UredniStro le v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22, Rokopisi ic ne vračajo. Nefrankirana pisma s« n« »prejemalo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Lfttbliana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zmaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane 'beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335, — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 100. Sobota 7. decembra 1929. Leto IV. Moč naravnega zakona. Narodna inicijativa izvor kulturnega napredka. Teorija in praksa sta si v človeškem in družabnem življenju vedno ' v nekakem nasprotju, a kljub temu druga drugo nekako izpopolnjujeta-Teorija, ki postaja na podlagi svojih filozofskih tez prevneta, šovinistična, je prekoračila meje pametne prakse in je postala samo veza, recimo v zlato dobo. Isto je pa tudi s prakso, ki hoče vztrajati iz egoističnih nagibov na svojem konservativnem stališču. Logično temu spoznanju morata teorija in praksa druga drugo izpopolnjevati, to je teorija se mora naslanjati sproti na naravne politične in gospodarske zakone, praksa pa se mora učiti iz teorij, kakšna in katera pot 'Vodi k izpopolnjevanju človeške družbe v pravcu enakih pravic do življenja in do svobodnega udejstvovanja v njem. Tudi v socijalizmu so nastopali te-oretičarji, ki so propagirali idejo državnega socijalizma, Pristaši državnega socijalizma niso upoštevali človeške nature in gospodarskih zakonov. Njih nauk je slonel na osebnem ideološkem čuvstvovanju, brez upoštevanja realnih razmer ter dobil za-naditega za svojo dobo značaj naivnega utopizma. Ideje državnega socijalizma so se v zgodovini narodov opetovano pojavljale, pa so taki poizkusi vedno v najkrajšem času propadli. Moderni socijalizem, ki temelji na zgodovinsko-razvojni teoriji, na proučavanju človeške nature in na raziskovanju gospodarskih zakonov, se dobro zaveda velikega pomena glavnega živca razvoja privatne ini-cijative v človeški družbi. Privatna svobodna duhovna iniciativa je edina, ki v mejah prakse in spoznanja neovirano pospešuje razvoj in ustvarja bodočnost družbe, če je usmerjena1 v nje korist. Lastno inicijativio kaže že vsak otrok, ki si nikdar ne da miru, da manifestira svojo inicijativo pri igranju in drugod. Tudi narodi so v 'bistvu taki, dasi so metodične razlike med njimi. Razliko opažamo že med Srbi in Slovenci. Slovenci se razvijajo po načelu s prosveto k svobodi, Srbi pa po načelu s svobodo k prosveti, V rezultatu obeh inicijativ pa ni razlike, toda ta razvoj mora imeti svobodno pot, da se utegne čimprej manifestirati tudi iskreno duhovno zedinjenje državljanov, ker obe poti vodita k istemu cilju. Slovenci so si zgradili iz lastne moči velike in močne prosvetne organizacije, iz lastne moči z duhovnimi napori in z lastnimi sredstvi in brez pomoči države, zlasti prejšnje. Na tem podrobnem prosvetnem delu, izvirajočem iz lastne inicijative, temelji sedanja kultura Slovencev, ki s ponosom zre nanjo ves narod z iskreno željo, da se enako privatno, neodvisno kulturno udejstvovanje proširi na vso državo v interesu celote, To je idealna ljubezen do kulture, to je častna samozavest kulturnih delav- 1 cevt ki iščejo svoje zadoščenje v napredku naroda, od merodajnih strani pa računajo samo na bodrilo, V tem | svojem udejstvovanju vztrajajo kot koristni člani