Anketa o obrtno-nadaljevalnem šolstvu. V nedeljo 26. t. m. je slavilo slovensko obrtništvo svoje pomlajenje. Vstal je obrtniški naraščaj in dokumentiral svojo stanovsko zavest. Po ljubljanskih ulicah je manHestirailo do 6000 vajencev obrtno-nadaljevalnih šol in kar'je najpomembnejše, prihiteli so v Ljubljamo tudi vajenci iz vseh delov Slovemje in celo naraščaj iz Hrvatske, s nosebnini vla<kom, da edinstveno manirestira s svojimi stanovskimi tovariši za pomlajenje svojega poklica in povzdSgo svoje stroke. Na ta dan je bila otvorjena vajeniška razstava, v kateri so izložili svoje izdelke prvič javni kritiki, s katerimi je poteazalo vajeništvo, ka.j hnanuo pričakovati od bodočih naših mladih oibrtnjkov. V razstavi je izloženih nad 1000 vajeniških izdelkov, precizno izdelanih, tako da lahko po vajenčevrh izdelkih presojamo njegovega mojstrai 'm hkrati tudi bodočega obrtnika-vajenca. Klic d«o višji izobrazbi je pričel sedaj odmevati že med obrtništvom samim in tudi vajenci so se prieeli zavedati, da j'm bo le čimvečja strokovna izobrazba omjogocila dostojno eksistenco, konkurenčno zmožnost in tudi odgovarjajočo socialno upošteviaitije kot stan v družbi in državi. To priliko se je izraWlo tudi za ventiliranje vprašanja obrtno-nadaljevalnega šolstva in je bila v ta namen sklicana posebna anketa učiteijstva obrtno-nadaljevalnih šol, katere so se udeležilS tudi zastopnikf obrtniških krogov. Stremljenje slovenskega učiteljs-tva je šLo vedno z® tem. da se izobrazba, ki si >o pridobi naš narod v osnovni šoli, ne porazgubi, temveč da se io vzdrži in izpopolni z nadaljevalnim šolstvom, ko dovrši gojenec šolsko obveznost v osnovni šoli. Stremljenje učiteljstva ie šlo za tem, da se že v višjih oddelkih osnovne šole usmeri pouk za one, ki se ne posvetijo nadaljnemu šolanju, v krajevnim prilikam odgovarjajočo smet, t. j. da dobijo višji oddelki osnovnih šol kmetijski ozir. trgovski ali obrtni značaj. Tozadevni predlogi so bili stavljeni v načrt novega zakona o narodriijh šolah. glavni odbor UJU pa jih ie izpopolnil še s posebno zahtevo, da se že z osnovnošolskirn zakonom predvideva tudi strokovno izobrazbo učencev, ki se ne posvetijo nadaljnemu šolanju na> ta način, da se predvidtevajo kmetiiske, obrtne in trgovske nadaljevalne š-ale po izpolnjeni šolski obveznosti v osnovni šoli Anketa, ki se je vršila 26. t. m. v L.jubljani, ie še boli potrdila pravilnost tega stališča, odprla je pa tudi vse hibe na katerih boleha danes naše obrtnonadaljevalno šolstvo in pokazala. da to ni problem strokovnega šolstviai za-se, temveč da ima ozko vez z našim osnovnim šolstvom in osnovnošolskim učiteljstvom. Prepriičani smo, da mora osnovnošolsko učiteljstvo pospešiti kmetijsko, obrtno 'in trgiovsko nadaljevalno šolstvo že iz vzroka, ker je smatrati to šolstvo kot nekiak nastavek osnovne šole, nekako izpopolnitev osnovne šole in ie nujna potreba za osnovno šolo, če nečemo, da se bodo uspehi osniovne šole ubilt ix>zneje. ko gojenec izstopi'iz osnovne šo^ le, kar se danes dogaja. Prepričani pa smo tudi, da se strokovno nadaljevailno šolstvo lahko na široko dvigne le na ramenih osnovmošolskega učiteljstva. Ker se ubijajo uspefoi osnovne šole ravno v dobi od 14.—18. leta, ki pada danes v izobraževailno in vzgojno verigo večtine naroda kot doba izobraževalnega brezdelja, so strokovno izobraževalne šole tudi nujna nanodnjai potreba. S tem bi padel tudi oči-tek iz osnovne šole, da dovoljno ne TJripravlja za praktično življenje, kar ji očitajo oni, Wi ne poznajo pravega namena osnovne šole in ne uvidevajo potrebe nadaljnega izobraževanja tudi med 14.