142 Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
Dr. E. Pajnič.
V začetku meseca aprila tega leta izneuadila nas je pod-sekcija zasebnopravnega odseka komisije, ki izdeluje pod okriljem ministrstva pravde načrte edinstvenih pravosodnih zakonov, z novim načrtom stečajnega zakona za vso kraljevino. Ta načrt se naslanja pretežno na sedaj še v Sloveniji in Dalmaciji veljavni stečajni red po ces. ukazu z dne 10. dec. 1914 drž. zak. štev. 237.
Vobče smo mnenja, da je s tem prevzemom zavzela nameravana preosnova stečajnega prava pot, ki je najbolj mogoča. Gornji zakon je v svojih načelih in podrobnostih pač najmodernejši srednje Evrope in plod izkustva več desetletij. Pred tem v bivši Avstriji veljavni stečajni red iz leta 1869^ že v predvojni dobi nikakor ni ustrezal več vsem zahtevam, posebno ne oni, da vživaj v stečajnem postopanju čim manj upnikov pred drugimi zakonite prednosti. Omogočile naj bi nove določbe gor. zakona ukinitev takih prednostnih' pravic iz zadnje dobe pred otvoritvijo stečaja, razširila se je izpodbojnost pravnih razpolaganj stečajnih dolžnikov v dobi pred slednje navedenim trenutkom. Na eni straoi naj zaseže stečajno postopanje kar se da v polni meri v prid upnikov imovino stečajnega dolžnika, na drugi strani naj ne porabi uprava in porazdelba te stečajne mase v razmerju z njo preveč ma stroških, tako da bo doseženo kar najbolj mogoče zvišanje plačilnega deleža upnikom. Pridobitnim krogom prebivalstva seveda še ne bodo ugajale povse take določbe novega stečajnega zakona. Pojavile se bodo spet zahteve po kar najstrožjih kazenskih določbah zoper vsakega dolžnika, nad čigar imovino je bil otvorjen stečaj. Taka pravila so imela po izkustvih le slab vpliv. IzkoriščaH so posamezni upniki v škodo drugih stisko dolžnika, boječega se otvoritve stečaja, dp katere je pa po odlaganju končno vendarle prišlo, to pod najbolj neugodnimi pogoji za večino upnikov.   Vedno in
' iNacTt sitečajnag zakona za KraJjevimi SHS. ^ Avstrijski zakon od 26. dec. 1868 drž. zak. št. 1 iz I. 11869. ' Ločitvene pravice, srbski »TaiZilivčne tražbine«, nem. »Absonde-nmesreohte«.
Načrt edinstvenega stečajnega zakona. 143
Načrta zakonov o »sudskam postupku u gradjanskim parnicaina« ter o »izvršenju i obezbedjenju«. V koliko se načrt slednjega zakona oddaljuje od svojega vzorca, doslej še ni iznano.
vedno se bo ponavljal tudi klic, da naj se bistveni vpliv na razvoj stečajnega postopanja kolikor moč odvzame sodišču in poveri upnikom. Dokler pa je tako načelo vladalo, je imelo silno kvarno posledico, da so pri upravi in po-razdelbi stečajne imovine zavladale klike upniških manjšin, ki so skrbele le zase. V stečajnem zakonu, ki je vzor novemu načrtu, poudarja se sodno vodstvo celega postopanja, kjer pa zavzema odlično mesto kontrola upnikov.
Pri kritičnem pregledovanju katerekoli nameravanih določb bodočega stečajnega zakona ni izpuščati iz vidika, da je stečaj na sebi takorekoč naravno gospodarsko zlo, ki ga naj skuša zakonita uredba spraviti v svrho zmanjšanja neizogibnih kvarnih posledic v prave smeri. Glede teh posledic naj bo poudarjena predvsem ta, da pomeni že otvoritev stečaja sama izdatno znižanje vrednosti v stečajni sklad spadajoče premične in nepremi'5n'e imovine. Misliti je treba le na pogoste primere, v katerih pomeni otvoritev stečaja zaeno dokončno ukinitev poprejšnjega tovarniškega ali trgovinskega obrata. Poslopja, sezidana v določno svrho, niso več porabna ali le še za silo v druge namene; prav to velja n. pr. o nabavljenih specialnih strojih. Vse take imovinske količine izgube naenkrat v razmerju do poprejšnje bilančne vrednosti silno na svoji dejanski vrednosti po otvoritvi stečaja. Reflektantov za take vrednote, ki bi hoteli z njimi nadaljevati ustavljeni obrat, kar ni najti. Podobno je pri blagovnih zalogah, zlasti takih, ki ne prenesejo daljše hrambe, ker je blago ali kvarljivo ali se-zionsiko.