celote in svobodni v *ePih in koristnih inicijativah. Neprecenljiva škoda za narod in njegovo kulturo bi bila, če bi se ta do sedaj zgrajena kulturna stavba u- Kongres delavcev-konjumentov H kongresu Konzumnega društva za Slovenijo dne 7. dec. 1929 v Ljubljani. — Delavska žena naj postane prvi faktor naše zadruž. organizacije. Pred! dnevi mi je rekel nek gospodarski strokovnjak pomembnega imena: »Če bo Konzumno društvo j za Slovenijo vztrajalo še nadalje na i poti, po kateri hodi zadnja leta, se bo razvil iz te zadruge orjak, ki bo dajal smer gospodarskemu življenju v naših krajih.« Taka izjava človeka, ki se na go- j spodarstvo razume in ki gleda na ! naše delo kot nepristranski strokov- i njak, je našemu vodstvu in vsemu J našemu članstvu laskavo priznanje ' in plačilo za trud, ki je bil dopri-nešen pri reorganizaciji in sanaciji j naše zadruge. Delo, ki je bilo izvršeno v zadnjih letih, je bilo res | ogromno in srečno. j Najpomembnejši uspeli je bil na- i pravi j en na konsolidaciji duhov. Bočim so bile prva leta po vojni vse i delavske organizacije torišče notra- ; njih trenj, se je ta proces zlasti v Konzumnem društvu krasno* ustalil in dobili smo iz njega poglobljeno in razčiščeno idejo, ki je sedaj' na zmagovitem pohodu. Konzumno društvo za Slovenijo je danes od vsega pokreta uvaževa-na in spoštovana organizacija. Kakor so bili pred leti redki tisti futik-cijonarji drugih panog delavskega pokreta. ki bi se zavedali važnosti Konzumnega društva, tako so danes redki oni, ki se je ne zavedajo. Občutek medsebojnega zavezništva pa ni napredoval samo pri delavskih strokovnih in kulturnih organizacijah, temveč se je zelo poglobil tudi med članstvom zadružnih organizacij, ki so si danes na jasnem, d!a je izdaten napredek mogoč le v med- ! sebojni podpori. j I Sedanje vodstvo Kodesa predstavlja koncentracijo vseh smeri in sil delavskega pokreta. Poleg pijonirjev ustanoviteljev, | katerih delo sega daleč v predvojno dobo, se udejstvujejo na vodstvu tudi mlade povojne sile, ki predstavljajo čustvovanje in zvezo s povojnim človekom, vzbujenimi po grozotah svetovne vojne in iščočim novih pravcev in potov svojemu udejstvovanju. Kakor mnogi v prvem trenutku, ko je bila ta koncentracija formirana, njenega bistva niso razumeli in ga zato niso odobravali, tako mora biti vsem in vsakomur jasno, da so ogromni uspehi, ki jih je zadruga zadnja leta dosegla, bili omogočeni le vsled1 te koncentracije. Koncentracije sicer niso večne, toda delavski pokret, če sloni na demokratičnih osnovah, lahko vedno najde ključ, po katerem sestavlja svoje vodstvo tako> pravično, da so v pravilnem proporcu v vodstvu zastopani predstavniki onih sil, ki trenutno prevladujejo pokret. In notranja demokracija. če je konstruktivna, mora tudi poskrbeti, da se na eni strani obdrži kontinuiteta z delom prejšnjih dob, na drugi strani pa pušča tudi nastopajočim novim silam možnost uveljavljenja. Konzumno društvo je to pravilo zadnja leta lepo upoštevalo in če reši še dva problema, ki sta zanj historične važnosti: pritegnitev žena in naraščaja k zadružnemu udejstvovanju, potem mu je zagotovljen ne-le trgovski napredek, temveč bo predstavljalo gibanje mase, ki bo razširilo njegov vpliv na vse panoge in faktorje javnega življenja. O delovanju Kodesa v preteklem letu je bilo napisanih mnogo lepih