—18. letom. če se hoče ohraniti uspehe osnovne šole ter nečejo uvideti, da je le na dobri splolšni izobrazbi mogoča dobra strokovna izobrazba. Doba do 14. leta ni še dovoljno zrela za vzgojo k poklicnemu izobraževanju, pač pa je to doba med 14. m 18. letom. Zato klic po reformi osnovne šole ni tofiko upnarvičen, kakor klic po strokovnem izpopolnjevanju po dobljeni osnovnošolski izobrazbi. to je po ustanavljanju strokovno - naidaljevaltijh šol. Kadar bo ta problem vzgoje najširših plasti naroda rešen, da bo izpolnjena v pozitivno smer tudi doba vzgoje najširših pla&ti med 14. in 18. letom, tedaj srao prepričani, da bodo utihnila tudi v marsičem neziadovoljstva in klici po reformi osnovne šole. Anketa pa. ki se je vršila to pot za obrtno nadaljevalno šolstvo je poučna tudi zia oba ostala tiipa, t. j. za kmetijske in trgovske nadaljevalne šole. Težkoče bodo iste, problem skoro povsem enak! Anketo je otvoril predsednik Zveze obrtnili zadrug g. E. Franchetti, v imenu iriinistrstva za trg. m industrijo ji je pa predsedoviall g. dvorni svetnilk dr. Marn. Situacijsko poročilo je nato podal rei. vl. sv. g. dr. Lubec, ki je izvajal med drugim sledeče: Obrtno nadaljevalno šolstvo je važno zia dviganje kulture 5n narodnega gospodarstva. Ob prevratu smo to šolstvo prevzeli od Avstriije kakor je bilo, okrog 30 šol. Finančni oziri so se tedaj dali še premagati za vzdrževanje tega šolstva, ker je bila ona še vaJutno precej izdatna in je zadoščala vladna podpora. Šole so pa jele naraščati, tako da smo prišli kmalu do 70 obrtno-nadaljevalrtih šol z 234 razredi. kredita pa je bilo le 200.000 Din. S tem se absolutno ni moglo izhajati, ker je bilo dve tretjini stroškov nekritih. Naknadni krediti v ministrstvu tudi še niso rešeni. Ni. torej vMikov, da bi se z držtalvno pornočjo razbremenUo občine, ki nosijo deficit. Ne zadošča pa tudi danes ne 8 ur pouka tedensko v 7 mesecih letno, ker je materijal sedanje dobe primerama slab. Moderno stremljenje bi moralo iti za celodTievnimt nižjimi obrtno nadia-ljevalnimi šolami, a ni denaria za široko zasnovo tega. Take šole bi bile mogoče za enkrat le v večjih centrih. Za vajence bi se morala upeljati taka šolska obveznost, kakor je upeljana za osnovne šole na cca 4 km oddaljenostt eno šolo. Danes je v Sloveniji okroglo 7000 vajencev, k5 pa ne uživajo vsi strokovnega pouka. Kredit je odločno premajhen z« to šolstvo. Treba bi bilo od 1,200.000 do 1,500.000 Din, da bi se izhajalo z izdatki za vodstvo, učila in učiteljstvo, za prostore i. dr. bi ostalo še breme občinam. V Srbiji nosijo občine 50% stroškov za to šolstvo, zato bo težkio prodrett s klicem o podržavljenju tegiai šoistva. Za nadzorstvo tudi ni predvidenega posebnega pavšala, zato ne more prav napredovati organizacija tegia) šolstva. Iz tega vzroka tudi šole niso nadzorovane. Potrebni so tudi krediti za tečaje, v katerih se bo usposobljalo učiteljstvo za Douk na obrtno nadialjevalnih šolah. Danes 50% učiteljstva na obrtmo nadaljevalnih šolah ni formalno usposobljenega za te šole. Za to bi bila potrebna vsofca) okrog 100.000 Din. Vsega bi bilo ipotreba okrog 2,000.000 Din za obe oblasti. Ob tej prihki tudi opozarja referent. da je oddelek za trgovino in industrijo že likvidiran in naj voditelji obrtno-nialdaUevalnih šol pošiljajo