu.
—d— Uradna lista dalmatinske vlade »Objavitelj« in »Smotra«, ki sta sedaj izhajala v Šibeniku, sta se preselila zopet nazaj v Zader.
Splošni vestnik.
Državni proračun. »Narodni Listy« poročajo z Dunaja, da vlada sestavlja državni proračun za čas od 1. julija 1916 do 30. junija 1917. Misli ga objaviti z vsemi podrobnostmi. Dosedaj med vojno nismo vedeli za državni proračun.
Važen odlok glede užigalic Družbe sv. Cirila in Metoda. »Edinost« z dne 20. junija 1916, št. 170, piše: Meseca julija leta 1915. je vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Opatiji zvedelo privatno; da tvrdka »Aolo« ne sme več izdelovati in razpečavati Družbinih užigalic z znano etiketo. 17. avgusta leta 1915. se je obrnilo vodstvo Družbe na imenovano tvrdko in prosilo obvestila in prepis do-tične prepovedi. Tvrdka je odgovorila 25. avgusta, da nima pismene prepovedi v stvari, temveč da se ji je prepoved sporočilo ustno pri c. kr. policijskem ravnateljstvu na Dunaju 2. junija 1. 1915. in se je sestavil o stvari zapisnik. Razlog te prepovedi da je ruska trobojnica (bela-mo-dra-rdeča), oziroma srbska (rdeča-modra-bela). Ko je Družbeno vodstvo prejelo ta odgovor, je pisalo c. kr. policijskemu ravnateljstvu na Dunaju, da ni mogoče, da bi se bila taka prepoved izdala glede Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, da je tvrdka »Aolo« gotovo stvar razumela napačno, ker so barve, ki se nahajajo na etiketah Družbenih vžigalic, hrvatske narodne barve, drugače razpovrščene kot pa ruske in srbske. Z ozirom na to ter z ozirom na dejstvo, da se je Družbi zaradi tako tolmačene prepovedi naprav-ljala velika škoda, je prosilo Družbeno vodstvo dunajsko policijsko ravnateljstvo, da naj pouči tvrdko- »Aolo«, da se ona prepoved ne nanaša na Družbene užigalice. 24. septembra 1. 1915. je o stvari pisal Družbeni predsednik, drž. poslanec prof. Spinčič ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in ga prosil, da bi ukrenil potrebno, da se razveljavi ona popolnoma neutemeljena prepoved dunajskega policijskega ravnatelja. Pisal je, da se na škatlicah CM. užigalic nahaja etiketa s trobojnico hrvatskega naroda, ki že nad leto dni preliva kri za cesarja in monarhijo, s trobojnico, ki je bila nedavno pri slavnostih na Dunaju, katerim je prisostvoval tudi ministrski predsednik, izobešena na več uradnih poslopjih ter po ulicah in dvoranah. Ministrski predsednik je na to pismo odgovoril Družbenemu predsedniku, da se je sporazumel v stvari z ministrom notranjih stvari in da mu je sporočil le-ta, da je c. kr. dunajsko poli^ cijsko ravnateljstvo 2. dne meseca junija 1916. leta potom zapisnika obvestilo avstrijsko družbo za razprodajo užigalic o prepovedi, da se na etiketah ne sme uporabljati belo-modro-rdeče, oziroma rdeče-modro-bele trobojnice. Potemtakem se prepoved nanaša na ruske in srbske narodne barve, užigalice z etiketami, kakor jih daje v promet hrvatska družba sv. Cirila in Metoda za Istro, pa ne spadajo pod to prepoved. —
Novo sredstvo zoper peronospero.
Listi poročajo, da je tvorničar Czapek na Dunaju izumil novo sredstvo zoper peronospero. To sredstvo se zove »Antispo-rin« in se izdeluje iz sirovin, ki jih imamo
v Avstriji dovolj v zalogi. Če bo to sredstvo kaj vredno-, kar pokaže preiskava, bomo ob priložnosti natančneje poročali.
Zanemarjena mladina. Sedaj je po vzorcu drugih krajev tudi nižjeavstrijski cesarski namestnik izdal naredbo, ki mladini pod 16. letom prepoveduje kadenje na javnih prostorih, nadalje obisk kinematografov in podobnih zabavišč, obisk žga-njarn in prodajalnic opojnih pijač. Tudi brezdelno postopanje po 9. uri zvečer po ulicah je prepovedano. V gostilne in kavarne sme taka mladina po 9. uri zvečer le v spremstvu odgovornih nadzorovalnih oseb. Kazen: do 200 K ali do 14 dni zapora, in sicer ne samo za mladino, ampak tudi za dotične obrtne imetnike.