Tudi iz drugih vidikov je treba odobravati, da je uvodoma omenjeni odsek vzel kot podlago svojemu načrtu stečajni red, veljaven in preizkušen že v Dalmaciji in Sloveniji. Predvsem iz tega, ker se naslanjata tudi načrta bodočih edinstvenih zakonov o postopanju v državljanskopravnih stvareh ter o izvršbi* na avstrijske zakone te vrste. Ozka zveza teh zakonov s stečajnim zakonom je pa jasna in razvidna, kakor se bo omenjalo
144 Načrt edinstvenega stečajnega za'kona.
¦^Srbski zalkon »o steoišnom ipostuipku« z dne 17. marca 1861 (noveliran po zakonu 15. nov. 18*64, 34. nov. 1876, 24. jan. 1900, 19. febr. 1902 je zasnovan po praskeim steč. zakonu z dne 8 maja 1835, ki sloni na francoskem pravu (čl. 437-^14 Code de cammerce 22. seipt. 1807 in zakon 28. maja 1898: »Loi' sur les faillites e!t banaueroutes« —). Isto podlago je imel tudi bivši avstrijski izakon 25. decembra 1868 drž. zak. št. 1 iz 1. 1869. Modernejši od slednjega zakona so po vplivu nemškega stečajnega zakona 10. febr. 11877 (noveliziraneiga 20. maja 1^, :št.25) ogrski stečajni zakon: .zak. čl. KVM. iz 1. 1881 (27. marca), bosanski z dne 24. junija 1883 in hrvaški 38. matca li897.
• :oS;tečajno pravo«: §§ 1-63 nač. in »stečajni postupak«: §§ 64-188 nač.
' »Dejstva otvaranja stečaja«: »Wirkung der Konkurserofinung«.
" § 2 odst. 1. avstr. st. r.; slična so v tem .pogledu pravila ogrskega (čl. 1) in bosanskega stečaj, zakona (§ 5 z. odst.), dočim srbski steč. zakon (čl. 24) nima točne opredeliitve.
Še pozneje, tudi iz našega načrta. Ni se bati, da bi pri načelih stečajnega prava ukoreninjenih že desetletja trpela posebno pravna kontinuiteta v posameznih delih države, sicer pa je potrebno tem bolj izenačenje prava na tem polju, kjer je pestra različnost zakonitih uredb^ v raznih pokrajinah države gosipo-darsko posebno kvarna.
Načrt sledi skoro povse sistematiki avstrijskega stečajnega reda in deli vse v 188 paragrafih naštete določbe v d v a dela, namreč v one materialnega stečajnega prava in one, ki se tičejo stečajnega postopanja.*
Že v prvem odseku prve glave, ki vsebuje sicer določbe o vplivih otvoritve stečaja', stavlja načrt na čelo občnih pravil v prvih dveh paragrafih določbe, ki jih (v §§ 68 in 69 avstr. st. r.) avstrijski stečajni red prišteva formalnemu stečajnemu pravu, namreč pogoje za otvoritev stečaja, ki pač imajo materialno pravni značaj.
Očividno hoče načrt s tem posredno dati nekako definicijo stečaja, ki ga seveda bolje označuje s § 1 avstr. st. r. skoro popolnoma soglasni § 4 nač. Manjka pa v prvem odstavku slednjega paragrafa načrta za naše bodoče izenačene pravne razmere nepotrebna pripomba, da spadajo loterijski dobitki in vloge pri poštni hranilnici v stečajni sklad.
Tehtna je izprememba napram našemu stečajnemu redu** o početku stečaja v § 3. nač., ki se glasi takole v izvirnem
Načrt edinstvenega stečajnega zakona. 145
" § 1 hrv. srteč. zak. se glasi: Pravna kriepost otvorena stečaija nastaje početkom onoga dana, kojega bude otvorenje stečaja po sudu zaključeno. >V § 81 veli isti zakon, da moira »'izrok -stečajni« (edifct) isti dan, kojega sodišče »zaključi« otvoritev, takoj »izdati in na sudnici« pribiti.
§ 78 odst. 1. nač.: »O svalkam otvaranju stečaja sud če doneti rešenje.«
" § 108 nem. steč. zak.; čl. 175 švic. zveznega zakona o izterjanju dolgov in stečaju z dne 11. aprila 1^. Po čl. 441 Code cammerce je odločilen dan ustavitve plačevanja, ki ga je navesti v stečajnem raziglasu.