besed. Še natančnejše se je razpravljalo na članskih zborovanjih, ki so se izvršila v zadnjih dveh mesecih. Vsak, ki je imel kaj pripomniti, je prišel do besede. Tako je ta občni zbor pripravljen tako dobro, da bodo njegovi sklepi res predstavljali hotenje večine članstva. Občni zbor, ki se pripravlja na tak način, je potem res samo tehtnica, na kateri se stehtajo sile, ki stoje za enim ali drugim predlogom, V »Delavski Politiki« nam je bilo dano prostora, kolikor smo ga potrebovali za razglabljanje naših zadružnih problemov. Zato smatramo za svojo dolžnost, da danes, ko! pozdravljamo delegate, ki se bodo zbrali v nedeljo v veliki dvorani Delavske zbornice, se obenem zahvalimo tudi uredništvu, ki nam je dalo možnost, te probleme razložiti širokim množicam našega članstva in je služilo na ta način eminentnim interesom demokratizacije naše zadruge. Delegatom pa naš dobrodošli! Ob rov: Doba komisariatov v socialnem zavarovanju Imenovan je komisar za Okrožni urad za socijal. zavarovanje v Ljubljani. Osrednji urad za zavarovanje de lavcev v Zagrebu ima že nekaj mesecev svojega komisarja. Komisarje dobe tudi vsi okrožni uradi za soci-jalno zavarovanje, v kolikor jih še nimajo, diasi je socijalno zavarovanje samoupraven zavod in je edini pomislek to, da se zaradi razmer še niso izvedle redne volitve v samouprave, Dne 4. t. m. je poslalo ministrstvo socijalne politike v Ljubljano odlok, s katerim je imenovalo dosedanjega ničila, če bi se privatna inicijativa ukinila. Svobodno udejstvovanje v interesu celote temelji v naravnem zakonu družabnega razvoja in je naravna pravica vsakega posameznika — kjerkoli in kadarkoli se je privatna inidjativa ukinila, je to vodilo v nazadovanje in propadanje narodne kulture. Eredsednika ravnatelja Mihaela Kre-a za komisarja pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, S tem prenehajo funkcije vseh v prejšnje ravnateljstvo imenovanih članov samouprave in ima komisar pravico, seveda v zmislu obstoječega zakona, odločati v vseh zadevah samouprave. Usoda socijalnega zavarovanja je s tem izročena komisarjem v celi državi. Pri socijalni zakonodaji, eventualni reformi, bodo ti stavili predloge, podajali mnenja itd, To je torej važna doba, v kateri prevzemajo komisarji dolžnosti samouprav. Svoje stališče glede socijalnega zavarovanja smo že ponovno povdarili in danes izrekamo samo še željo, da naj bi se komisarji samouprav zavedali, da so zaščitniki socijalnega zavarovanja, zagovorniki institucije, ki naj Telovadno društvo Sokol državna organizacija. Na seji vlade dne 4. t. mi. pod predsedstvom predsednika vlade in ministrov razen dr. Korošca in ing. Savkoviča, ki se mudita v inozemstvu, je bil sprejet zakon o ustanovitvi »Sokola kraljevine Jugoslavije«. Načeloval bo novemu Sokolu vsakokratni prestolonaslednik. Poizkušalo se je od merodajnih strani že nekaj časa, da se združijo Jugoslovenski Sokol, Hrvatski Sokol in Orel, kar pa ni uspelo. Vlada se je zato odločila, da se ukinejo te obstoječe telovadne organizacije in ustanovi nova, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma in ne poveriti eni organizaciji telesne vzgoje. Vprašanje ostalih organizacij s tem; še ni rešeno. Novi zakon določa sistem telesne vzgoje za ojačenje zdravja, narodne discipline in vojaške pripravljenosti mlade generacije, ki mora služiti