Kako se napravi iz semena buč in solnčnic olje za domačo porabo? Vodja R. Dolenc piše: Vsi časniki priporočajo zaradi že strašanske draginje olja setev buč in solčnic ter napravo olja iz njihovega zrnja. Kako naj se to vrši, tega pa ne pove nihče. No, na Štajerskem, Ogrskem i. t. d. nesejo kmetovalci zrnje buč in solnčnic v najbližnji mlin. Čez par ur nesejo pa že iz tega napravljeno olje in ostali trop domov. Na Kranjskem pa naši mlinarji za napravo takega olja nimajo priprave. Kako torej priti do olja? Enostavno tako-le: Zrnje solnčnic in buč se dobro posuši, to pa v senci, ne na solncu. Potem se seme buč olupi, ono solnčnic pa kar celo stolče v kuhinjskem možnarju kar le mogoče fino-, t. j. drobno. Stolčeno zrnje se potem v kotlu ali loncu na čisti vodi par ur kuha. Končno se tako skuhano tvarino precedi skozi sito in čisto tekočino par dni na miru pusti, da se na njenem površju nabere olje, ki ga je le posneti ter porabiti. V situ ostali trop se lahko še odtisne.
Kako se more zabeliti solato, ako ni olja? Olje je že kar strašansko drago, pa se še podraži1, in končno ga bo gotovo popolnoma zmanjkalo. S čim naj torej solato belimo? Vodja Rihard Dolenc odgovarja v »Gostilničarju«: No, da je s slanino zabeljena solata izborna, je stara reč. Slanine pa tudi že primanjkuje in še bolj jo bo. Čehi belijo solato namesto z oljem s kislo smetano, da, siromaki še celo le s kislim mlekom. Dobro, toda nam Slovencem bi tako zabeljena solata gotovo ne dišala. O, prav dobro dišala nam pa bo še gotovo s sirovimi jajci zabela, ki se tako-le priredi. Za dve osebi se vzame sveže sirovo jajce ter se ubije in raztepe z vilicami na krožniku v kolikor mogoče enakomerno gosto rumeno tekočino. Tej tekočini se doda končno potrebno množino kisa, vse skupaj se fino pomeša ter zlije na že osoljeno solato in zmeša. Ako se doda tako zabeljeni solati še potrebno množino fino razsekljanega česna, tedaj diši res solata tako dobro, kakor z oljem zabeljena.
Sida-med dosedaj pri nas ni bil znan, v Šleziji pa, kjer se proizvaja, je ni družine, da bi ga ne imela vedno doma. Samega kruha n. pr. ne je tam nihče, ampak ga vedno namaže s Sida-medom, in tudi drugim močnatim živilom ga primešavajo. Ker je ravno v sedanjem času kruh precej slabši in je Sida med že zaradi primesi sladkorja jako redilen, zato bo že zaradi nizke cene vsakomur dobrodošel.
Razgled.
—	Afera monakovskega profesorja Forsterja. Na drugem mestu omenjamo, kaka polemika je nastala med Nemci zaradi članka, ki ga je monakovski vseuči-liški profesor dr. Forster spisal v nekem švicarskem listu o Nemčiji in njenih nalogah. O stvari razpravlja čezdalje več nemških listov. Eni priznavajo, da je treba spoštovati samostojnost o sodbah tega učenjaka, tudi če izreče kaj neprijetnega, drugi so zopet uprizorili pravo gonjo proti dr. Forsterju. Za zdaj poročajo, da je bavarsko naučno ministrstvo ustavilo predavanja dr. Forsterja na monakov-skem vseučilišču.
—	Zaplenjena brošura. Sodišče v Bjelovaru je konfisciralo brošuro »Ratna slava Hrvata i Magjara« zaradi zločina po § 65. a) kaz. zak. (motenja javnega miru), zagrešenega s pisavo o fogrsko-hrvatskih državnopravnih odnošajih.
—	»Belgradi-Hirek«, madžarski list, je pričel izhajati s 1. junijem v Belgradu.
—	Sienkiewicz v Parizu. Listi poročajo, da se poljski pisatelj Henrik Sien-kievvicz, ki je za vojne živel v Švici, zadnji čas mudi v Parizu.