10
besedilu: »Pravna dejstva otvaranja stečaja nastaja od p o č e t-k a onoga dana, kojega sud do n e s e r e š e n j e, da se stečaj otvori.« Bistveno soglaša ta določba sslično hrvaškega steč. zakona,** toda nima iste jasnosti, ko govori o d o n e š e n j u reše-nja o otvoritvi, ne pa o s o d n e m sk 1 e p u za otvoritev stečaja. Prav tako govorita §§ 75 in 78 nač. o donešenju rešenja o otvarjanju stečaja,'" § 79 nač. pa pravi v zadnjem odstavku, da se to rešenje mora objaviti z ediktom (»proglasom«), a ta naj se na sodno desko nabije istega dne, ko je stečaj otvorjen. Iz tega sledi, da je vendar v § 3. nač. mišljen početek onega dne, ko se je sklenila otvoritev stečaja in je torej odločilen datum, pristavljen na konceptu sklepa z razvidno klavzulo o seji istega dne. Potem takem bo merodajen za dalekosežne materijalno-pravne posledice otvoritve (početka) stečaja zgolj interni sodni dogodek, ki sicer na zunaj prihaja do vpliva šele po vročbi in objavi izdanega sklepa. Sicer pa je treba pritrditi, da je ta določba načrta dokaj jasnejša, nego slične nemškega in švicarskega stečajnega zakona," po katerih velja čas, točno naveden v besedilu sklepa o otvoritvi stečaja, kot trenutek otvoritve stečaja in zaeno kot početek pravnih vplivov te otvoritve. Tako urejeno postopanje more seveda dovesti do pogostih sporov zaradi naravno običajne različnosti, ki jo kažejo ure na različnih krajih. Ni pa prezreti, da je po občnem naziranju sedaj mogoče predlagatelju (kot taki prihajajo najčešče v po-štev bodoči stečajni upniki), da umakne svoj predlog v dobi, ko že storjeni in za izdanje pripravljeni sklep o otvoritvi stečaja še ni zapustil sodne pisarne. V § 71. zad. odst. tudi načrt
146 Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
" § 71 nač. soglašujoč skoro povse z besedilom § 71 avstr. steč. r. dobi pravi pamen Sele po § 75 nač., o katerem bo še pozneje nižje govorjeno.
" Glej oipombo št. 8.
" § 2 bivšega avstr. st. r. z dne 25. dec. 1868 vsebuje is'to določbo. " Prim. še §§ 31 odst. 2 in 3.; 71 odst. L, 2 stav.; 163 z. odst., 165 odst. 2. avstr. steč. r.
" § 105 avstr. izv. r.
stečajnega zakona'^ predvideva tako umaknitev, ki pa sedaj (§ 75. nač.) ne bo več mogoča po trenutku, ko bo enkrat po stečajnem sodišču otvoritev stečaja sklenjena. Dokaj pravičnejša, vsekakor pa manj trda je določba § 2 avstr. steč. reda,'-' s katero se navezuje pravno udejstvovanje otvorjenega stečaja naprvikorakobjave sklepa o otvoritvi. Pripomniti pa je tudi, da to besedilo, navzlic svoji že pol stoletja presegajoči veljavi,'* doslej ni izzvalo količkaj pomembnejših sporov.
Priporočamo, da se glasi § 3. nač. takole: »Pravni učinki otvoritve stečaja nastopijo s početkom tistega dne, ko je bil nabit razglas o tem na deski stečajnega sodišča.« Ni prevzeto v § 3. nač. besedilo odstavka 2. § 2. avstrijskega stečajnega reda, ki se nanaša na otvoritev stečaja po ustavljenem poravnalnem postopanju. Videti je že iz tega, ker so v besedilu načrta izpuščeni vsi predpisi avstrijskega stečajnega reda, ki se tičejo pred otvoritvijo poznejšega stečajnega postopanja morda tekočega poravnalnega postopanja, da so merodajni krogi opustili misel, izdati posebne zakonite določbe o poravnanju med zadolžencem in njegovimi upniki izven stečaja.'^
§§ 5. in 6. nač. soglašata v besedilu in v nadpisih s §§ 3. in 4. avstr. steč. r. Po prvem odstavku § 5. nač. je dokaj jasno, katera pravna dejanja stečajnega dolžnika naj ima zakon v mislih; namreč tista, 'ki bi napram drugim osebam kot upravičencem zmanjševala ali obremenjevala stečajno maso.
Zadnji odstavek § 7. nač., sicer sličnega § 5. avstr. steč. r., se glede izpraznitve stanovanjske hiše, spadajoče v stečajno maso, ne Sklicuje na določbo izvrš. reda o tem^" temveč pove podobno, da more upravitelj mase prepustiti stečajnemu dolžniku najpotrebnejše stanovanjske prostore zanj in za z njim
¦Načrt edinstvenega stečajnega zakona. H7
" §§ L22 nač. ali >m avstr. steč. r.
" i»iRaizlučne a izlučne tražbine«, nemški »Absonderungs-« in »Aus-sonderungsrecMe«.
" Ne ogrski, hrvaški, pa tu-di ne nemški steč. zakon.
" Cl. 139 Švicar, steč. zak. (podobno tudi angleški steč. zak.).
10*
Živečo družino do dneva izpraznitve in izročitve hiše tistemu, ki jo je kupil.
§§ 8. do 10. nač. glede vpliva otvoritve stečaja na pravne spore, pretrganje in povzetje že visečih sporov, odklonitev prevzema po upravitelju mase se krijejo z določbami §§ 6. do 8. avstr. steč. r.
O pretrganju zastaranja po prijavi terjatve v stečaju govori § 11. nač. kakor § 9. odst. 1. avstr. steč. r., izpuščen pa je drugi odstavek slednjega paragrafa. To znači, da prične zopet teči zastaranje tudi pri sicer prijavljenih, potem pa opo-rekanih zahtevkih, ki se niso ugotovili v pravdi'' s potekom dneva, ko je sklep o ukinitvi stečaja postal pravnomočen. Ne bi bil torej odveč drugi odstavek o zadržbi zastaranja glede pravkar omenjenih zahtevkov po vzorcu § 9. odst. 2. avstr. steč. r.
