w 'Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 51 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. wm £B Ig**. ° rasn SLOVENSKI LIST v AMERIKI T°in mrod""za mvic* ** Tf*nk0 ~~od hoja tma°el GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUOETU; P S. DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO. IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE STEV. (NO ) 33. (Official Organ of four Slovenian Organizations) T ii it CHICAGO, ILL., TOREK, 17. FEBRUARJA TU ESP A Y, — FEBRUARY 17, 1942 -S_ LETNIK (VOL.) LL Britanci iz "TEŽEK IN DALEKOSEŽEN PORAZ" - CHURCHILL Britanska armada v Singaponi pristala na brezpogojno podajo. — Kljub porazu ima Churchill vero v končno zmago. — Japonci trdijo, da imajo popolno nadmoč v Orientu. London, Anglija. — Britanska armada je doživela nov "težek in dalekosežen poraz," ko je morala prenehati z obrambo Singapora ter prepustiti trdnjavo zmagujočim Japoncem. V takem smislu se je brez olepšava-nja izrazil min. predsednik Churchill v svoji objavi, ki jo je imel v nedeljo na celi svet. Po radio poročilih iz japonske prestolice Tokio se je istočasno izvedelo bolj podrobno, da so japonske čete vkorakale v mesto Singapor v ponedeljek zjutraj potem, ko se je večer prej podpisal sporazum med poveljnikom britanske armade genera-Jom Percivalom in med japonskim poveljnikom Jamašita, v katerem so Britanci pristali na brezpogojno podajo. Vse do zadnjega trenotka so britanske sile, pravi japonsko poročilo, branile svoje pozicije, in podale so se šele, ko so uvidele, da bi bilo brezuspešno, upirati se trem japonskim kolonam, ki so pritiskale na nje, in, ko je bilo tako-rekoč celo mesto v. plamenih. Umik iz Singapora, pravi japonska vest, je bil Britancem docela onemogočen, ker so jim Japonci potopili večino ladij v pristanišču. V svoji objavi o izgubi Singapora pa je Churchill povdar-jal, da to nikakor ne pomeni končnega poraza, marveč je nasprotno zagotavljal, da bo britanski imperij prišel iz te vojne zmagovit, in sicer predvsem zato, ker ima na svoji strani Ze-din jene države .Obenem je pozival Britance k edinosti v tej težki uri in pri tem pokazal na Rusijo, češ, da je tudi ona doživljala poraze, a je kljub temu ostala zedinjena za svojimi voditelji ter je zato zdaj njih armada t^di zmagujoča. Japonska objava pa nasprot KATOLIKE BODO ZAZNAMOVALI? Nizozemci utegnejo nositi motni znak." sra- London, Anglija. — Ako bodo skrajni nazijski fanatiki na Nizozemskem uspešni s svojo zahtevo, potem bodo morali tamkajšnji katoHčani vidno - . — -- nositi križ ali kako drugo zna- otlP^la iz francoskega prista- menje, ki bo za nje smatrano Brest zadnjo sredo, pri- . „„ „ i „ .. j i« i ANGLEŽI RAZJARJENI NAD s POLOMIJO London, Anglija. — V angleški javnosti je izbruhnil zadnji petek pravi pravcati vihar proti vladi in proti poveljstvu mornarice zaradi neverjetne polomije, ki je bila storjena, ko je celi švadron nemških ladij plul skozi Kanal prav pred nosom Anglije in se uspešno u-maknil, ne da bi ga mogle angleške sile ustaviti in uničiti. Ta nemški paradni pohod mimo Anglije je obstojal iz dveh velikih bojnih ladij Scharn-horst in Gneisenau, križarke Prinz Eugeh ter števila manjših bojnih ladij. Ta skupina je NEVZD KLJUB 0 PRODIRAJO Poročila trdijo, da so Rusi oddaljeni od bivše poljske meje le se 72 milj. — Smolensk nameravajo obkoliti. — Guerilniki igrajo veliko vlogo. 'wsm - iasm PO KAT. SVETU za "znamenje sramote". Od na zijskih govornikov se je namreč pofivzela kampanja proti "pozitivnim" katoličanom, katere označujejo kot "katoličane, ki so protinazijski", in ki se skrivajo pod plaščem religije, ter namesto vere propagirajo soVTaStvo proti Nemčiji in veličino Britanije. VOJAKOM SE BO RAZDE-LJEVALO SV. PISMO Washington, D. C. — Ar-madno poveljstvo se pripravlja, 1a bo med vojake razdelilo nad en milijon izvodov sv. pisma, žepne oblike, in ga bo lahko dobil vsak mož, ki ga bo želel. Knjiga ima predgovor, spisan od predsednika Roosevelta, v katerem stoji: "Tekom stoletij so ljudje različnih ver in ^različnih izvorov našli v Sveti knjigi besede modrosti, nasveta in mavdihnenja. To je vir moči ter je zdaj, kakor vedno, pomoč pri dosegi višjih teženj človeške duše." spela v četrtek dopoldne do ožine pri Doverju, bila tam opažena od britanskih ladij, napadena od njih, toda napad je bil tako slaboten, da so ga nemški aeroplani, katerih je bilo toliko, da so tvorili kar nekak dežnik nad ladjami, odbili, in cela skupina' je par arijozne^ je "izginila" nekam proti severu. Britansko poveljstvo sicer objavlja, da je moralo biti več nemških ladij poškodovanih, toda javnosti ta objava ne zadovoljuje, kajti to ni bila samo izgubljena prilika, marveč direktno razžalenje, in porazi v Libiji ter na Singaporu so bili začasno nekako kar pozabljeni spriče tega nezaslišanega dogodka. -o- PREDSEDNIK BO GOVORIL PO RADIO Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt bo imel prihodnji ponedeljek, 23. februarja, zopet enega svojih radio govorov na narod. Govor se bo pričel ob 10. zvečer, vzhodni čas, ter bo trajal okrog pol ure, no povdarja, da je z zmago nad kakor se je objavilo. Naznanilo Singaporom zadobila Japonska lo tem govoru je prišlo iz Bele tako strategično- nadmoč nad 'hiše že pred dvema tednoma in — Milwaukee, Wis. — Ob japonskem napadu na otok Guam je prišlo v vojno ujetništvo tudi 11 ameriških kapuci-nov, ki so službovali tamkaj med ameriškimi mariner ji in med domačim prebivalstvom. Od teh so iR^T obiavilZ Kot so vsi bili štirje iz Wisco se je z Japonske poroča ujetniki varni. — Superior, Wisl — Kot se lp rocalo, j Moskva, Rusija. — Kljub ojačenemu nazijskemu odporu se rusko prodiranje proti zapa-du nevzdržno nadaljuje, kakor objavlja sovjetsko poročilo, izdano v nedeljo. Na več odsekih so prišli Rusi že tako daleč, da so dosegli glavno nemško zimsko črto. Koncem zadnjega tedna So že da so njih čete vstopile v Belo Rusijo, in v nedeljo je neka vest trdila, da so oddaljene od bivše poljske in od litvenske meje le če 72 milj. Iz VESTI 0 DOMOVINI Vesti iz ameriških virov govore o junaštvu jugoslovanskih četnikov, obenem pa tudi o strašnem divjanju in raz-bojništvu nemške in italijanske vojske v Hrvatski, Bosni in Hercegovini. te*a bi ».