Ustanovitev muzeja Tolstega v Petrogradu. Kakor poročajo petrograjski listi, je darovala vdova po avtorju »Vojne in miru« petrograjskemu muzeju Rum-janceva dragocen dar, namreč pisateljevo zapuščino in njegovo mnogoštevilno korespondenco s prijatelji, ki šteje do 10.000 pisem, med katerimi so tudi pisma slav-
nih ruskih avtorjev XIX. stoletja, ki imajo veliko slovstveno zgodovinsko vrednost. Točasno so se obogatile muzejske zbirke z njenim nadaljnim darom, t. j. z ustanovitvijo Tolstega dvorane v Jasni Poljani in s pisateljevimi slikami iz raznih dob. Muzejska uprava je sklenila, ustanoviti poseben Tolstega muzej, čigar posebna zanimivost bodo zgoraj omenjeni darovi.
—	Emil Fagnet. V Parizu je 7. t. m. umrl odlični francoski pisatelj in literarni zgodovinar Emil Fagnet v starosti 69. let. Bil je profesor literarne zgodovine na Sor-boni in na pariškem liceju ter od leta, 1900. član francoske akademije. Mnogo let je pisal za »Journal des Débats« gledališko kritiko, spisal je pa tudi več filozofskih del.
—	Oporoka ruskega velikega kneza Konstantina. Lani je umrl veliki knez Konstantin Kostantinovič, zapustivši oporoko; ki je postala znana šele zdaj. ker jo je moral prej car odobriti. Veliki knez Konstantin je bil odličen ruski pesnik in pisatelj. Zapustil je Puškinov prstan bodočemu Puškinovemu muzeju in za njega ustanovitev veliko vsoto. /Akademija znanosti v Petrogradu dobi vso obširno in važno korespondenco pokojnikovo z najrazličnejšimi politiškimi in literarnimi osebnostmi. Veliki knez je zapustil tudi važne zapiske, a je določil, da se smejo obelodaniti šele leta 2005.
—	Aretovan vseučiliški profesor. Iz Lugana poročajo, da je dala italijanska vojaška oblast aretovati vseučiliškega profesorja in bivšega drž. podtajniika Corteso, ki je služboval v Bologni pri vojnem tiskovnem uradu in je obdolžen, da je odnesel važne vojaške listine ter tudi druge osebe podkupil, da mu preskrbe take listine.
—	Dunajsko vseučilišče. V poletnem tečaju je vpisanih blizu 3000 slušateljev in slušateljic; največ jih je na filozofičnem oddelku.
—	Skrb za mladino na Češkem. Kakor poroča »Ostravsky Denik«, je mestni magistrat v Do-briši izdal razglas, ki prepoveduje mladini obojega spola do 16. leta pohajati po ulicah po 7. uri zvečer. — Prav!
—	Nadvojvoda Evgen častni doktor.
Profesorski zbor visoke šole za poljedelstvo je s cesarjevim dovoljenjem podelilo generalnemu polkovniku nadvojvodi Ev-genu častni doktorat poljedelstva.
—	Predavanje iz pomorskega privatnega prava na pravoslovni in državno-slovni fakulteti je poverjeno na predlog profesorskega zbora dr. Juliju Moganu, odvetniku na Reki.
—	Za rektorja hrvatskega vseučilišča je izvoljen za šplsko leto 1916/17 profesor pravne fakultete dr. Ernest Miler.
—	Ženske in pravne študije. Pred kratkim časom so ženske prosile, da bi se jim dovolilo vstopiti k sodnijam, advokaturi in notariatu in v izvenspornih zadevah, posebno v socialnih poklicih va-ruštva, skrbstva in pri sodstvu o pre-greških mladih ljudi. Na spomenico je me-rodajna oblast odgovorila, da zaželjene reforme ne bo uvedla, ker je že itak dovolj advokatov in notarjev. Na sodnijah pa ženske zato ne morejo priti v poštev, ker ne bi mogle primerno predstavljati državne avtoritete.
—	Rusinski in rumunski jezik v buko-vinskih šolah. Iz Črnpvic poročajo, da je naučno ministrstvo odredilo, da se uvede učenje rusinskega in rumunskega jezika kot obligatna predmeta v vse šole v Bu-kovini. Pouk se prične z drugim razredom ljudske šole.
—	Stoletnico rojstva Ivana Kukulje-viča Sakcinskega so praznovali Hrvati. Bil je eden največjih narodnih prerodite-ljev, slaven zgodovinar in njegovih del je cela knjižnica. Kukuljevič je 2. maja 1843. prvi v hrvatskem saboru govoril hrvatski, in 1. 1847. je na njegov predlog sabor sklenil, da se morajo na Hrvatskem- vse šole in uradi pohrvatiti.
—	Umrl je v Pragi predsednik Zivno-stenske banke cesarski svetnik, član gosposke zbornice, založnik knjig, lastnik tiskarne, Jan O 11 o.