Kakor § 10. odst. 1. avstr. steč. r., navaja tudi § 12. odst. 1. nač., da pridobitev sodnijske zastavne ali kake druge pravice na plačilo po otvoritvi stečaja ni več mogoča. V § 13. nač. so sprejete doslovno določbe § 11. avstr. steč. r. o vplivu otvoritve stečaja na ločitvene in izločitvene pravice,'* a izpuščena so popolnoma pravila § 12. avstr. steč. r., da u g a s n e j o ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo v izterjanje ali zavarovanje v zadnjih šestdesetih dneh pred otvoritvijo stečaja, ki pa utegnejo oživeti v primeru, ako se ukine stečaj po § 166. avstr. steč. r. (§ 178. nač.). Priporočamo, da se po § 13. nač. sprejme v bodoči stečajni zakon v neiz premen j eni obliki § 12. avstr. steč. r. Brez te določbe bi bila vsa reforma stečajnega prava nepopolna. Podobne določbe imajo malodane vsi modernejši evropsiki stečajni zakoni,'** nekateri njih^" celo kratkomalo odrejajo, da zapadejo izkupički, doseženi z izvršbo, ki se je nadaljevala že med stečajnim postopanjem, v prid stečajni masi. Brez takih predpisov bo podana zopet nevarnost, da bodo neikateri upniki nastalo plačilno nezmožnost
148 Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
dolžnika z njegovo tajno pomočjo v škodo drugih na vso moč prikrivali in skušali brez otvoritve stečaja brž priti do popolnega plačila na dozdevno popolnoma zakonit in neizpodbojen način s hitro dosego izvršilnih naslovov in nato z izvršbami. Pri poznejši prekasni otvoritvi stečaja pa utegne sploh postati nadaljevanje stečajnega postopanja za večino upnikov iluzorno zaradi preobremenitve dolžnikove imovine z zastavnimi in podobnimi pravicami. Ce pa veljajo gornje določbe avstrijskega stečajnega reda, je upnikom omogočeno, da preprečijo take spletke tudi za nazaj vsaj za 2 meseca na enostavni način s tem, da predlagajo otvoritev stečaja ob kopičenju izvršb zoper dolžnika (kar se hitro raznese ne le po sodnih razglasitvah, temveč tudi sicer). Mogoče je sicer, da bi bilo videti v možnosti otvoritve stečaja po »službeni dolžnosti« brez predloga^' nekako odpomoč gornjim nevarnostim, a kako je pričakovati od stečajnega sodišča, da naj ima v razvidnosti vse razmere dolžnikove ter se osobito zanima še za korake, storjene zoper njega pri drugih sodiščih.
O terjatvah na ponavljajoče se dajatve govori § 16. nač. slično kakor § 15. avstr. steč. r.; zaradi jasnosti bi bilo želeti, da bi se v drugem odstavku pristavile za početno besedo (tražbine) »terjatve« še besede »gornje vrste«.
Nespremenjene so določbe glede pogojnih terjatev (§ 16. avstr. steč. r.); nekoliko predrugačeno, a točnejše je besedilo § 18. odst. 2. nač., nego ono § 17. odst. 2. avstr. steč. r."^^
Olede terjatev zoper več solidarno obvezanih dolžnikov se hoče držati § 19. nač. očividno § 18. avstr. steč. r., kar pa z besedilom v 2. odstavku ni doseženo. Kajti glede previška, ki ga je morebiti prejel na račun svoje, v dveh ali več stečajih glede sodolžnikov polno prijavljene terjatve u p n i k , je itak jasno samo ob sebi, da sme zahtevati nazaj ta neupravičeno prejeti previšek tisti stečajni sklad, iz katerega je bil upniku
" Glej § 73 nač., o čemer govorimo še pozneje.
" §^ 18 odst. 2. nač.: »Oni mogu prijaviti u stečaj i svoje zaliteve, da im se olbezbedi ono, što če možda morati da plate za stečajnog dnžraka. A)a takva se prijava 'uzima u obzir samo ako verovnici, kojima oni jemče, niso prijavili tra'žbinu u stečaj.«
Načrt edinstvenega stečajnega zakona. 149
§ 19 odst. i2. nač.: »U pogledu viSka, koji je verovnik primio preko potpunog namirenja svoje tražbine, važi prema njemai pravo na regres po opištim naredjenjiima gradjanskoga prava.«
§ 2i2 nač.: »Verovnik odigovara stečajni masi za svaku 'štetu, koja joj nanesena time, što je on kakvu tražbinu, pre ili posle otvaranja Stečaja bilo posredno bilo naposredno. ustupio licu, koje živi u inosirranstvu, pod uvetima, po 'kojima bi se namirenje jli obezbedjenje -te traižbine bilo bez važnosti, ili bi se ono moglo potoijati po §§ 33. ili 34. a u inostranstvu se po naredjenjima dotičnaga istranoga prava, protivnio naredjenjima pret-hodnog paragrafa, može izvršiti prebijanje.«
Cl. 40 ogrskega, § ,36 brvalškega stečaj, zak. imata slično, po nemšikem steč. izakonu posneto določbo. " §§ 27-^8 avstr. steč. r.