«- Rusi "a:- ustoličen ju novega tukajšnjega škofa Wm. P. 0'Connorja, ki se bo vršilo 17. marca, navzočih nad 60 duhovnikov, med njimi tudi trije nadškofi, namreč Ki-lev iz Milwaukee, £tritch iz Chicage in Murray ia St. Paula. duhovnik iz Anglije se je napram časnikarjem izrazil, da se opaža med Angleži simpatično nagnenje h katolicizmu. Kakor brž nimajo v načrtu, da bi odsek, kjer leži Smolensk, in, ki so ga Nemci izredno dobro utr Vesti iz ameriških virov o Jugoslaviji London, 12. januarja (JCO) — Po zadnjih vesteh iz borbene Jugoslavije so srbski borci u-stvarili majhen narod sredi med ozemljem, ki so ga naciji zasedli. Ta "otok svobodo" zavzema 19.000 kvadratnih milj planinskega ozemlja. Celo potni listi se izdajajo v imenu nezasedene Srbije. BBC pravi, da so borci za svobodo pred nekoliko dnevi napravili več ostrih napadov na nemške čete. Beirut, Libanon, 13. januarja (NYT) — Jugoslovanski dopisniki na Bližnjem vzhodu so danes izjavili, da znaša število narodne vojske. General Mihajlovič, je dejal, kratek, rdečeličen mož, plešast iz z zlato obrobljenimi očali, je bil prej jugoslovanski .general-štabni polkovnik in učitelj strategije v beograjski visoki vo jaški šoli. V prvi svetovni vojn se je boril kot poročnik. Iz svojih planinskih utrdi južno od Beograda upravljc sodstvo, razsoja nesoglasja me< Ifcebivalstvom, izdaja potne li ste in varna spremstva. Njego^ vpliv se razteza nad 20.00( kvadratnimi miljami ozemljr. Stare Srbije. Posrečilo se mu je ustrahovati nemško zasedno vojsko poc generalom von Denkelmanom zavezniki, da zdaj lahko kontrolira usodo Indije in Avstralije ter je obenem odrezala Kitajski pomoč iz Anglije in Amerike. BESEDA TISTIM, KI OBSOJAJO PAPEŽEVO STALIŠČE tedaj se je povdarilo, da bo imel predsednik nekaj važnega povedati. -o- marveč, da utegnejo poskusiti priti v njega posest potom ob-kolitve. Taka metoda se je preje mal dar, domovini na AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC *» najstarejH slovenski Hst 9 iiMrtti rta mu nedelj, pone- Ixdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO. NmIot uredništva in oprava: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Tjkfon: CANAL «44 Z« oelo leto . 2a pol leta . Za Žefrt leta Naročnina i 46.00 . 2.00 . 1.75 Z* celo let« . Za pol leta ^ Za fetrt leta številka In Ktropo: _$7.00 _ 1.50 _ 2.00 _ 3c The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addresa of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 46.00 - 3.00 Subscription: For one year __ For half a year - , For three months . ....— 1.75 Chicago, Canada and Europe: For one year —■■■■■„■■ , $7.00 For half a year__3.50 __2.00 _ 3c Foe three months Single copy - sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo *M| dan in pol pred dnevom, ko ixids list — Za sadnjo Številko v tedna je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopiae brez podpisa se ne odra. — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered at second class matter, November 10, 1925 at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Rev. Kazimir Zakrajšek: SVETA "MATUŠKA RUSIJA" preživele so se. Slovanstvo v Rusiji je pa še mogočna duhovna sila, katere ni mogel ubiti ne ruski carizem, in je tudi ne bo rdeči intemacijonalni komunizem. Ruska duša je in bo ostala ruska, slovanska in kmalu tudi nazaj — krščanska, kakor je bila, samo očiščena, dvignjena, razumska in pomlajena. Ruski duši je Rusija še danes "sveta ma-tuška Rusija". In v tako Rusijo verujemo vsi Slovani. Oči celega sveta so danes obrnjene proti Rusiji, ki tako junaško in tako spretno podi Nemca iz svoje zemlje in mu zadaja udarce, kakoršnih ni pričakoval od nje. Vse jo občuduje presenečeno, kar kaj takega ni nihče pričakoval, da je Rusija zmožna. Hitler je trdil, da bo v šestih tednih imel Rusijo na kolenih, da bo v Moskvi. Tako gotov si je bil tega, da bo nemška vojska prezimila v Moskvi, da je za rusko zimo niti pripravil ni, ne z obleko, ne z municijo. Toda, prišel je res prav blizu Moskve in jo je "gledal že z daljnogledom", kakor je nemška komanda sporočala prevzetno svetu, toda samo z daljnogledom jo je res videli O ruski vojski je že povedal svetu, da je uničena, da ž njo več ne računa. Toda usodno se je zmotil in zelo zmotil. Ruska vojska se je hrabro držala in čakala svojega najvspešnejšega zaveznika — ruski mraz, — potem je udarila nazaj in planila ifa sovražnika v mogočni ofenzivi in ga sedaj neusmiljeno podi nazaj proti nemški meji. Vsa ta ofenziva je bila tako spretno zamišljena in se tako spretno izvršuje, da se čudi celi svet. Nemci imajo tako ogromne izgube v vojaštvu, da je moral Hitler postrgati vso Evropo s svojimi vojaki, da bo skušal preprečiti popoln poraz na tej fronti, ki fliu preti. Se skoraj dva meseca sta do pomladi, ko RusijjTlahko računa z vspešno pomočjo "generala ruskega mraza", ko bi še le Nemec mogel misliti na protiofenzivo. Toda ruska vojska hiti, da ta meseca izkoristi kaj najbolj mogoče, da mu zada toliko in tako hudih udarcev, mu pobije toliko vojakov, mu vzame in vniČi toliko orožja, da bo do uspešne ofenzive sploh težko prišel. Upamo in želimo, da bo Rusija to dosegla. Pri teh velikih uspehih slovanskega orožja, pa raste po celem svetu tudi vpljiv slovanstva. Kar vrši danes Rusija, nihče niti v sanjah ni pričakoval. Ves svet je smatral vse slovanstvo, tudi Rusijo, za manj vredno pleme, ki v svetovnem mednarodnem življenju ne pomenja nič, ali zelo malo. Prav kakor ga je sodil tudi Hitler. Kdo nas je cenil? Kdo nas spoštoval? Se najmanj pa upošteval? Toda danes vidi Hitler in vidi svet, da je slovanstvo sila, s katero bodo morali v prihodnje računati in jo upoštevati. Zlasti eno občuduje celi svet. Kako je mogel Stalin tako ogromno oborožitev ruske vojske skriti, da je celo premetena nemška špijonaža ni opazila. Kako natančno je Hitler poznal vse vojaške skrivnosti cele Evrope. Rusija ga je prevarila. Drugo, kar svet občuduje, je, kako je bilo mogoče te ruske mase po tolikih notranjih razočaranjih, v takih razmerah, kakoršne je komunizem ustvaril v Rusiji, tako prešiniti s tolikim junaštvom in s tako močno voljo, da zmaga in se reši. . . Nasprotniki smo ruskega komunizma, nismo prijatelji Stalinovi. Vendar Rusija je slovanska dežela, ruski narod je slovanska kri, toraj naša bratska kri. Zato, kako bi se ne veselili tolikih njenih uspehov, ki so uspehi tudi vsega