vojaški rok. Motivacija poudarja tudi, da se s tem; omogoči skrajšanje vojaškega roka. Sokol kraljevine Jugoslavije naj bi postal občenacijonalna organizacija. Prvo centralno upravo bo organizirala država, ker je med posameznimi smermi preveč nesoglasja. Vlada pričakuje, da se bo ta organizacija ustanovila že z novim letom. Vanjo pojde lahko vsa šolska mladina ter sploh ves narod in kmeti. * * * Katere dosedanjih telovadnih organizacij likvidirajo? Čl. 12. zakona o ustanovitvi in organizaciji nove viteške organizacije pod imenom »Sokol kraljevine Jugoslavije« določa: Dosedanja društva za telesno in moralno vzgojo: Jugoslovenski Sokol, Hrvatski Sokol, Orel in Srbski Sokol, v kolikor bi se v treh tednih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ne zedinila ali ne stopila v »Sokola kraljevine Jugoslavije«, se ukinejo. DemarSa velesil v ru$ko-kitaj$kem sporu Rusija odklanja intervencijo velesil. Velesile so z ozirom na razmere, ki nastajajo v rusko-kitajskem sporu, vložile v Moskvi in Pekingu note, ki vsebinsko soglašajo s stališčem Zedinjenih držav in Francije. Japonska se pa še ni izrekla za intervencijo. Rusija odklanja intervencijo velesil. Kitajski general je kapituliral pred Rusi. Gnila Kitajska, ki ima sama svoje generalske boje. je bila v Mandžuriji poražena od Rusov in sedaj ponuja mir, oziroma pogajanja in pravi, da prizna Rusom stare pravice na mandžurski železnici. Bolj-ševiki so pogajanja sprejeli. Pravijo pa, da je pogajanja ponudil general na svojo pest, proti volji vlade v Nankingu, kateri načeluje znani general Čankajšek, ki so ga boljše-viki pred leti po celem svetu naravnost poveličevali.___________________ se izpopolni, ne pa okrne. Delavstvo, nameščenstvo, mali obrtniki, mali posestniki, vsi ti potrebujejo dobro socijalno zavarovanje, ki jih naj ščiti v vseh neprilikah življenja, zlasti tudi v starosti ali onemoglosti. Udanostna izjava zagrebškega občinskega sveta. Črni oblaki na obzorju? — Poklonit-vena deputacija hrvaških občin pride v Beograd, Na zadnji seji občinskega sveta v Zagrebu je kanonik dr, Rittig v imenu Zagreba podal izjavo lojalnosti mesta Zagreb, ki so je navzoči občinski svetovalci soglasno sprejeli. Iz govora dir. Rittiga so padle v oči neke zanimive izjave o črnih oblakih, ki so baje na obzorju in o neki težki dobi. — Ker se Sarkotiča in njegove družbe ne more smatrati za resno nevarnost, nastane vprašanje, kje vidi dr. Rittig na obzorju črne oblake? Sedanja jesenska doba je res precej meglena, ali črnih oblakov ni videti. Dr. Rittig bi dobro storil, da bi povedal, kje in kakšne črne oblake je on videl. — Občinski svet zagrebški je tudi sklenil, da pošlje dne 16. t. m. v Beograd veliko udanostno deputacijo, ki bo sestojala iz župana, občinskih svetovalcev, predstavnikov različnih hrvatskih društev in iz zastopnikov vseh hrvatskih mest. — Spominjamo se na čas ustavotvorne skupščine, ko so imeli Hrvatje priliko, da bi bili šli v Beograd v ustavo-tviomo skupščino, kjer bi bili s svojim močnim predstavništvom odločilno vplivali na delo ustavotvorne skupščine, ki je takrat bila suverena. Radičevci pa so takrat raje doma o-stali in so pustili, da se je o ustavi sklepalo brez njih. Še pred enim letom so se pridušali, da nikoli več ne pojdejo v Beograd. Belgijska klerikalci in liberalci složni. Nova belgijska