—	Ustanova za svobodomiselce. Tvorniški ravnatelj Gustav Lustig je umrl dne 9. aprila 1913. V svoji oporoki, spisano dne 10. marca 1913, je določil 100.000 K za napravo ustanove, ki naj služi »za1 vzgojo ljudi za ideale, za katerimi streme svobodomiselci«. Obresti ustanove naj dobivata eno češko in eno nemško svobodomiselno društvo. Zdaj je praško namestništvo odločilo, da ta ustanova ni dopustna1, »ker ne odgovarja sedanjemu redu«, in ministrstvo notranjih del je to odobrilo z dostavkom, da bi dopustilo drugačno obliko tega volila. Zapustnikovi dediči so rečenih 100.000 K deponirali pri avstro-ogrski banki, nakar je dunajsko društvo svobodomislecev pro-
l
silo dovoljenja, da sme dobivati obresti te vsote. Ta prošnja je bila odbita. Nato so Lustigovi dediči zahtevali, naj se jim teh 100.000 K vrne, in sodišče jih je pozvalo, naj vlože posebno tožbo. Ta tožba je bila vložena in še več drugih, a razprava še ni končana. Lustigovi dediči so izjavili, da denarja ne zahtevajo zase, ampak da tožijo za ta denar, ker ga hočejo porabiti v zapustnikovem smislu, ko je naprava ustanove nemogoča.
—	Prva bolgarska šola v Nišu. Bolgarska vlada je ustanovila v Nišu bolgarsko ljudsko šolo, ki so jo 3. t. m. slovesno otvorili. Kakor znano, trdijo Bolgari, da prebivalci timoškega okraja niso Srbi1. \ temveč posrbljeni Bolgari.
—	Učiteljica obsojena na smrt. »Ris-veglio Tridentino« poroča, da je vojno sodišče obsodilo na smrt vpokojeno učiteljico Marijo Danieli, ki je bila pa potem od poveljnika pomiloščena v lOletno težko ječo. Obsojenka je hujskala proti nabiranju kovin in proti cesarju.
—	Ulična imena v zasedenih srbskih mestih. Kakor poročajo, so dobila zasedena srbska mesta nova ulična imena, in sicer nemška ali pa madžarska. Tako ima Kraljevo nemška imena: Briickengasse, Burggasse itd.; Čačak n. pr. pa madžarska imena: Deak-utcza, Frigyes-Foherc-utcza itd.
—Praški nadškofijski ordinariat je
odredil, da se mora za vojne ob nedeljah in praznikih pri vsaki šolski maši in pri drugih mašah, ki se jih udeležuje mladina, peti prva kitica cesarske pesmi.
—	Sodna obravnava proti »Sokolom« v Segedinu. Pred segedinskem sodiščem se je pričela sodna obravnava proti 32 meščanom iz Velike Kikinde, ki so kot »Sokoli« obtoženi veleizdaje. Med obtoženci so učitelji, duhovniki iai trgovci, a obtoženi so, češ, da so delovali kot »Sokoli« na to, da se razdeli madžarska država. Med obtoženci je tudi nekaj vojakov od katerih sta dva tudi odlikovana za hrabrost. Obtoženci se ne priznavajo krivim.
—	Inter arma silent Musae. Pravijo, da je sedanja vojna dokazala nepravilnost tega starega izreka. Nedavno v Berlinu izdana statistika nemške literarne produkcije pa dokazuje, da je v starorimski prislovici le mnogo resnice. Seveda, tako-zvane vojne literature se je produciralo strahovito mnogo, toda umetniške in trajne cene ti proizvodi običajno nimajo, in zato jih je statistika izločila. V ostalem pa je izšlo: teologičnih del 1913. leta 2683, 1914. leta 2517, 1915. leta 2688; medicinskih v istih letih 1972, —, 948; zgodovinskih 1705, 1175, 1185; leposlovnih 1666, 893, 798; umetniško-strokovnih 1051, 832, 589. Kakor je videti, so le teologi ostali na višku literarne produkcije, vsi drugi stanovi pa so morali položiti precejšnje žrtve vojni na oltar.
—	»Cetinjske Novine.« Te dni prične izhajati na Cetinju list za črno goro pod naslovom »Cetinjske Novine«. List bodo tiskali v latinici.
Po sklepu lista«
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem poroča, da je dra-ginjska doklada iz leta 1913 štajerskemu učiteljstvu tudi za drugo polovico 1916 dovoljena. Ker pa se dotična nakazila pošljejo davčnim uradom šele t dni, se doklada 1. julija povsod gotovo i.s bo izplačala. Toliko učiteljstvu v vednost in pomirjenje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zvezi slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Dopis je došel za to številko prepozno. Prihodnjič.