slovanstva ? Kako bi z veseljem ne zasledovali poteka mogočne ruske ofenzive proti Nemcem, zlasti še, ker gre proti našemu skupnemu sovražniku, ki tako brezsrčno kolje tudi naš slovenski narod? Nekateri se boje ruskega komunizma. Slovani se bojimo, ker nam rudeča Rusija do sedaj še ni dala dokaza, da je najprej slovanska, potem še le rdeča. Dcr sedaj smo jo poznali samo kot rdečo in prav nič slovansko. Toda vprašanje svetovnega komunizma je ž njo uredila naša država USA, predno se je z njo zvezala. Vprašanje slovanstva bodo uredile pa potrebe novega časa, ki bo prišel, nove razmere, v katere gremo. Eno je gotovo: Slovani, tudi Rusi, se bomo našli gotovo, kajti naš dan se približuje. Morda je ta naš dan še daleč. Morda je do njega še doka in krvava pot. Morda bomo neruski Slovani doživeli še mnoga razočaranja v Rusiji. Toda eno je gotovo: ruski narod kot tak ni rdeč, temveč je še danes globoko veren, nekoliko sanjav, vendar zdrav in nepokvarjen narod. Zapadna evropska brezbožna in bogapozabna Evropa in njena "oblizana" kultura je degenirirala zapadne države in DVE PISMI Cleveland, O. Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora živi v srcih naših zavednih in čutečih ameriških Slovencev in Slovenk. Počasi in trdno pridobiva svoja stanovitna tla, kjer se bo razvijala v prihajajoči bodočnosti. Počasi gre, toda gotovo. Saj to je dobrodelna akcija, kjer nihče ni plačan za svoje delo. Vse delo je izvršeno z dobro voljo, v zavesti, da bomo pomagali najbolj nesrečnim med nesrečnimi v stari domovini. In v to delo nas kliče krvna dolžnost do svojega naroda onkraj morja. Kdor zatajuje to narodno zavest in dolžnost, ta naj vpraša samega sebe, kdo mu je bila rodno mati in rodni oče. Pred dnevi je dospelo pismo iz države New York. Bilo je za mene pravo presenečenje. Odprem to pismo, ki se glasi: Dragi Janko! Ravnokar sem čital v časopisu Tvoj krasni in vzpodbudni dopis glede »pomoči Slovencem v zasužnjeni domovini. Pisan je tako mojstersko, da mora vsakemu doseči do srca. Tudi meni so dostikrat v mislih dragi bratje in sestre preko morja In priredil sem zadnjo nedeljo koncert v Brooklynu, New York, ki je bil dobrodelnega značaja. KoAcert je prineservsoto tSlft-30, katero vsoto pošiljam Jugoslovanskemu pomožnemu odboru, slovenska sekcija, lokalni odbor št. 2, potom čeka, ki je priložen. Upam, da mi bo še kdaj dana prilika, da bc|m mogel še kaj storiti v ta blag namen. Tebi pa izrekam največje priznanje, ker se tako trudiš za to hvalevredno akcijo. Te pozdravlja udani, Tone Schubel, 3120 — 76th Street Jackson Heights, N. Y. To je pismo! Z zlatom gre lahko na tehtnico. To so besede, podprte z blagohotnim dejanjem. Tu je vzgled, kaj lahko napravi dobra volja in čista misel narodno zavednega Slovenca, ki čuti s polno zavestjo in odgovornostjo napram svojemu narodu, ki je padel v usodapol-no nesrečo. Hvala lepa, prijatelj Anton Schubel, ki si s svojim petjem toliko pomagal' pomožni akciji. Hvala vsem, ki so delali in prispevali k Tvojemu koncertu. Slovenci in Slovenke, posnemajte take močne in hvalevredne vzglede! Par dni preje je prišlo pismo iz Milwaukee, Wise. Glasi se: Cenjeni br. J. Rogelj: Pošiljam Ti ček za vsoto $20.75. Darovali so sledeči: Društvo Združeni Slovani št. 225 ABZ $10.00; tajnica Pauline Vogrich $5.00; člani in članice društva: J. Rodich $1.00; Eva Oswald $1.00; V. in G. Benko $1.00; Fr. Meršnik $1.00; tajnica nabrala pri nečlanih: W. Ballman $1.00 ; H. Po-imina 50 ct.; Fred Martin 25 ct. Skupaj $20,75. Prosim, da se imena priobčijo. Upam, da bom imela še priliko, da bom nabrala denarne prispevke za naše trpeče brate in sestre onkraj morja. Jaz pošilja mdenar Tebi, a Ti ga izroči na pravo mesto. Sesterski pozdrav! Paulina Vogrich, tajnica društva št. 225 ABZ. Tudi to pismo je polno dobre volje. Sestra Vogrich tudi čuti potrebo in dolžnost do svojega naroda. Samo rekla je dobro be- u*!V\*Jpi*J <»ri* ™ _ Anf/vno ' JllZ duhovnikih in redovnikih bardirana. Nemško vohunstvo je izvrstno pripravilo tako hiter razpad naše mlade države. Nemški bombniki so sejali smrt in ker so Hrvatje prelomili zvezo z Jugoslavijo, so bili Slovenci hitro odrezani in pripuščeni nemili usodi. Vojska v naših tako utrjenih slovenskih krajih, zlasti na Gorenjskem in Notranjskem, ni imela več stikov z ostalo vojsko. V splošni zmedi se je pričel žalosten razpad, o katerem naj ne govorim. Našo slovensko zemljo so zasedli tujci. Sprva so si Nemci in Italijani določili, da bo maja Sava, danes so Nemci izrinili Lahe približno do črte *.akek — Vrhnika — Ljubljana Št. Vid je nemški, Zalog je zadnja železniška postaja italijanska, potem se nemško ozemlje globoko zaje skoro do Trebnje ga, da je Trbovlje, Radeče, Radna, Mirna, Krško, Brežice, vse nemško. — Nemško vojaštvo še ni postopalo kruto s slovenskimi ljudmi. A, ko so se oni umaknili, je prišla nemški tajna policija in SS oddelki. Z njimi se začenja tako nečloveško, brezsrčno in barbarsko delo, ki nima primere v zgodovini. Žalost in ljubezen do trpečih bratov in sestra in rodne zemlje in klic po božjem maščevanju ter pomoči božji proti tem nemškim hudodelcem, raste iz dneva v dan. Najprej so planili S aaA % x 4. x j •uuHuvaiwn in reaovniKin. č> sedo, pa so cuteca srca odgovo-i „0 ____... rila n njeno prošnjo. Tu je do- ^ , ' ^30 i* kaz, kakšne uspehe se lahico do- ^ V ^ m na pns,lna seže, ako se vpraša za pomoč. Toda vprašati je vse. treba, to je dela, potem, ko jim je bilo le nekaj malega dovoljeno vzeti s seboj, v večini le to, kar so ime-u,„i„ 4. • tr . . . . li na sebi. Le malokateremu so rr-S ^ ?ovolm -boden odhod. Premo- zenje so vsem zapečatili. Nato društvu in posemaznikom, ki so darovali. Ko bo naš narod v domovini izvedel imena ameriških Slovencev in Slovenk, ki so se jih spomnili v tej britki in grozni nesreči z riedarnimi prispevki, da jim ponudijo prvo pomoč iz negotovost* in trpljenja, hvaležen jim bo s solzami v oseh. Takrat se bo zavedal slovenskega pregovora: Prijatelja se spozn v nesreči. Kri ni voda! Daj brat, daj; pomagaj sestra! Janko Rogelj -o- PISMA IZ DOMOVINE Lorain, O. Ta pisma, čigar odlomki so tukaj priobčeni, je pisal neki salezijanski duhovnik šolski sestri salezijanki, ki je moja sestra v Argentini, Južna Amerika, ona ga je pa poslala meni, če bi se mogoče kaj objavilo v naših slovenskih