vlada je sestavljena. Tudi novo belgijsko vlado tvori liberalno-katoliška koalicija. V Belgiji imajo Flamce, ki so z Belgijo nezadovoljni. Flamci bi radi imeli jezikovno enakopravnost; ker jim to zabranjuje Belgija, simpatizirajo s Francijo. Nova vlada bo morala to vprašanje rešiti in je verjetno, da bo na gentskem vseučilišču pripustila uvedbo flamščine. Velika Je razlika med čevlji in čevlfl priporočamo Vam najboljšo 3(§11*0 čevlje JYIar;bcr, koroška cesta št. 19 ŠtirideseSleSrtfca socialnega zavarovanja. (Konec.) Za uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost, — Za unifikacijo vsega zavarovanja in povečanje socijalne zaščite. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je nato odobril načrt za sedanjo palačo na Miklošičevi cesti, ki je bila dogotovljena leta 1925. Boh niško in nezgodno (zavarovanje je dobilo v novi palači priliko, da se razvije. Okrožni urad v Ljubljani ima sedaj zdravniške specijaliste, najbolje opremljene ambulaltorije vsakovrstne zdravilne metode, kopališča, zobni atelje in bolniške sobe, tako da, kolikor mu dopuščajo sredstva, res lahko služi potrebam, in najrazličnejšim zdravilnim metodam članstva. Osnovali so se ambulatoriji tudi v Mariboru, Celju, Ptuju in Kranju. Bolniško in nezgodno zavarovanje sta v Jugoslaviji v enem zavodu, ločena samo po končnih imenih. Izvzeti iso pa železničarji in rudarji. Lastnost okrožnih uradov sta pa ohranili trgovsko bolniško društvo »Merkur« v Zagrebu in Mladinsko društvo »Merkur« v Beogradu._____________ Orgahizacija zavarovanja je znatno bolj centralizirana, kakor je bila v Avstriji. Želeti pa bi bilo, da se popolnoma unificira, da pa se poslovanje glede dajatev bolj decentralizira, ker je sedanje reševanje poslov preveč otežkočeno in pa da se izredno komplicirani predpis prispevkov poenostavi. Socijalno zavarovanje je sedaj razdeljeno na 23 okrožnih uradov, od katerih je dravski okrožni urad največji, ker šteje povprečno nad 90.000 članov. iPri reviziji soci-jalnega zavarovanja nameravajo baje prirediti okrožne urade po banovinah. Razentega je bolniška blagajna ljubljanska kupila na otoku Rabu okrevališče (»Jadran«), ki naj bi služilo v prvi vrsti rekonvalescentom. Poleg mnogih prednosti ima nov zakon o zavarovanju delavcev uvedene rodbinske podpore in določbo, da se uvede zavarovanje za starost in onemoglost, ki se pa še ni uvedlo, dasi določa zakon rok 1. julija 1925. Zakon o zavarovanju delavcev v Jugoslaviji je v primeri z drugimi zakoni moderen, dasi je potreben še znatne izpopolnitve. Predvsem je pa potrebno, da delavstvo ceni zavod kot svoj, ga varuje in ščiti ter opravičeno zahteva, da se izpopolnijo sedanje določbe in da se uvede zavarovanje za starost in onemoglost. Enako kakor delavci, dasi delavci dejansko več prispevajo, ker njih prispevek ne gre na račun splošnosti, so dolžni tudi podjetniki storiti dolžnost napram zavarovanju. Socijalno zavarovanje pomeni del socijalizacije družbe in je tudi že v morali današ- nje dobe nekako pronikla zavest, da je človeška družba dolžna poskrbeti za eksistenco vsakega člana družbe. V tem pogledu je za ugled zavoda in čut socijalnega hotenja ter zdravniško službo napravilo sedanje vodstvo urada in samouprava jako mnogo. Čut odgovornosti za 'zavod in socijal-ni čut, če sta zbujena, potem ne bo nihče prišel in zahteval