§§ ?S toč. .3, 20 toč. 3., ,?0 toč. 3.. 31 toč. 2. in 32 avstr. steč. r.
plačan.-^ Qre tu za regresne zahtevke, ki jih utegnejo pridobiti poedini sodolžniki ali stečajni skladi glede teh, zaradi popolnega izplačila upnika zoper druge sodolžnilke ali stečajne sklade, ki skupnemu upniku na račun njegove terjatve ničesar niso prispevale.
Drugi odstavek § 19. nač. naj bi bil posnet popolnoma po besedilu § 18. odst. 2. avstr. steč. r.
Določbe o pobotu (prebijanju) t erjatev zoper stečajni sklad s terjatvami tega zoper upnika dopolnjuje s § 22. n a č.^* pri nas doslej veljavni avstr. steč. r. Qre tu za odškodninsko odgovornost stečajnega upnika, ki je odstopil svojo terjatev inozemskemu dolžniku mase, ki pa more prevzeto terjatev po tamošnjem pravu pobotati. Posebno praktične vrednosti najbrže ta nova določba ne bo dobila.
Vsi ostali paragrafi tega odseka v načrtu (§§ 23—28 nač.) so prevzeti popolnoma po avstr. steč. r.
Drugi odsek, 1. poglavje. I. del načrta novega stečajnega zakona (§§ 29. do 44. nač.) je odkazan izpodbijanju pravnih dejanj, storjenih pred otvoritvijo stečaja. Določbe so malodane prav iste, kakor one našega stečajnega reda.^^ a sistematično m v slogu nekoliko predelane. Vsebina §§ 35. in 36. avstr. steč. reda je privzeta uvodnemu paragrafu tega odseka (§ 29. nač.) kot drugi in tretji odstavek. Določbe, ki se tičejo izpodbijanja napram zakonskemu drugu ter bližnjim sorodnikom stečajnega dolžnika,^" se obravnavajo v skupnem § 36. nač. pregledneje.
150 Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
" Pravtako nvrščuje v prvi razred -zahtevkov § 50 št. 2. hrvaškega stečaj, zak. pogrebne s'troške, nas'tale pred otvoritvijo stečaja nad imovino zamrlega doližnika, a le toliko, kolikor niso ti pogrebni stroški starejši kakor eno leto, računši cd otvoritve stečaja nazaj.
Po čl. 60 toč. 4. ogrskega steč. zak. so v prvi razred steč. zahtevkov uvrščene sploh vse 'terjatve m-ladoletnikov in podobnib oskrbovancev zoper očeta, varuiha ali skrbnika glede v njih upravi se nahajajoče 'imovine. PriblBzno isto določa § 50 toč. 4. hrvaškega st. zak. A potrebno je, da se uveljavljajo gorenje terjatve v določnem roku (po ogrskem st. zak. v 2. letih, 'PO hr\'?.'ikem v 3. letih, po končani upravi.
Na mestu točke 3. § 38. avstr. steč. r. pa je v § 39. št. 1. nač. pristavdk, da veljajo v pogledu bližnjih sorodnikov stečajnega dolžnika odredbe § 36. nač. o dolžnosti dokazovanja (dokaznem bremenu). V § 32. toč. 3. nač. so izjeme, kjer ni zavarovanje aH povračilo dote izpodbojno (§ 32. toč. 3. avstr. steč. r.) pomno-•žene še za primer, da je bil stečajni dolžnik obvezan k zavarovanju ali k povračilu dote po pogodbi, sklenjeni najkasneje dve leti pred otvoritvijo stečaja.
Drugo poglavje tega odseka (2.) glede zahtevkov v stečaju v §§ 45. do 59. nač. sledi v obče odredbam iste vrste v 44. do 58. avstr. steč. r. A vendar so tudi tu različnosti. Pogrebne stroške glede stečajnega dolžnika, ki je umrl pred otvoritvijo ali po otvoritvi stečaja, uvrščajo § 51. toč. 1. avstr. steč. r. v prvi razred zahtevkov. Semkaj pa prišteva § 52. toč. 1. nač. le one pogrebne stroške, ki so nastali vsled dolžnikove smrti pred otvoritvijo stečaja.^" A le najnujnejši izdatki za pogreb že po otvoritvi stečaja zamrlega dolžnika so uvrščeni med dolgove stečajne mase (§ 47. toč. 6. nač.).
Primerno sedanjim zakonodajnim razmeram v naši državi je izpuščena v § 52. nač. (zahtevki prvega razreda) točka 3. § 51. avstr. steč. r., a v točki 2. istega paragrafa je znesek 2400 K zvišan na 25.000 Din.