časopisih, kako hudo je v jBtarem kraju. — Joseph Perušek. Pisma se glase: .L j vb\ j ana—Rakovnik "Z Davidom, ki je v pre-proškem duhu v naprej videl gorje svojega naroda, bi vam rad orisal trpljenje Slovencev, ki trpijo, kot še nikdar noben narod v zgodovini ni trpel. — Veliki teden 1941 je bil za nas zares veliki teden, ki bo ostal vsem med najžalostnejšimi spomini. S cvetno nedeljo se je začela naša Kal vari j a. Bojev ne bom opisoval. Rakovnik je že ob 7 uri zjutraj dobil svoj prvi letalski obisk. Ljubljana, razen letališča, radijska postaja v Domžalah, vojaška skladišča in prometna križišča, ni bila bom- je prišla na vrsto inteligenca; profesorji, učitelji, uradniki in tudi zavedni kmetje — vsi v zapore. Trpljenje teh naših muče-nikov je strašno. Najgrša sramoten j a in pretepanja, opravljanja najnižjih del. Hrane niti tie omenjam. Včasih po par dni ne dobe ničesar. Samo par primerov. V Mariboru so morali frančiškani podirati pravoslavno cerkev, prav tako v Celju in Nemci so fotografije pošiljali v Srbijo češ, tako delajo Slovenci s pravoslavnimi. — Mariborski kanoniki, razen par starejših, so tudi zaprti. Med njimi je moral msgr. O. po ulici pobirati konjske odpadke, g. M. pometati cesto, Dr. 2. pa na trgu krompir lupiti. V mariborski meljski vojašnici jih na vse načine mučijo, v zaporih v Laškem jih mučijo s streli, po-dnevu in ponoči, da jih živčno popolnoma uničijo. Da je muče-niških smrti že veliko število, je razumljivo. Ko so ljudem ugrabili njih vodnike, so se spravili na cerkvieno premoženje. Pobrali so kelihe, monštrance, ci-bori je; bogoskrunsko oneča-ščali sv. hostije. Pri Sv. Jakobu ob Savi so jih n. pr. stresli po oltarju, v Prežganju zaklenili monštranco z Najsv. v blagajno in vse skupaj odpeljali ... in/ drugod podobno. Da slovenski živelj čimprej uničijo in kar najhitreje po-nemčijo ter tako ustvarijer nemški most do Jadrana, so začeli ti hudičevi pomagači naše slovenske ljudi izseljevati na Hrvaško in v Srbijo . . . Filia Babylonis misera, bea-tus qui retribuet tibi retributi- onem tuam, quam retribusti nobis. Tako bi ti danes, če ne še huje, psalmist povedal tebi rasizem in socijalistični germani-zem. Blažen, pravi psalmist, blažen, ki ti bo povrnil, kakor si nam storil, blažen, ki se zaradi tolikih nedolžnih maščuje; ker s tem bo izpolnil zasluženo kazen božjo. — Do danes, 6. julija, jih je moralo že na tisoče oditi, iz Maribora, Konjic, Celja, Savinjske doline, Sevnice, itd. Odpovedati so se morali svojemu posestvu in le nekaj malega je smela vsaka oseba vzeti s seboj, mnogim pa ni bilo dovoljeno ničesar vzeti. Ponoči so zbegane matere morale buditi svoje otroke in z njimi proč od doma v izgnanstvo, v negotovost, morda v smrt vsled lakote, bede in obupa med tujimi ljudmi. Do 15. julija (1941) nameravajo izprazniti Jesenice, Bled, Kranj ... in tam naseliti Nemce. Iz Tržiča in okolice je bilo včeraj 5. julija izgnanih 25 družin, med njimi trgovci, učitelji, župnik iz Loma, Kržev . -J . Moške odvažajo na prisilno delo v Nemčijo, žene in dekleta neznano kam ... v Srbijo? — O ne zaslišani oskrumbi naših žena in deklet z obsevanjem Roentgen žarki, ne morem, razun nekaj izpričanih primerov, zanesljivo poročati. Resnica pa je, da so jih po mnogih krajih obsevali (iz ljubezni in bojazni za njih zdravje gotovo ne). Naš priznani zdravnik je izjavil, da trikratno, (zdi se mi da po eno minuto) obsevanja zadostuje — ad sterelitatem. Več kot satansko delo brezverskih hudodelcev je to, če je v vseh primerih res. V začetku julija se je vrnil .iz Srbije naš ravnatelj zavoda Dr. B., kjer je pomagal in tolažil naše uboge izgnane rojake. Marsikak trgovec ali bogataš mu je solznimi očmi priznal; to je moja prva miloščina v življenju. Kako hvaležni so bili duhovniku. Pošljite nam duhovnikov, so vroče prosili vsi. Naša dva sobrata duhovnika sta prva odšla, drugi še čakajo, ker je nevarnost, da se zapuščeni in obupani prekmalu izgube v pra-voslavju. Z druge strani je pa morda tu prst božji, za zbliža -nje pravoslavnih z Rimom. Pravoslavni duhovniki in ljudstvo jih s sočutjem sprejema in občuduje plemenito požrtvovalnost katoliških duhovnikov, ki gredo z ljudstvom v trpljenje. Samo naslovno neodvisni Hrvatje delajo s srbskimi naseljenci po Bosni in Dalmaciji podobno, kot Nemci s Slovenci in tam naseljujejo Hrvate. Precej gorja so prizadeli tudi slovenskim ljudem, toda o tem naj molčim, ker smo vsi Jugoslovani. In naši zavodi? Bog jih je dal, Bog jih je vzel. Murska Sobota je pod Madžari, ki sicer zatirajo slovensko besedo, a ne postopajo tako roparsko kakor Nemci. Slovenski ljudje priseljeni v Prekmurje po letu 1918 se morajo v treh mesecih izseliti in njih nepremičnino odkupi država. Veržej je z vso imovino in sploh z vsem prešel Nemcem v roke, sobratje so pa pribezali v Ljubljano. S seboj so smeli vzeti le nekaj osebnih stvari. Naš lepi zavod v Celju uporablja sedaj menda "Hitler-jugend". Radna je zapuščena in izropana, večina so pobrali (Dalje na 3. strani) Nov grob Cleveland, O. — V ponedeljek 9. februarja je nagloma umrl rojak Michael Romih iz 1315 East 49th Street, v starosti 49 let. Pokojni je bil doma iz fare Sv. Jurij ob južni železnici na Štajerskem in je prišel v Ameriko pred 39. leti. Tukaj zapušča brata Martina in sestro Frances, omoženo Flis ter še več drugih sorodnikov, v starem kraju pa zapušča mater, enega brata, dve sestri ter več drugih sorodnikov. Pokopan je bil zadnji četrtek 12. februarja. Smrt rojaka v Penni Strabane, Pa. — Tukaj je pred kratkim umrl rojak Anton Lustrak, v starosti 50 let. Pokojni je bil doma v Smoldnem, pri Poljanah nad Skofjo Loko na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34. leti. Zapušča nečaka in tri nečakinje, v starem kraju pa tri sestre. K*P ga je zadela pri delu. Broughton, Pa. — Pri delu v premogovniku se je dne 26. januarja nenadoma zgrudil na tla rojak John Gruden, star 50 let. Zadela ga je kap. Doma je bil iz Bistrice pri Pilštajnu, na Štajerskem in je bival v Ameriki 21 let. Zapušča ženo in tri hčere, katerih ena je omožena. Slovenec imenovan za prosekutorja Cleveland, O. — Zupan Frank J. Lausche je imenoval na edino mesto, ki je bilo še izpraznjeno na policijski sodniji Slovenca Vatro Grilla za proseku-torja. Omenjeni je predsednik tiskovne družbe Enakopravnosti. Na operacijo