Posebno skrbi in največ dela daje zamorcem iskanje vode. Ob deževnem času "pride zamorka hitro do vode. Posodo postavi na dež, naliv jo napolni. Ko pa nastopi suha doba, pa se napotijo v skupinah često zclo daleč ter r.a doloeenih mestih kopljejo pesek in končno pridejo do kalnc vode. Glavna hrana jim je koruza in jams. Koruzo meljejo med kameni. Iz nje delajo tudi opojno pijačo. Jams pa je našemu krompirju podobna rastlina. Jedo seveda vsi skupaj iz ene posode, ki navadno služi kot posoda za perilo in ob svečanih prilikah za umivalnik. Vino pridobivajo iz oljnatih palm. Žganje pa dovažajo iz Evrope, kjer ga zlasti v Angliji izdelujejo iz krompirja. Meso prodajajo vcčinoma Hausi, čo lezejo iz njega črvički. Ostanke mcsa, l:i jih mesarji ne prodajo, pa sp&čsjo na podoben način kot čevapčiče. Njih živ_jenje poteka y. koeah, l.i so ograjene, tako da imajo dvorišče. V sredi dvorišča jo tudi ogniišče. V Koči pa so slamnjače, na katei*ih spe. Postclj in podobnega luksusa ne ppznajo. Če jih zebe, se stisnejo tesno el_u-' paj. Prav tako no poznajo druge oprave, kot mize, omar in stolov. V medsebojnem občevanju imajo skoraj nasprotnc navade. Ne odkrivajo se in si ne podajajo rok, nikdar so ne objemajo in tudi poljuba no poznajo. Čc že pozdravi črnec belca, se mu malo pokloni in z rokami zaploska, ali pozdravi tako, da dvigne roko k glavi kot vojak. Če črnec z glavo pomiga, je hotel zanikati. Če pa zmigne, pa pritrdi. Seve ti običaji niso povsod cnaki. Zamorci so pogani. Svoje malike vdelajo v ilovnate kupe. Včasih jim darujejo kokoši all golobe. Navadno se zatekajo k ma]ikom, kadar prosijo za vodo. Zdravijo sa sami med seboj in ne zaupajo Evropejcem. Sicer pa imajo 1-stna domača zdravila. ki iih no izdaio« Izmed šeg, ki so med zamorci najbolj razširjene, je treba omeniti njih plese. Plešejo posa_iiezniki ali v skupinah. Gledalci pa čepijo v krogu in jih spremljajo - ploskanjem. Takt pa bije več bob_.-..jeT- Pri plesu se črnci ne vrte okrog samega sebe, pač pa kite tako močno, da se često po kratkem času zgrudijo popol oma zmučeni. Zanimivo je, da plešejo moški in ženske popolnoma ločeno. Plesov s puško ne poznajo. Življenje za Evropejca v teh krajib ni prijetno. Ves čas preže nanj zabrbtne bolezni kot tropska griža in rumena mrzlica. Strašna nadlega so moskiti, ki jih ni mogoče pregnati. Edina rešitev pred njimi je mreža, ki mora pokriti vso posteljo. Če pa dela človek zvečer za mizo, pa mora biti zopet miza in vse okrog zagrnjeno z velikansko zaščitno mrežo. Golazni, kakor škorpijonov in podobnega, je dosti. Kače, ki Ijubijo toploto, so kaj rp^e gost v hiši in cc!o v posteljo prilezejo. Posebno pažnjo je treba posvetiti ognju. Malenkosten ogorek cigarete labko povzroči požar, zakaj vse stavbe so lesene in od suSe popolnoma presušene. Edinazabava v tern odležnem kotu zemlje so lovi na živali. Tu pride človeku pred puško lev, leopard, divja mačka, bivol, razne antilope, ttivji prašič, povodnji konj, krokodil in kajm&n. Seve ne manjka orjaških in drugih strupenih kač. Slonov v tem delu Afrike ni. Lov je mogoč le v dobah suše, zakaj ob deževju zraste tako velikanska trava, da je skoraj nemogoče priti naprej, nevarne posianejo kače, moskiti pa neznosni. Zamorci sami so jako dobri strclci, vendar imajo slabe in zastarele puške. Lev kakor tudi leopard nista tako nevarna, kakor bi človek mislil, in v splošnem bežita pred človekom. Edino ranjena napadata. Nadvse 2&nimiv je lov na povodne konje, ki stoje v globoki vodi in mole le nosnice iz vode. Če ustreli človek konja, se ta potopi na dno, tako da ga ni mogoče najti. Šele po par urah ga dvigiie voda na površje, nakar ga je mogoče. odreti. Je to ogromna žival, ki tehta dobro trei.jino vclikega indijskega f.lona. Poiebna zanimivost so kameleoni. Kopanje, ki bi sicer nudilo mnoge zabave, je zahtevalo vedno večjih priprav in izredne pažnje. V rekah so namreč kače in krokodili. Deloma je to razlog, da se zamorci tako boje vode.