Popolnoma na novo so zahtevkom drugega razreda v točki 2. § 53. nač. prišteti zahtevki p u p i 1 o v na povračilo škode, ki jo je povzročil njim njihov varuh (stečajni dolžnik) z nerednim upravljanjem imovine. Ta določba je točnejša in boljša nego nekoliko širše podobne določbe ogrskega in hrvaškega stečajnega zakona.^*
Načrt edinstvenega stečajnega zakona. 151
Tretja glava drugega odseka o vplivu ukinitve stečaja v §§ 60. do 63. nač. (§ 59. do 62. avstr. steč. r.) ne kaže nobenih izprememb napram določbam avstrijskega steč. r., isto tvarino urejajočim.
S tem je razgovor o prvem delu načrta stečajnega zakona končan.
D r u g i d e 1 ureja stečajno postopanje. Pričenja s stečajno podsodnostjo in nadaljuje z obsegom stečajnega postopanja po zgledu avstr. steč. reda (§§ 64—68 nač., §§ 63—67 avstr. steč. reda). Kakor že zgoraj obrazloženo, so uvrščeni predpisi o objektivnih pogojih za otvoritev stečaja-" v načrtu v uvodnih dveh paragrafih. Nov 2. odstavek ima § 65. nač., kojega 1. odstavek sicer soglaša s § 64. avstr. steč- r., namreč da za stečaj glede družabne imovine pristojno sodišče postane pristojno tudi za stečaj glede osebno odgovornega družabnika, o čigar imovini se je otvoril stečaj ali istočasno ali v teku stečaja glede druge imovine. V § 66. odst. 1. načrta manjka pravilno poziv na .§ 111. avstr. j. n.
V primeru s § 67. avstr. steč. r. ima § 68. nač. nov odstavek, da se stečaj, otvorjen v inozemstvu nad imovino dolžnika, ne razteza na njegov delež, donešen trgovski družbi (tuzemski).
Bolj temeljite predrugačbe kaže drugi odsek, ki govori o otvoritvi stečaja. Otvarja se stečaj po našem načrtu kakor že sedaj pri nas po avstr. steč. r. (§§ 70, 71 avstr. steč. r.) na predlog dolžnika samega ter na predlog njegovih osebnih upnikov. Upniki, katerih terjatve so zavarovane z zastavo, vpisano v zemljiško knjigo ali le z ročno zastavo, morajo zaeno s predlogom verojetno izkazati, da jim zastavljeni predmeti ne bodo utegnili dati polnega kritja. Soglašata sicer tudi 3. odstavka § 71 nač. in avstr. steč.- r., le da je 6 mesečni rok slednje določbe zamenjan z enoletnim v načrtu. Nov je ves § 72 nač. o postopanju glede predloga na otvoritev stečaja, če je dolžnik na pobegu ali se skriva.'''" Tu naj se uradoma po-
" §§ 68 in 69 avstr. steč. r.
'° § 72 nač.: »Ako verovnik predloži otvaranje stečaja nad imovinom dnžnika koji ie u begstvu ili se krije, a drugi se uzrok ne može pretposta-viti. nego da ic ofbustavio plačanje. nnda. ako nema osoba koje su dužne
152 Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
davati objašnjenja o imwnom stanju dužnikovom, sud če dužniku postaviti skrbnika (staraitelja) prvenstveno od srodnili mu lica, i narediče ovome da u roku, ne dužem od pet dana, ipodnese pregled imovnog stanja dužnikovo.4. Po ;preslušanju verovnika sud če oceniti da li je dufitaik zaista dbustavio plačanja pa če prema toj oceni, ili otvoriti stečaj ili odbiti verovnikov predlog i osuditi iga da .plati nagradu skrbniku, ako je ovaj bude tražio.«
iGlej itudi pripombo .št. 32 nižje.
Cl. 85 ogrsk. steč. zak.; § 73 hrv. steč. zak.
" § 3 toč. 2. snb. siteč. zak.: »iStecište se otvara u sledečim slučajima: 1. . . .; 2. kad sud dozna, da se kogod, o kom se javno govori, a i tražbine ipirotiv njega u sudu prijavljene, ili na njegova dobra ,pri'beležene, po-kazujn da je prezadužen, krije, ili da je pobegao.«
" § 73 nač.: »I sud Ibez zahteva veroivnika može otvoriti ,s'tcčaj nad imovinom dužnika svagda, kad god se uveri da je dužnik obustavio plačanje; ali i tada če sud postupiti po naredljenjii § 71. stav. 2, odnosno po § 72.«
§ 74 na č.: »iKad se stečaj otvori nad imovinom javnog ili komandit-noig druširva, tada se sarro izbo« toga neče otvoriti stečaj i nad zasebnom imovinom njegovih lično odigovoinilh drugara.