Strabane, Pa. — V bolnišnico v Cannonsburg se je morala podati zaradi operacije na slepiču rojakinja Louise Kalovič. K vojakom so odšli Cleveland, O. — Pretekli teden se je zopet več fantov podalo v službo Strica Sama. Med temi ki so odšli so bili: John Rogel iz East 74th Street, Gustav Šepetauc iz Myron Ave., Edward Ludwig iz E>72nd St., Rudolph Markužič iz East 63rd Street, Victor J. Dobre (Ceep) iz East 61st Street in Tony Cimperman iz East 61st Street. — Prijatelji jim žele vso srečo, zlasti pa, da bi se zdravi povrnili nazaj med domače in prijatelje! Poroke v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Zadnjo soboto 14. februarja so se v cerkvi sv. Trojice poročili Henry Gaisar in Gertrude Stra-binger, potem John Sedmak in Galie Germaine. — V cerkvi sv. Janeza Evangelista sta se pa poročila v soboto 14. februar j Albin Lach in Mary Su-jha. — Vsem novoporočeucem žele prijatelji obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu' — R. D. TARZAN 391) DEČEK JE POSTA L ZVER (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs uttrno ntATons syndicate, inc. AS IF HYPNOTIZED BY THE EERIE BEAT OF THE EARTHDRUM, TOMMY JOINED THE FRENZIED DANCE OF THE APES. Kakor hipnotiziran od glasov zemeljskega bobna, se je Tommy pridružil opicam v njih blaznem plesu. ANO NONE SEEMED WILDER THAN THIS BOY WHO A SHORT TIME BEFORE, HAD BEEN A SPOILED CHILD OF CIVILIZATION Nobena opic ni bila videti bolj divja, kakor ta deček, ki je bil malo prej še deček civilizacije! THE BEASTS GRUNTED APPROVAL. NOW THE TARMANGANI WAS TRULY ONE OF THEM. TARZEELA WAS "THUNDER. -STRUCK . SHE HAD EXPECTED TOMMY TO AlO HER. NOW HIS CLU3 WOULD HELP TO KILL HER... Opice so z zadovoljnim mrmara-njem pritrjevale, da je Tarmangani postal zares e ki jih tukajšnji ljudje blagajne Bishop's Reliefa? ? ? j morda niso razumeli, so bili za-Drugič: Ali boste tisti, ki ste to> ker se je hotelo ustvariti po_ poklicani in povabljeni in na- poino državo. Tudi Jugoslavija prošeni za sodelovanje Se nada-1 je moraia preizkušnje, ki lje tako skeptični in počasni jih naiaga življenjska borba. Če so bili notranji spori so bili zato, ker je vsak med nami hotel dati in prispevati nekaj boljšega za svojo mlado Jugo rajnik kot ste bili doslej ? Na odgovor čaka PAS2: P. Bernard Ambrožič OFM., 62 St. Marks Place, ! slavijo in za njeno bodočnost. New York, N. Y. IZ SUV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani.). Nemci, le nekaj malega smo rešili. Filozofi so iz Radne pri- Tudi v Ameriki se je prelilo mnogo krvi, preden se je mlada republika uresničila in izoblikovala. Nemčiji je bilo treba sto let, preden se je uravnovesi la. Prav toliko Italiji. Od Jugo- federalizem, ki se ga je hotelo uresničiti v Jugoslaviji. Mi smo nastali — je dejal — iz raznih državnih oblik, zato ni bilo lahko upravljati z istimi pogledi n. pr. Slovenijo in Črno goro, Hrvatsko- in Macedonijo. Dobili smo centralistično državo. Da bi se vse to postavilo skupaj in uredilo centralno dr- * žavo, je bilo treba mnogo časa. Vendar moram poudariti, da Slovenija ne bi mogla nikjer tako napredovati, kot je napredovala v Jugoslaviji (navdušeno ploskanje). Slovenijo je doletela ta nesreča, da je po prvi svetovni vojni izgubila eno tretjino svojega naroda, ki jo je delno odtrgala Nemčija in delno Italija. Vendar je Slovenija v Jugoslaviji izredno napre- slavije se je zahtevalo in priča- kovala, tako, da je mogoče reči, kovalo, da mora v nekaj letih'da J*e skupaj z ostalo Jugosla- urediti se in izblikovati v mo- gli na Rakovnik, sedaj pa odi- l^erno državo. Preden so Srbi, dej o v Lanišče, v preurejeno Hrvati in Slovenci prišli v skup-graščino kraj Golovca. Bogo- slovci odhajajo v Italijo, kjer ostanejo na počitnicah. Vrhovni predstojniki so se res očetovsko izkazali, ko so nam ponudili kar Namesto da bi bil po pošti poslal v Washington tistih zadnjič omenjeni 3000 dolarjev, sem se odločil, da stopim sam tja. Saj tu iz New Yorka ni tako dolga pot. Govoril sem s tajnikom (w ^ doIlirjev s(> m nek(lm 1 razočarani. Dejali so, da so za- mariborsko Škofijo, šel je pa na Hrvatsko med tiste Slovence, ki so bili tja pregnani iz mariborske škofije. Dragoceno pojasnilo ! 4. Ko sem prinesel SAMO NCWC in sem ga nekaj vprašal. Napisi bom tu njego-' ^^0^70^(5^11 za Sloven- ve odgovore, vi si jih pa zapomnite : 1. Denar, ki sem ga prinesel, ali ki ga bom morda še poslal tja, odpošljejo TAKOJ. Z drugo besedo, v Rim sporoče nemudoma, koliko je na roki denarja v ta ali oni namen, in iz Rima gre v najkrajšem času na svoje mesto. Sporočijo na kratko in samo za tiste namene, ki so bili že poprej dogovorjeni z Rimom. Mi imamd glede ljubljanske in naše pomožne akcije že od poprej dogovorjeno, zato ni nobenih težav. Ni pa mogoče poslati na kak tak naslov, ki v Rimu ni bil poprej dogovorjen. Tako boste razumeli, zakaj lahko pošiljamo samo SKUPNO pomoč ondotnemu odboru, ne moremo pa sprejemati in pošiljati vaši materi ali sestri ah bratu ali sploh kateremukoli posamezniku. (Isto velja o mašnih intencijah.) 2. Škofovska pomožna akcija ali Bishop's Relief je doslej po&lal iz svojih fondov v Ljubljano že dvakrat. Prvič takrat, ko smo im objavili, da je bilo poslanih $40,000, drugič pa za Božič in sicer $25.000. Torej skupno od njih že $65,000. To je bilo tudi meni novo in sem komaj verjel. Pa so mi ztrdili, da je tako. Nas niso posebej obvestili o tej pošiljki, so dejali, ker je bilo itak v ameriških listih objavljeno: (Res je bilo objavljeno in smo brali. Zraven smo pa ugibali, če niso morda prvotne svote znižali na $25.-000 . . . Vprašali pa nismo takoj . . .) 