Fr. E. v V.: Pismo III. smo prejeli, toda za danes prepozno. Porabimo prihodnjič. Pozdrav!
V članku iz Prage, priobčenem v zadnji številki, se mora naslov pravilno glasiti »Avstrijska državna (ne šolska!) misel.«
Vojna pošta 65: Vašo željo smo sporočili štajerski Zvezi in smo prepričani, da stori vse, kar se da storiti za štajerske tovariše mobilizirane učitelje-samce. Iskrene pozdrave!
Tovariš Ivan S c h m e i d e k, predsednik naše »Jubilejske Samopomoči«, presrčno pozdravlja vse tovariše z italijanskega bojišča.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Ker je imel poziv v 12. št. do p. n. naročnikov glede plačila naročnine le neznaten uspeh, ponovno prosimo za poravnavo pol- oz. celoletne naročnine. Kdor ne more tega, naj pošlje 2—3 K. Pri množici zaostalih se bode tudi tako odplačilo dobro poznalo, upravništvu, ki ima obvezne dolžnosti dio tiskarne i. d. izdatke, pa bode tudi vstreženo. — Zato izkazujemo danes stanje naročnine še enkrat.
Kdor nima takega izkaza, ima naročnino plačano do 31. dec. t. 1.
Upravništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Prva gorenjska razposiljalnica
IVAN SAVNIK
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoče se vrne d m
Mcseca avgusta izide bogato ilustrova,' cenik.
i^Bmiig
Mms denarni zavod.
Seslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hraniinica i» posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJtibajani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30..aprila 1916 K 62.624*61.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26. ure popoldne.
Podpisani želi dobiti zdravo deklico, ki je dovršila ljudsko šolo in bi bila, ker je sam brez otrok, v pomoč pri gospodinjstvu; prevzel bi jo eventualno tudi za svojo. Če bi kateri cenjenih tovarišev vedel za kako primerno deklico, blagovoli naj podpisanega o tem obvestiti.
Fortunat Jelovšek, nadučitelj Drami je na Štajerskem.
se najmanj
, daj Sida medu,
"Tj ki-je najceneiša in najboljša jed s kruhom. Ceneno, izborilo, okusno hranilo je Sida-med, napravljen iz umetnega medu. Med je bil closed .j predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se uživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh mesto dragega surovega masla, s čimer se doseže jako znaten prihranek. Nadomešča mnoga druga drsga jedila. En zavojček velja 35 vinarjev. — Umetni malinji prašek Sida (1 zavojček velja 40 vin.) služi v izdelavo l1/« funta izvrstne malinje marmelade, kakor tudi kot nadomestile za naravni malinji sok. Šumeči limonadni prašek Sida (1 zavojček velja 40 vin.) da tri do štiri kupice izArstne žejo tešeče osvežujoče pijače. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo.' Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala. Dobiva se pri raz-pošiljalnici JOSIP BERDAJS, Ljubljana 15, Zeljarska ulica 3. 6 zavojčkov po povzetju ali če se pošlje dener naprej. Za vojno pošto se mora pri naročilu tudi denar vposlati v naprej in poleg tudi 60 vinarjev za poštnino.
i
P i
I p
p
I
I i
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v LJubljani
plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in materi pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Udnina znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženjene po 20 K, pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa.
Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpiseh in zdravniško izpričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj.
isasa:
o □
:bbbb:
rasBDs:
mr Umetna knjigoveznica
:bbbdb c
■ I
LJUBLJANA, Francevo nabrežje šfiev. 13
a a a
□asa:
slavnemu občinstvu za izdeiovenje vsakovrstnih knjigeveških de!, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice ln knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno.
:odqbp:

n B D
B
□
BBSB
LJubljana, Prešernova ulica S1
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 le imela vlog .... K 48,500.
Rezervnega zaklada.........„ 1,330.
Sprejema vloge vsak delavnik in ]ih obrestuje po
000-— 000
0
4
0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
/ Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zomljišča in poslopja na kranjskem proti 5% izven Kranjske pa proti 5'/-»% obrestim in proti najmanj l°'o oziroma
V/o odplačevanju na dolg.
gaaaEasaaeaag» »j»giMthz^:<Mstau>snu -.v:zssxs.v3 ft^saaaKss?" ■ ««cEasBBBaHS^sBssaa^^-aBBassi^ i" aaasseasEauaaBHBananss
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in ceni. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. skoko spadajočili tiskovin.	V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".
©
J