svoje vtoge d^rektno na velikega župana v Mariboru in Ljubljani. V splošnem raoraimo konstatirati, da obrtno-nadaljevalno šolstvo trpi največ na pomanjkanju denarnih sredstev in na fornralno usposobljenem učiteljstvu za to šolstvo. Za enkrat naj bi ostali pri sedanjem sistemu, a deLovaiti ie na to, da bi se dobili redni dohodki od države, trgovskih obrtnih zadrug, zbornice, vajencev itd., s katerimi dohodki bi se krili ti stroški. Drugi referent. zastapnik obrtno trgovrske zbornice g. dr. Pretnar je izi azil innenje, da naj se vsi prizadeti krogi oglasijo prt vprašanju strokovnegai šolstva in naj povedo svoje mnenje. On govori v prvi vrsti v imenu pridobitnih krcgov. Konstatira, da imamo danes nad 25.000 obrtriikov v Sloveniji1, ki reprezentirajo najsolidneji iaiktor za družbo in državo. Oba faktorja vzdržujejo ti s svojo solidnostjo v največjih krizah. Treba pa je, da tudi družba in država posveti svojo pozornost temu faktorju, posebno da sodeluje 'pri njegov'i vzgoii že pri vajencih, da dobi tako potrebno praktično mojstrsko in tudi teoretično izobrazbo. Vzroki, da ne niaipredujejo obrtno-nadaljevalne šole leže v sredstvih za vzdrževanje, neenotni predizobrazbi naraščaja, strokovni izobrazbi učiteljstva za te šole, slabi topremi z učili iiti samoučili in metodi (!?) Razvoj teže tudi še dolgovi iz prejšnjih let. Državna podpora je odločnio 'premajhna, posebno ker najdemo v državnem budžetu za neko drugo pakrajinio predvidenih izdatkov za 120 obrtno-niadaljevalnih šol v znesku 3,268.000 Din, in sicer 288.000 Din za šol. upr. i. dr. in za honorarje učit. 2,800.000 Din ter še manjše zneske. T,o ie za 120 šol. V Sioveniji pa da država 200.000 Din, zbornica 185.000 Din, primanjkljaja je cca 1,000.000 Din pri današnjih honorarjih voditeljem in učiteljstvu. Drug*i vzrok je slab šolski materijal in pomanjkanje izprašaniih učiteljev za te šole. Vojna predizobraizba otežkočuie delo učiteljev. Dobe se celo vajenci, ki so analfabeti. Kako različen materijal pride glede predizobrazbe v obrtno nadaljevialne šole se razvidi najbolj iz pripravljalnih razredov. Na 46 šolah je 58 pripravljalriih razredov. Uh- ba obrtno-nadaljevalnegai šolstva je tudi pomanjkanje učil in učnih pripomočkov. Predvsem je izbira učnih knjig še p»manjkljiva in je seznam knjig za našc obrtno-nadiailjevalne sole zelo pičel. Drugo zlio je pa to, da si vajenci ne nabavijo knjig, oziroma da si jih nabaviti ne morejo. — A tudli metoda (!) šepa. To kažejo niajbolj pomočniške izkušnje, kjer se pokaže, da vajenci ne znajo najprimitivnejših računov (ugovori med učitejstvom — ker se jih celo iz pripravljalnih razredov pusti k skušnji!) Obrtniške korporacije pritiskajo na to, da Je treba vajencu vzgoje in tudi podpirati učitelja. Želeti pa je, da se dobi tudj večji stik med učitdjstvom in abrtništvom. Imamo obrtne zadruge na dežcli. Zakai bi se učiteljstvo ne posvetiilo tudi tem? Tam bi spoznal obrtnika in bi vedel. kaj ie potreba podati že vajencu, da bo obrtnik popolnejši. Med predloge naj se sprejme zahtevo, da prevzame držiarva vsaj honorarje. prostore in drugo občine, ker zadruge imajo že itak predpisane zneske in je težko iti višje; obrtnik naj sprejme le vajence, ki so absolvirali osnovno šolo; strokovno izobrazbo uditeljstva je iz:popolniti s tečaji i>n staiviti zahtevo, da se nameste take predvsem moške učrae osebe v krajih, kjer so obrtnonadaljevalne šole; preskrbeti je učne knjige in skrbeti