3. Mi smo objavili poročilo o $40.000, kakor nam je bilo po- j slano, da je denar šel v L j ubij a- lista »asodT ce, ker jim je bilo obljubljeno od Pomožne Akcije Slovenskih 2upnij, da bomo Slovenci sami med seboj skušali nabrati lepo svoto. Mislili so, da bo več, veliko več ... (Mi tudi...) Če se pa pokaže, da Slovenci sami nimamo preveč gorečnosti za nabiranje v pomoč domovini, se dva zavoda, če bi morali še mi iz Ljubljanske pokrajine bežati. Se par besed o "Ljubljanski pokrajini". Meja, ki sem jo zgoraj približno označil, je tako nenaravna, da kar s strahom pričakujemo, da sedanji z nit-3Chejstvom prežeti nemški režim prodre, Četudi le začasno, tja do Trsta. V Ljubljani je na desetisoče beguncev, A še v Ljubljani, ki je Italijanska, nismo varni. Že več primerov je bilo, ko je nemška tajna poli-eija zgrabila tega ali onega in ga odpeljala v Št. Vid pri Ljubljani. Pod Italijani imamo dosedaj še nekako avtonomijo; narodni svet 12 mož, vseučilišče, šole, tudi časopisi so še v slovenščini, napisi so pa dvojezični; Pod Nemci in Madžari pa se ne sme slišati slovenska beseda. Nemci so in še sežigajo po mnogih krajih vse zasebne in javne knjižnice . . . Strašna draginja in pomanjkanje raste iz dneva v dan. Mi pa smo trdno prepričani, da bo naš veliki petek kmalu minil, da bomo mogli kmalu, očiščeni v ognju trpljenja, v novo Življenje za resnično srečo vseh Slovencev. Vsi z eno mislijo: Dosega življenjskih pravic posameznikov. Ne z besedami, z dejanji si bomo zgradili tak dom, da bo v njem vsem dobro. no državo, so živeli v različnih razmerah in raznih navadah. Vse to se je moralo strniti in vživeti v eno državno življenje. V velikem navdušenju smo mislili, da se to more zgoditi v nekaj letih. Toda vsaka rast mora skozi razne dobe razvoja, skozi začetno borbo za vzdr-žanje in za življenje, ki je vedno najtežja. Čitali ste o borbah med Srbi in Hrvati. Vendar, ti spori niso bili spori dveh narodov, spori med Hrvati in Srbi ali Slovenci in Srbi. Vse je bilo usmerjeno le za tem, da se najde boljša in najboljša pot za skupno življenje, da bi se ustvarilo nekaj dobrega, da bi se našel način in temelj, na katerem bi Srbi, Hrvati in Slovenci skupaj delali za korist celote. Poglejte bodo morda tudi škofje ohladili in — poslali drugam toliko več (Tajna Organizacija dela in pri-namesto v Slovenijo ... j pravlja . . . ) Vsemogočni Bog 5. Lanski fondi pri Bishop's; naj nas pa v naši pravični bor- Reliefu so za sedaj izčrpani. Vršila se bo pa po vseh cerkvah ponovna kolekta v kratkem in siper na četrto nedeljo v postu. Kolekta bo za vse trpeče narode, takorekoč, deležni je bodo pa zopet tudi Slovenci. Takrat naj tudi Slovenci vsak v svoji cerkvi po najboljših močeh pri- bi podpira. Vi pa nas vse pod- razmišljajte o zgodovini Amerike, kjer se je prav tako prelivala kri, poglejte v zgodovino Nemčije in Italije, ki jima je bilo treba sto let, preden ste stvari postavili na svoja mesta, pa boste spoznali, da od male Jugoslavije ni bilo mogoče pričakovati, da bi se vsi ti spori, ki so čisto razumljivi, te ustavne borbe, ki so bile pri vseh narodih, kar hitro in v nekaj letih popravile in zbrisale. Amerika. Nemčija in Italija so imele srečo, da so se mogle zediniti v razmeroma mirnih časih, ko nanje ni bilo nobenega pritiska od zunaj. Imele so tudi več časa za uresničevanje svojega zedi-njenja. Jugoslavija pa je imela to nesrečo, da sta ji tek njenega razvoja presekala Hitler in Mussolini. Govoreč o tem razvoju zedi- vijo napredovala prav z ame-rikansko hitrostjo. Ta izredni napredek je bil viden. Minister g. Snoj poda po opisovanju Jugoslavije v dveh desetletjih jedrnat opis svetovnih in zlasti evropskih mednarodnih razmer. Evropa je — je dejal, — že več let preden je prišla vojna, živela v strahu in krizi. Ta strah je povzročal Hitler že mnogo pred časom, ko so padle Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, Belgija in Francija. Hitler je že pred svojimi vidnimi uspehi vlival in prinašal strah med vse narode. Tik pred vojno je on pestil skoraj vse evropske narode, zlasti majhne, s težo svojega gospodarskega pritiska in svoje pogubne propagande. Zdavnaj preden je Hitler začel slaviti" svoje zmage na bojiščih jih je slavil na in j poljih gospodarstva, diplomacije in propagande. To se mu je posrečilo tudi zato, ker so mu velike demokracije in veliki narodi s svojo politiko šli na roko. Od 1920 do 1930 je Evropa šla skozi strašne gospodarske, politične in diplomatske krize. (Dalje prih.) Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. ...... , _ njenja je minister g. Snoj pri- pnte z molitvijo in žrtvami, da merjal ameriSki federalizem dobri Bog kmalu umakne bič in stre sovražnike cerkve in najosnovnejših človeških pravic. Bog z vami. Kraljica miru naj po vsem svetu čimprej izprosi trajen in pravičen! — Bratski pozdrav od vseh! V Don Bosku in Listen to - ^ PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of - YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) speva jo. Koliko od tiste kolekte vdani Peteri in Jože. BOJNI TEATER NA PACIFIKU a Pacifiku, od katerih jih dosti ie pa so pripravljam, da jih vsak čas zadene ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C stane samo______________________Uv Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to j« Spominsko knjigo od 40 letnice in se-danjo Zlato knjigo, obe za samo_______/ Naročila sprejema: Knjigarna Amerik^nski Slovenec 1849 W. Cerraak Road, 1 Chicago, Illinois } VI Stran 4 AMIRUAimi jlovehw Torek, 17. februarja 1942 1-- ] Komaj je legel, je spal. Okoli koče je bežnel pomladni vihar in mu pel hrumečo uspavanko ... Ko se je Hajmo prebudil, je bila še trda Uma. Začuden je prisluhnil. Nema tišina pred kočo. Zmajal je z glavo in stopil na p osto. Jug se je popolnoma polegel in g >rski gozd je še samo tiho pošumeval. Bledi, redki oblački so jadrali po nebu, na k;tferem so migljale neštete trume zvezd. Sočno, jasno jutro je obetalo lep dan. ''Velikonočno vreme," je dejal Hajmo. Potem je pogledal na zvezde in menil, da je tretja jutrnja ura že minila. Tako se je prebudil bas o pravem času, da bi zaslišal divjega petelina, na katerega je kanil gospod Henrik priti po praznikih. Zaprl je kočo in se napotil v noč. Pa je v hipu obstal in prisluhnil. Glasovi so mu udarili na uho, kakor udarci kladiva na železo ... in spet isto ... in še tretjič, be je prisluškoval; ni vedel, kaj naj bi ti glasovi pomenili, vendar ni bil zaradi njih v skrbeh; zakaj kdor hodi v gorskem gozdu po slabih potih, se plazi potihoma. Bo pač kak kmet, ki ga je podnevi zadrževalo delo, in je odšel ponoči na planino, da bi zgodaj zjutraj pogledal, kako je prezimil njegov stan, in je kaj popravljal. Seveda se je lovcu zdelo, kakor bi glasovi ne prihajali od staj, ampak od nekod više. Toda Haj-ma je že bila naučila izkušnja, kako odmev ponoči vara. Se je prisluškoval nekaj hipov, toda bilo je vse tiho. Potem se je napotil dalje; vprek čez Peščeno drago se je po najkrajši poti vzpenjal proti Križevju. Svitalo se