poslabšanje sedanjega zavarovanja, marveč le njega izpopolnitev. Končno omenjamo še en važen problem, ki se izvede prihodnje leto. Tudi za Maribor se zgradi uradna palača in opremi s potrebnimi ambulatoriji, ki bodo nedvomno mnogo mnogo koristili negi potrebnim članom socijalnega zavarovanja. Štirideset let je dolga doba. Ali, če pomislimo, da je delavsko zavarovanje nad petindvajset let le vegetiralo, da ga je vsak pocestni ali škri-carski puhloglavec psoval, da so mu bili zlasti podjetniki povečini hudi nasprotniki ter da oblasti s svojimi ukrepi niso dopuščale razmaha tej socijaini ustanovi, potem moramo s ponosom konstatirati po nadaljnjih petnajstih letih, da je socijalno zavarovanje pri nas postalo mogočen faktor v življenju delavca in družbe. Socijalno zavarovanje ne pojde več nazaj, to je nemogoče: naprej mora, naprej do popolne do-vršitve. To mora biti ob štiridesetletnici naš^cilj in cilj vseh enih, ki se niso skregali s pametjo. Druge delavske ustanove pred vojno. Obrtna nadzorništva so bila v Avstriji ustanovljena z zakonom z dne 17. junija 1883. Po številu jih je bilo 35. Pokojninski zavod za nameščence je bil ustanovljen z zakonom iz leta 1909. V naši državi velja podoben zakon za Slovenijo in Dalmacijo ter se namerava razširiti na vso državo. Obrtna sodišča so bila ustanovljena v Avstriji 1. julija 1898. Vseh obrtnih sodišč je bilo sedem. 'Osmo v Ljubljani, ki edino v državi še danes obstoja, je bilo ustanovljeno par let pozneje. To je črtež o celotnem razvoju socijalne zakonodaje, ki bi ga pa bilo miogoče opisati dovelj jasno samo v obširni knjigi. Mislimo pa, da ta splošni pregled zadošča ter bomo, če nam bo dopuščala prilika, priobčili samo še nekaj številčnih podatkov. Dosedanja borba za dobro socijalno zavarovanje naj nas samo bodri, da bomo vztrajali v svojih pravičnih zahtevah tudi bodoče dni. Švicarski socijalisti in vprašanje sodelovanja v vladi. Socijaini demokrati bodo kandidirali v zvezni svet. V Švici imajo 12. decembra volitev dveh novih zveznih svetnikov v vlado. Gre za večino v zvezni vladi. Meščanske stranke še niso zavzele stališča, ker so čakale na kongres socijalnih demokratov, ki se je vršil dne 30. novembra v Bazlu. Na kongresu je bilo okoli 500 delegatov. Govoril je o volitvah bernski strokovni tajnik Bratsclii za udeležbo v imenu večine vodstva in strokovnih organizacij, češ, da bo stranka enkrat morala v vlado in je le taktične važnosti, kdaj. Sedanji zvezni svet sedmih oseb zastopa komaj 50% državljanov in ima v njej svobodomiselna demokratska stranka (pet članov) večino. V sedanjem položaju stranka ne more čakati, da se izpre-meni ustava in uvede splošna volilna pravica za zvezni svet. Strokovne organizacije so vse za udeležbo pri volitvah. Stranka naj samo vstopi v vlado, ne da bi se vezala sama ali da bi dajala obveze. Proti udeležbi je govoril tudi Grimm, za udeležbo pa liuber in drugi. Strankin zbor je končno odobril stališče, da se soc. demokracija udeleži volitev, in sicer je za udeležbo glasovalo 324 delegatov, proti pa 137. Secijaiist predsednik parlamenta. Za predsednika švicarskega parlamenta je bil izvoljen socijalistični poslanec M. Graber. Nemčija proti vojnim Piskačem. Huggenbergov poraz v državnem zboru. — Plebiscit 22, decembra. (Vi nemškem državnem zboru je Huggenbergov predlog za