tudi za večji stik med učiteljstvom. mojstri in vaienci. Nadzornik obrtno-nadaljevalnih šol g. prof. P r e s 1 se je dotatknil predvsem bolj notranjih vprašanj. Cilj atikete je diskusija in smerriice. Opisal je vse tipe strokovnega šolstva v državi. predvsem glavne tri tipe, namen poedinih šol \<n predpogoje za vstop v posamezne §ole. Od niaidaljevalnih šol so splošne obrtno-nadaljevatoe šole in strokovne nadaljevalne šole. Iz obrtno-nadaljevalnih šol je izpopodnitev strokovno nadaIjevalno šolstvo. Obrtni red predpisuje obrtno nadailjevalno šolo za teoretično izobrazbo vajeticu, mojstru pa skrb za praktično. Tudi trgovska teobrazba (merkantilna) ie pri današnjem konkurenčnem boju potrebna poleg praktične, posebno pa risarska spretnost. To posebno opravičuje zahtevo po obrtno-nadaljevalnih šolah. Za ustanovitev teh šol naj skrbe v posameznih krajih predvsem obrtniki sami s pomočjo osnovnošolskega učiteljstva. V tem oziru so se razmere znatno zboljšale, ker so se pričeJi obrtnik)! že sami zavedati potrebe obrtno-nadaljeviailiiega šolstva in ni potreba več vladnega priti-ska za to. Vendar nam statistika kažie tudi neko nevarnost za obrtništvo. Za obrtništvo in vajeništvo predvsem grozi resna kriza. Vajeniškega naraščaja je v Slovenijj nad 10.000. To znači n^izprosnio borbo za obstamek in konkurenčni boj. Le izvežban obrtnik bo napredoval, ki bo znal' konkurirati z boljŠim blagom m tudi svoje blago |na podlagi pridobljene izobrazbe spraviti na trg. Slabo izobražen naraščaj bo le služil kot navaden delavec ali šušmar v sviaji stroki'. Učni načrt ni kriv sedafnjih neuspehov. Ideiai morajo biti strokovne nadaljevalne šole, kjer se bodo skupno v raz- redih učile sorodne stroke ali pa ena stroka v obrtno-nadaljevalni šoli. Vsaj v mestih naj se pretvorijo v strokovne nadaljcvalne šole. Pritegniti je tudi obrtnike, ki se usposobijo za poučevanje. Obnoviti je treba tečaje za »zobrazbo učitcljev zia obrtno\-nadaljevalne šole, pa točnega dela po učnem načrtu. Naš učni načrt ni vzrok nedostatkov, ampak tečajev za učitelje, ki ga bodo izvajali, je treba in reorganizacije občih obrtnonadaljevalnih šol ter njih izpopolnitev. Zvišati je treba števiio tedenskih ur, prttegniti strokovnjake. Otvoriti bi bilo delavnice, vsaj v Ljubljanj in Mariboru otvoriti večjo delavnico. Učni načrt je iz leta 1908 (llede upraive bi bilo potreba pripomn'iti, da bi bilo potreba posebnega zakona tudi za obrtno-nadaijevalne šole, kakor ga imajo druge države. Druge nujne zahteve so se že povdarjale, t. j. reorganizacija potom zakona, zvišanje postavk v .budžetu vsaj za dve tretjini vzdrž. po državi, strokovni tečaji zia učiteljstvo, dijete za nadzornike, kritje stroškov za učne pripomočke, namestitev definitivnih učiteljev. ki so strokovno podkovani vsaj v Ljubljani in Mariboru. Gerent ljubljanske občine tov. L i k o z a r opozarja, da je mnogo krivde na neuspehiih tudi na zanikrnih mojstrih, ki jih je tudi najti. Po učencu se često spozna tudi mojstra. Prt takih je obisk nereden posebno v delavnikih, ker jih mojstri pridrže za delo doma. Naznanjeni so vselej, a v šoli so le po trikrat. Takemu mojstru n.aj se vzame pravica do vajenca, če ga ne pošilja v šolo. Mnogo krivde pa nosSjo tudi komisije, ker sprejmejo vajence k izpitu, če izstopi iz drugega letnika ali še prej. Predpogoj za izpit bi morala biti dovršema obrtnonadaljevalTia šola. Tov. Mlakar je podpiral prejšnja izvajiamja in dalje krivdo