je, ko je dospel do cilja. Tiho oprezovanje na vse strani, je smukal od drevesa do drevesa. Nad vzhodnimi gorami, onkraj Okamenelega morja, se je še komaj malo zaznaval medel svit bližnjega dneva, ko je Hajmo že začul rahli klip Iclip pojočega petelina. Previdno ga je zasledoval in končno ugledal na suhi veji ponosnega ptiča, ki se je ves črn ostro odbijal od bledega neba. Za trenutek je opazoval zaljubljenega pevca, kako se je na svoji veji koša-til in vrtel, kako plesal z razprostrto pahljačo in utripajočimi perotmi; potem pa, ko se je toliko zdanilo, da je mogel Hajmo nad očmi ptiča že razločiti žarečo rožo, se je ix)tihoma umaknil, da ne bi petelina 'razžalostiT. In čim niže se je spuščal skozi redki gozd, tem bolj je spešil, tem bodreje gledal. Saj je hitel v dolino, na veselo praznovanje, na velikonočno rajanje: z eno roko v drugi, z enim licem pri drugem z Gitko! Ali naj zapleše za izpremembo tudi z ono drugo? Kako ji je že ime? Čakaj: Cenca! Mogoče, ako se bo Gitka utrudila in ne bo ugovarjala. Gitka? In bi se utrudila? Na glas se je" moral zasmejati. Toda mahoma ie umolknil. Iz Peščene drage je začul. glas, kakor bi se zakotalil kamen. Kdo je hodil tam doli? Ne! Kaka divjačina, morda divja koza išče hrane in je sprožila kamen! Proč skrbi! Danes sme mirne duše, prepustiti divjad in goro samima sebi, zakaj tako brezbožnega človeka pač ni nikjer v krajih tod okoli, da bi se ukvarjal z ropom na najsvetejši dan vsega leta. Bilo mu je, da bi zaukal, toda šiloma je pridržal glas v sebi, zakaj v peščenini, kakih tisoč korakov pod seboj, je opazil na kopjem poDočju kozoroga, ki je stikal za pašo. Ni hotel splašiti živali, ki je hrane relo potrebovala. Nepremično je obsedel in opazoval divjačino, kako se je polagoma pomikala čez pobočie in iskala skromne paše. Tedaj je pa žival dvignila glavo z mogočnih rogovjem — očitno je zavohala nevarnost — splašena se je skušala naglo oteti v varstvo bližnje skale, toda preden je dospela do sten, je v skoku udarila z zadnjima nogama v zrak, se zgrudila, se pognala spet kvišku in izginila nato v nižji kotanji. Bled je skočil Hajmo pokoncu; tu nekaj ni v redu! Z enim vzmahom je imel samostrel v rokah — neslišen skok, in potopil se je v gosto grmičevje ruševja, ki je pokrivalo vrhove Križevja. Po kačje gibko se je vil skozi zamotano vejevje in ko je dospel do kotanje ter pogledal vanjo, mu je udarilo srce in se mu zatresle roke od jeze in srdite razburjenosti. Zagledal je človeka v kmečki obleki in s počrnjenim obrazom, kako je vlekel ubitega kozoroga proti bližnji gošči/ "Ali te naposled vendarle imam, ti tat!" je siknil lovec skozi zobe. Nič več se ni tresel, in ko je napenjal tetivo na samostrelu ter vlagal strelico v škrto, so se mu roke zjeklenile ko trdo železo. Dvignil je orožje do lica, toda gosto vejevje ni pripuščalo varnega strela. Tiho je vstal, da bi se splazil na konec grmičevja; tam na planem je stal križ; za široko klado se bo lahko skril in dobro meril. Izvil se je iz zadnjih vej in dvignil orož-ie — tedaj pa mu je obšla srce ledena groza: s križa je gledala nanj živa Zveličarjeva podoba. Šiloma je hotel pogledati Hajmo proč, pa se ni mogel odtrgati od svete podobe; resno,, žalostno so gledale nanj božje oči, podoba je kakor živela v svojih močnih barvah; rdeča kri je menda pravkar še tekla — lovcu se je zdelo, da so se začele o-zarjeno svetiti velike, modre oči, da so se odprla trpljenja polna, trpka usta in nežno spregovorila: "Hajmo, mar hočeš moriti na moj velikonočni dan, ki naj bi bi! vsem ljudem dan sreče in sprave? Ne delaj tega, Hajmo, ne delaj tega!" Samostrel v Hajmovih rokal\ se je povesil in strelica je padla iz škrte. Lovčc jo je pobral z drhtečo roko in je poljubil noge Križanega. Potem se je spustil neslišno po pobočju; divji lovec, ki je imel v gošči opravka z u-bito divjačino, ga ni čul prihajati; na tleh je zapazil Hajmo lok divjega lovca; pograbil je orožje in ga zalučil s silnim zamahom v prodje; tedaj je skočil lovski tat pokoncu; ko je ugledal lovca, je omahnil in se začel z obema rokama loviti po zraku. "Kdo si?" je trdo vprašal Hajmo. Človek je strmel v tla in ni spregovoril. Hajmo ga je hotel prepoznati, toda zaman. Lovec ni bil iz teh krajev doma in je videl tu samo še malo ljudi, tudi si je ropar potresel brado in lase s sajami in si po-črnil obraz tako na debelo, da je Hajmo zaznal v njem komaj kako potezo. "Pojdi!" je dejal in naznačil z roko smer. Ujetnik spredaj, Hajmo z napetim lokom za njim, tako sta stopala nazaj po pobočju ; ostro je pazil Hajmo na vsako kretnjo divjega lovca. Sredi strmine se je ujetnik ustavil; v temnih očeh mu je sijal obup. "Lovec, bilo je prvikrat in v sili!" "Stopaj!" "Lovec, ženo imam in dva otroka, zapisani so smrti!" "Po tvoji krivdi!" PA PRAVIJO, DA ŽENSKE NE ZNAJO MOČ ATI . . . fcort Knox, Ky. — Tukajšnji dogodek naj bo v dokaz, da znajo tudi ženske molčati in skrivnost za se obdržati. Dne 26. januarja je neka tukajšnja oseba izvedela novico iz Severne Irske, da je tam pristal parnik, ki je med drugim pripeljal s seboj tudi 24 bolniških strežnic iz Fort Knox bolnišnice. O teh 24. bolniških strežnicah, ki so se prostovoljno priglasile za službo preko Oceana* se je vedelo 18. decembra le to, da pojdejo na potovanje, katerega so započele kmalu po Novem letu. Niti najmanjšega migljaja, ali kake sumnje pa ni nihče slutil kaj so nameravale, razun seveda predstojnikov, ki so za vse to vedeli. To je pač dovolj neovrgljiv dokaz, da tudi ženske znajo molčati — Če hočejo. 'Širite amer. Slovenca* Širite in priporočajte 'Amerikanski Slovenec 1* list © Društvo sv. Jožefa iter. 53. KSKJ., Waukegan, I1L 41. leto pri K. 3. K. JednotL Društven- seje se vrSijo vsako drago nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani. Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. JednotL Skupno dru5tveno imetje znaša nad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov (ic). Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor: John Miks, predsednik Joseph Zore, tajnik, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, III. Joseph Petrovič, blagajnik. J. M. Trunk: I DR.JOHN J. SMETANA j OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 J Uradne ure: vsak dan od 9 < zjutraj do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. dO 60. leta v odrastli oddelek: v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. MICHAEL TRINKO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravijaČi ometa in aten) 2114 W€tt 23 r d Place, Chicago, Illinois - Telefon Canal 1090 Kadar-imata aa oddati kako pleakarako (plaatarera) dalo. pokličite naa m vprašajte na« za cena. Nobene zamere od naa, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo ae pa. da daste nam kot Slovencem priHko, da podamo nale cene aa delo. Pleakaraka dela vrtamo točno in sa iste se i Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4 54*3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois n u L===g==== 1 Iz dežele divjega pelina in sosedne dežele prihajajo dopisi v napredno robo, in tam objavljajo vse, tudi vsak kikenko-ken, ker je menda to—demokratično ali znak silne demokracije, in demokracija je na pohodu, kaka laž gor ali dol, ko imamo že toliko vojnih stroškov, da ne vemo, kje nam stoji glava, dasi še niti ficka na tisto .konto še nismo plačali ali dali. O vsem se piše v dopisih, ker je dosti časa na razpolago in črnila tudi še ni zmanjkalo, dasi bo menda sladkor ali cuker kmalu na štempeljne, kar bo Hitlera zelo veselilo, ko bo videl in mislil,- da gre z nami Ame-rikanci že proti koncu. Poleg tega brije burja pa deželi in med pelinjem šravfa sneg in blizardi blicajo, kakor bi bili hodili študirat blicar.sko robo v nemške šole, in ko je tako zunaj, je v zapečku prijetno in pero teče in piše in dopisi prihajajo. Pri takih razmerah človeku vse prihaja v pero ali v možgane. Cita se v dopisih, kako pelin cvete v poletje, seve, ■ali kako se seje krompir, kaj 'pomaga zoper kurja očesa na nogah, ko zlomki ščemijo, da bi kdo po steni plezal, v sobi namreč, ne po kaki steni v gorenjskih planinah, ker tudi o Gorenjski se piše v dopisih, kako so tam duhovniki ljudi trapali in jim razno robo prodali. Piše se o Hitleru in Mussolini ju, teh zlomkih zlomkastih, tudi o Stalinu se nekaj zapiše, da ni več med zlomki, in piše se, kako zdaj tam v Škof j i Loki Nemci havžvajo, da kupujejo živino in jo potem vzamejo, za plačilo pa gospodarja v hrbet puf-nejo in ga pošiljajo v krtovo deželo. Dalje se piše, kako se dela, kakšne so plače, kakšna je košta, kako draga je že polenta in piše, kako kura gleda iz piskra in kako izgleda, ko skoči ali pride na mizo. In o politiki se piše in o diplomaciji tudi, ker v vsem so Slovenci ali vsaj Gorenjci kavli in vse razumejo in na vse se razumejo. Na Boga včasih tudi ne pozabimo v dopisih, dasi izgleda da smo že davno nanj pozabili in se s tem hudo pohvalimo, ker kaj ta- "v stvari" in so bili tedaj še tako neumni in zarukani, tu jv Ameriki se jim je pa odprla lesa, da baje ni nobenega Boga, in so nebesa in pekel in peklenske burklje in rajžni le strašilo, da več pada, ko cinglajo po cerkvi, ako kdo po zabitosti še tja zaide. In o pogrebih se piše v dopisih in govorancah .in avtomobilih in vencih, ko kdo odide nevesekam. In s ponosom se omenja, kako je bil kdo v Ma-rijni družbi, pa zdaj na vsa usta pove, da ni več tako neumen, kakor je bil tam na Gorenjskem, in o tem se piše, da bi ga kdo radi Marijne družbe pod nos ne štoknil. Vsi dopisi se objavljajo, saj se v Chicagu s tem prišpara nekaj dela in podpis zadostuje v demokraciji in vsak je s podpisom sam odgovoren, kaj in o čem piše in maže. Ampak pri vsi ti in tako vsestranski obširnosti na duhovnem obzorju, ko se piše po čem 30 kurja in tudi pasja jajca, in kako se suče politika in se razvija diplomacija, in kako streljajo Japonci in kako Ameri-kanci, in kako Nemci korakajo iji rakajo ... no ... ko se piše o jvsem in tudi o vseh, se tam v deželi divjega pelina ne sme pozabiti na — škapulirje, po čfem so, kako jih prodajajo in kakšen je škapulirski biznez. Tako se piše v dopisih in na škapulirje se ne sme pozabiti, da se morejo čitatelji malo poležati, ker škapulirska roba hudo hladi, ko bi lahko še pri mrazu pod ničlo komu postalo vroče, ako je kak pogreb z naprednimi obredi po cerkvenih obredih, ko prej ni bilo dosti cerkvenega, vse pa silno napredno. He . . . he . . . dopisi in ska-pulirji. Marijo smo zamenjali z napredno Maričko, in Marija je zdaj s škapulirji vred . . no . . saj veste, kakšna je zdaj revica, ko je prišlo do napredne Ma-ričke. kega ljudje radi slišijo, ko ne hodijo poslušat v cerkev, kakor so hodili posfušat, ko so bili še Oglasi v "Amer. Slovencu'' imajo vedno uspeh! POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs* dio uro od 9. do 10. nre do- poldne na VVGES postaji 1360 kilocycles. (Dalje prih.) ———— S prijateljem po svetu Dober zanimiv Jist, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik -T, NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES t 8 knjig za polovično ceno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene.knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, lri jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so: "MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK**, ki ga uporabljajo v osnovni šoli---------------------30c "CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice------------ 40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof JetfiS .:-----------------------------------30c "OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)----50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)______________SOc "TARZANOV POVRATEK" (v slik; in poveiti 2. knjiga)™ 4Sc "OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje______________SOc -ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)................ 25c Prodajna vrednost____________$3.20 Zdaj dobite4e knjige, dokler ^i*ii zaloga ne poide za SAMO- J Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Društvo 6m sv. Jožefa ŠT. 160, K. s. K. J., CLEVELAND. (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako se niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste se prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue. Tajnik Louis Simentc, 799 East 155th Street, Blagajnik Lawrence Leskovec, 19516 Shawnee Ave. Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar. S mm/m/mmmm/mmmmm/m/m/mrn (f NE OSTANITE BREZ Baragove Pratike jf ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujai, bo rarjbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois IJMISIl