razveljavljenje dogovora, glede reparacijskih dajatev in obtožbe vlade temeljito pogorel. Za § 1 (odklonitev verzalj-ske pogodbe) je glasovalo samo 82 poslancev (proti 318); za § 4 (obtožba ministrov) je glasovalo 66 poslancev, proti pa 312. V poimen. glasovanju o celotnem zakonu je pa glasovalo 307 poslancev za odklonitev in le 78 poslancev za sprejem Huggenbergo-vegsi predloga. S tem je predlog v državnem 'zboru definitivno odklonjen, mora se pa izvesti v zmislu list a ve plebiscitno glasovanje, ker je bil predlog odklonjen in se je za plebiscitno glasovanje vpisalo deset odstotkov volilcev. Po razpoloženju v državnem zboru bo plebiscit Huggen-bergovo akcijo obsodil s tem, da bo udeležba pri plebiscitnem glasovanju jako pičla. za (Mi s Aleksander Neverov: Taškent — kruha kosata metlo. (Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.) 8 Miška vleče prestrašenega Serjoška, suče se pod vagoni, udarja z glavo ob kolesa. -— Hitro! A vrata vagonov so nekam visoko. Miška in Serjoška jih ne dosežeta, da bi mogla zlesti v vagon. Striček, dvigni me! Mužiki z babami se gibčno sučejo, teptajo, sujejo in nikogar ne puste k vratom. —< Zlezi na, streho! —- Kje je čajnik? — He, čajnik je naš! — Da te udarim po zobeh! — Tat! — Udari ga, da bo pomnil! Dvakrat je zbežal Miška okrog vlaka,. Nikogar ni, ki bi ga dvignil v vagon. Kaj storiti? Mužiki sedajo na odbijače in babe lezejo na strehe. Dekleta plezajo, razkoračajoč noge, kakor mužiki. Miška je skočil na odbijač in kriči1: —, Zlezi sem! Serjoška se trudi, pa ne gre. —• Daij, da te vzdignem! — Padem doli! Močno se je razjezil Miška. Zobe je stisnil. —. Dobro se drži! Objel je Serjoška z obema rokama železen odbijač; ne vidi ničesar. — Zdrobilo me bo tukaj. Poleg v vagonu zmerja vojak mužike. —< Marš, doli! Vztrepetal je Serjoška. — Batjuška. Miška mu šepeta: — Molči, molči, saj nas ne vidi. Ne kašljaj. — Roke me ne drže. — Molči! — Miška, dragi, padel bom. Sedaj se je Miška dodobra razsrdil. Udaril je na odbijač in rekel: — Padi! Se bom pa sam odpeljal. Serjoška je utihnil. A vojak je zagledal Ser- joškovo glavo. Popadla sta na tla. — Odidita! Ni pomoči, treba bo iti. Miška je stopil v pregovore. — To je, rdečevojnik, dečko iz naše vasi. Gre z menoj. — A kdo si ti? — Sopatinskij, iz Buzuluškega ujezda. Grem v Taškent po kruh. — Pokaži dokumente! — Potni list? — Ti bom dal potni list! A drugi vojak kriči zadaj: — Kar Čeki jih izročil Jeknilo je Miškino srce: — Dobili so naju! Serjoška ni bil ne živ, ne mrtev. Prijel ga je vojak za roko ter ga sunil v hrbet. — Smrkovca! Samo v napotje sta! To imaš sedaj! Šla sta po kruh v Taškent, a prišla sta Čeki v roke. In Čeka, če drugo ne, ju bo sodila. Miška je to vedel, ker je čul mužike o tem. govoriti. Zelo so se hudovali. Če bi vojaku dal kakšno malenkost. Ali ni denarja! Če bi se začel jokati, vojak ne bi verjel. In vlak bo odpeljal. Vrti se Miškina glava, razne misli se pode po nji, ali ničesar si ne more izmisliti. Vidi, da Serjoška plače. Zadnji hip se je odločil poizkusiti z zvijačo. — Kaj pa. stokaš? Saj nas vendar ne peljejo v ječo. Ko se prepričajo, od kod sva, naju spuste. Nato je rekel vojaku laskajoče: — Z nami res ne gre drugače. Vsi lezemo, kamor ni treba . . . Vojak molči. — Rdečevojnik, kaj naju res ni mogoče pustiti? Gladujeva.. — Doli, doli! Jutri se lahko