za slabo predizobrazbo tudi na vojne razmere, posebno ker je bil tiaraščaij preveč prepuščen le ženski vzgojf, t. j. učiteljicam, ki -nimajo posebno za moško deco one potrebne trde roke, kakor učitelji. Ravnatelj Sena/jniik je kriitikto-val Zveze obrtnih zadrug, da oproste viay'ence od pouka, ne da bi o tem obvestile šolo. »Mojstre v šolo«, ta klic se v praksi ni obnesel, ker mojstri preveč ignorirajo učni načrt in je pouk nepo¦polen. Velika napaka je tudi v tem, da imajo mojstri preveč vajenoev. a nič pomočnikov. kako naj potem vzgajajo vajence ?! Tov. L e g a t se zavzema za enotno predizobnatzbo vajencev. Rnančno vprašanje naj rešijo oni. ki so za to poklicani. Vajenec nai ne bo mojstru za hlapca m domača dela, laimpak naj se uporablja le pri delih, ki ga tebretično in prakti-čno izobrazujejo za stroko. Zahteva rnaa se najmanj 5 razredov za vstop v obrtno-nadaljevalno šolo. Stik z obrtnikom naj obstoja tudi v tem, da se pride obrtnik mformirat v šolo, kaa je z vajencem; v to svrho so tudi kontrolne knjižice, ki jim naj obrtnifci posvetijo več pozornosffi. Tov. Repovš je stavil resoluciijo obstoječo iz 10 predlagov. ki so med djrugim zahteviaili: izvedba čl. 12. o. z., brez spričevala naj se ne pripušča k izkušnji, obrtne zadruge naj 14 dni prej predlože seznam, šolskH obisk 3 leta, šolsko leto 8 mesecev, za najvišji razred ekskurziije, šolske knjižnice, tečaji zai uičiteljstvo. razredništvo se šteje za eno uro, šolski zdravniki naj redno pregledajo vajence, pristojMne za učila naj se plačujejo letno in ne potom učiteljstva, znesek za učne knjige. G. dr. P r e t n a r opozarja, da so tudi naša učite.lji!šča pomanjkljiva in enostrana. Učiteljstvo vzgajaj« za delovanje učiteljstva med kmetijskliimi sioji, nima pa potrebnih predimetov za delovanje učiteljstva v prid obrtnih itn trgovskih slojev. Posebruo smer za deloViainje v trg. in obrt. zadfugah se premalo upošteva in se daje uičiteljstvu premalo podlage v merkantilnih predmetih. Učiteljstvo si mora vse to šele samo prifdobiti, zato ne niore dovolj povdarjati potrebo državne pomoči v tem oziru z stvairjainjem ra^nih tečajev za učiteljstvo. Preveliko je tudi število učencev v posameznih raizredtfi iti so težki uspehK Predsednik obrtne zveze goap. E. F r a n c h e 11 i je na to stavil predloig, naj se izvoli anketa. ki bo sestavila resolucijo iz vseh stavljenih predjlogov, ki se odpošlje merodajnirn knogom. Offliasili so se na to še k besedi razni govoraild, med njimi zboTnični svet- nik g. Zadravec, ki je povdarjal posebno praktične izlete z vajenci, razstave v spoirazumu z obrtrrim društvom, prireditev iger v prid obrtnornadaljevairtkn šolam in posebno niaivajanje naraščaja v Sokolska društva, ki mu dajo tudi telesne, narodne. etične in družabne vzgoje, ki jo 'potrebuje. Zastopnik iz Prekniurja je priporočal sestavo posebne čitanke za pripravljalne razrede, uvedbo vsai ene ure za srbohrvaščfno. Uvaževan.ja vredni so bili tudi opomini, naj se v predizobraz- bo ne ziaipre poti ročno sposobneniu, a dusevno ne tako sposobnernu, da pride do eksistence, ker bo morda dober ofortnik in ravno tako vreden olan človeške družbe. V preiskovalne preizkusne komisije za pomočnike naj pride tudi zastopnlk obrtno-nadaljevalne §de. Vsekakor je priredMeljem čestitaiti na usipehih vsestransko — zanimanje je tu. treba le še nadaljnega dela in neomajne volje in zmaga ideje, ki je v nedeljo pognalai pri korenini, je osigurana!