Ali ako se stečaj otvori iz kojega drugog razlega i nad zasebnom imovinom kojega od tih drugara. verovnici društveni moči če prijaviti
Stavi skrbnil<, če manjkajo osebe, ki so dolžne dajati pojasnila o imovinskem stanju dolžnikovem. Skrbnik naj se določi prvenstveno iz dolžniku sorodnih oseb in naloži naj se mu, da najdalje v roku 5 dni predloži pregled dolžnikovega imovinskega stanja. Sicer je ta nova določba v očigled podobnih predpisov bodočega c. pr. r. manj važna, a če je že tu, bi se po vzgledu ogrskega in hrvaškega stečajnega zakona'" razširila s pristavkom:
»Prav to velja, če je otvoritev stečaja predlagana zoper neznanega, v inozemstvu bivajočega dolžnika ali zoperneznane dedič e«.
Odslej naj bo po .5^ 73 nač. mogoča otvoritev stečaja tudi po uradnem ukrepu sodišča samega. Ta po srbskem stečajnem zakonu^'2 povzeta določba naj bi s e popolnoma črtala. Odveč je potem tudi prvi odstavek naslednjega, na novo uvrščenega § 74 nač. im nepotrebno je glede na druge materiaino-pravne zakonite določbe državljanskega, trgovinskega in stečajnega prava i ostalo besedilo   74 nač.^-' Poznejši in moder-
Načrt edinstvenega stečajnega zakona. 153
isvoje tražbine i u zasebni stečaj takvog druigara, ali oni otuda mogu primiti samo onolilko, za koliko ne budu namireni iz mase društvenoga Stečaja. U takvom slučaju njihove tražbine, koje su utvrdjenje u društve-nom stečaju, smatrače se kao utvrdjene u zasebnim stečadima lično odgovornih drugara. Naprotiv, lični povcricci .pojedinih drugara nemaju prava prijaviti svoje tražbine u društveni stečaj.
Ali kad lično odgovorni drugar nije i n stanju namiriti svoje ve-rovnike kojima lon lično dugnje, a društvo nije obustavilo svoja plačanja, stečaj če se otvoriti samo nad zasebnom imovinom dotičnog drugara, a u stečajnu masu uzeče se samo ono, što stečajnom dužniku drugam pripada.«
ucjši stečajni zalconi ne poznajo takega načina otvoritve stečaja proprio motu sodišča. Sodišče samo naj ne posega v zaseb-nopravne imovinske pravice, naj ne ščiti zasebnopravniii interesov kar zoper voljo upnikov. Taka ex officio podvzeta otvoritev stečaja utegne dostikrat ali bolje rečeno vsikdar na-'sprotovati ne le interesom upnikov, temveč občim gospodarskim interesom sploh. Upniki, saj večina njih. imajo za stanje 'dolžnikovih imovinskih razmer zlasti za njegovo plačilno zmožnost še predober nos in vedo tudi najbolje presoditi, kaj jim je v posameznih primerih v zaščito in v kritje njihovih zahtevkov prikladno. Sodišča niso za tak pregled in presojo brez pobude od poklicane strani sposobna. Če ostane § 73 nač. v veljavi, utegne priti do hudih zlorab. Pojavljale se bodo brez-imenske ovadbe, tudi take brez podlage: že poizvedovanje o teh po sodišču bo šlkodovalo silno dobremu imenu in še bolj gospodarstvu ovadenca. Tangirani v stečaju so itak v prvi vrsti le zasebnopravni imovinski interesi stečajnih upnikov, interese javnosti naj ščiti kazenski zakon.
Ako bi se v tem oziru že hotela ohraniti, kolikor se tiče preosnova stečajnega zakona, dosedanjega teritorija veljavnosti srbskega stečajnega reda, pravna kontinuiteta, potem naj bi se vsaj uvrstile v tekst te malo posrečene določbe po besedi »upnikov« še besede na pnedMog javnega o b t o ž i t e 1 j a«.....
Javni obtožitelj zve po svojem poslu tekom kazenskega postopanja zanesljivo za vse razmere lahkomišljenega aH goljufivega dolžnika, nastopal bi kot predlagatelj nekako tako, kalkor n. pr. naj nastopa kot zaščitnik prava v avstrijskem pre-
154 Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
§ 36 odst. 2. ces. uk. 29. junija 1916 št. 207 drž. zak.
§ 199 avstr. steč. r. z dne 35. dec. 1868 .9t. 1 drž zak. iz I. 1869.
klicnem redu,-" ali v bračnem postopanju, kakor bo urejeno po načrtu novega edinstvenega zakona o postopanju v civilno-pravdnih stvareh.
Prvi odstavek § 74 nač. pravi v vidnem protislovju z določbo poprejšnjega paragrafa načrta, da naj se samo radi tega. ker se je otvoril sitečaj nad javno trgovsko ali komanditno družbo, še ne otvori tudi stečaj nad imovinami osebno odgovornih družabnikov. Nasprotno določbo avstrijskega stečajnega reda iz 1. 1869^^ sedaj t u veljavni steč. red več ne vsebuje, ker je slovom nagibov hotel odpraviti zadnji preostanek otvoritve stečaja ex officio.