pelješ! Miška je pomislil: — Kako bi ga ogoljufal? Prijel ga je za roko in 'zašepetal: — Rdečevojnik, glej, mužik je zopet zlezel v voz. — Kje? — Glej tam, za vagoni. Vojak gleda. Na vagonu sedita k sreči dve ba.bL — Počakajta tu. Miška je radostno rekel: — Čakaj, Serjoška, čakaj! Počakajva rdeče-vojnika. Saj nima časa, pečati se z nama . . . Vojak je stekel, da odžene babi, a nikjer nobenega mužika. Kakor nalašč. Popravil je Miška vrečo na hrbtu in zašepetal Serjošku: (Dalje prihodnjič.) Heimw@g?rov€i so se udali. Kancler Schober rabi posojilo. — Sa-mo del ustavne reforme bo uveljavljen, — Poparjenost med Heimweh rovci. Pogajanja kanclerja Schoberja in ( da bi gradila stanovanja, bolnice, kli zastopnikov večine z zastopnikom socizalno demokratične stranke, doktorjem Dannebergom, so zaključena in g. Schober se je odrekel na-daljnim poskusom, ker je uvidel, da socialisti nočejo več popuščati in da se tudi ne dajo preplašiti. Schober je poizkusil vsa .sredstva, kakor se za kriminalnega strokovnjaka spodobi. Med drugim je pretil manjšini z Skirojem, toda dosegel ni več kot to, kar so mu socijalisti koncedirali. Zato je izdal parolo, da bo samo en del ustavne reforme sedaj stopil v veljavo, S tem pa ni dosežen glavni smoter avstrijske buržuazije, ki je zahtevala, da bi predsednik republike dobil neomejeno moč razpuščati parla- nike, otroška zavetišča, zavetišča za onemogle in še sto drugih socijalno-gospodarskih naprav, kljub temu, da imajo socijalisti več kot dve tretjini prebivalstva v svojem taboru, ki zahteva, da občina s svojo socijalno politiko nadaljuje. Zelo važna postojanka je tudi šolstvo, za katero se je zadnje dni bil hud boj. Končno je hotela večina tudi spremeniti red na podlagi skonstruiranega sistema, ki bi naj socijaliste oslabil. Kancler Schober opravičuje svojo naglico s tem, da mora vlada takoj začeti z gospodarskim delom, to se pravi: g. Schober je pripravil kovčke in se misli čimprej odpeljati v Bruselj, v Pariš in Rim in kdo ve kam ment, izdajati zakonske uredbe in j vse, zaradi najetja posojila, ki ga nuj celo uveljavljati proračun. Vsega tega ne bo mogel. Nadalje socijalisti niso pristali na to, da bi se mesto Dunaj, ki je zvezna dežela, degradiralo na navadno zvezno in glavno mesto, pri čemur bi izgubilo zakonodajno moč. Skratka, postojal je naklep, socijalno demokratični večini na Dunaju vzeti možnost, no rabi in ki ga dobi samo pod pogojem, če bosta v deželi vladala mir in red. Zato so tudi Heimwehrovci žalostno povesili glave in se tolažijo, da bodo že enkrat primarširali pred parlament. Iz navedenega se vidi, da se juha nikoli tako vroča ne sreba, kot se kuha! Dom ■■ - j'- :, >' V A. O . l '.1 Vsak rabi dobrega URARJA Strokovnjaška postrežba podaljša točno delovanje ustroja ure. — To Vam nudi pa samo dobri urar MJIgersin Marmor. Gasp&sKn ulica St. 15 Popravila se izvršijo kmalu —- dobro in po ceni. Prodaja tudi na obroke. Danes, 7. decembra ob 8. uri zvečer desetletnica „Svobode“ v veliki kazinski dvorani v Mariboru. Selsucl pridite ml na to redko prlrsdlteu delcvske Kulture! Maribor. Ekspozitura Delavske zbornice posluje vsled oblastne zatvoritve knjižnice do nadaljnega v, »Ljudskem domu«, Ruška cesta 7. Deset let neumornega in vestnega dela. Danes je preteklo deset let, odkar vrši naš vrli Franc Fanedl službo meteurja