O § 73 nač. smo že zgoraj govorili; po njegovi vsebini ne morejo ne upniki, ne dolžnik več odstopiti od stečaja, od kar je bilo po njih predlogu že »donešeno rešenje« o otvoritvi stečaja. O praVnih lekih zoper sklepe sodišča o otvoritvi stečaja ali o zavrnitvi predloga na otvoritev govori § 76 nač. prav kakor § 72. avstr. steč. r. s to premembo, da ima rekurz zoper otvoritev stečaja le v izjemnem primeru, če se otvori u r a d o -m a 73 nač.), odložno moč. Ta odstavek bi se moral v ponovni redakciji seveda črtati, ako bi se opustil zaeno tudi sprejem celega § 73 nač.
O »rešenju« o oflvoritvi stečaja govorita §§ 78 in 79 nač. podobno kakor § 74 avstr. steč. r. o e d i k t u , ob koncu § 79 nač. šele najdemo pristavek, da »se ima to rešenje objaviti proglasom«. Sicer je § 78 nač. drugačnega besedila nego odst. 1. § 74 avstr. steč. r. Odreja namreč še, da naj se siklep o zavrnitvi predloga na otvoritev stečaja vroči dotičnemu upniku, a le tedaj dolžniku, če je bil ta sodnijsko zaslišan o predlogu. Zdi se nam, da ima morda dolžnik v konkretnih primerih, kjer se je glas o predlogu na otvoritev stečaja razširil, dokaj-šen interes na tem, ne le, da sam zve o takem predlogu, temveč tudi, da se objavi sklep o zavrnitvi predloga z utemeljitvijo vred. Drugi staivek § 78 nač. naj bi se torej izmenjal z besedilom:
Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
155
»Rešitev o zavrnitvi u p n i 1< o v e g a predloga se vroči upniku in dolžniku; slednji sme v roku treh dni po vročbi na sodišču zahtevati, da se ta rešitev na stroške upnikove objavi (§§ 80, 81 o d s t. 3.)«
Primerno sedanjim razmeram sta prikrojena sicer s § 75 avstr. steč. r. soglasna §§ 80 in 81 nač. o objavi edikta (»proglasa«). Zanimivo in priznanja vredno je nameravano izdajanje posebne perijodične (menda poluradne) tiskovine »Opšti stečajni Vesnik« za razširjanje objav v stečajnem postopanju. Po prvem stavku § 80 nač. pa bi bilo treba vendarle uvrstiti stavek, »Poročilo o izvršitvi teodredbe naj se priloži s p i s o m«. — posebno za primer, če bi se na dejstvo, da je nabit edikt na sodno desko, morali naslanjati materialno pravni posledki otvoritve stečaja^*.
Glede naslednjih §§ 82, 83, 84 nač. je le pripomniti, da soglašajo nove bodoče določbe z onimi §§ 76 — 78 avstr. steč. r. z izjemo, da je izpuščen odstavek 5. §§ 77 avstr. steč. r., ki se glasi:
Minister pravde more ukazati še na-daljne  priobči tve  o otvoritvi stečaja«.
Ta odstavek naj bi se priklopil zadnjemu odstavku § 83 nač., ker je tako pooblaščenje potrebno in ni samo ob sebi razumljivo.
V tretjem odseku drugega dela razpravlja načrt v §§ 85 do 104 nač. podobno kakor v §§ 79 do 94 avstr. steč. r., vendar z nekaterimi spremembami in dopolnitvami o organih stečajnega postopanja. Ti so stečajni sodnik,^' upravitelj stečajnega sklada, upniški odbor in upniško zborovanje.
Stečajni sodnik, če ni izbran izmed članov gremija stečajnega sodišča, naj bo iz razlogov umestnosti po § 85 nač. starešina okrajnega sodišča v področju stečajnega sodišča.'* Nadomestuje ga po potrebi njemu po razdelitvi opravil določeni namestnik.
" Glej §§ 3 nač. in 2 avstr. st. r. — § 75 odst. 1 avstr. steč. r. " »Stečajni sudija« = konkunzni komisar. Drugače § 79 avstr. steč. r.
156 Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
Za upravitelja stečajnega sklada naj imenuje stečajno sodišče praviloma enega iz vrst odvetnikov in javnih beležni-kov, sicer pa neoporečeno, zaupanja vredno osebo strokov-n i h sposobnosti glede na kakovost stečajnega sklada.** Manjkajo (§ 86 nač.) umestne pripombe (sicer samo ob sebi razumljivega značaja) glede pravice sodišča, da poizveduje pri sta-nov.skih in strokovnih združenjih o osebah, pripravnih za službo stečajnega upravitelja in o naredbah glede izbere takih upraviteljev. Splošno o dolžnostih in o odgovornosti upravitelja stečajnega sklada govoreči § 87 nač. navaja prav kakor § 81 avstr. steč. r. »§ 1299 avstr. o. d. z.,« kar utegne iti na rovaš pisovne napake pri redakciji tega pre^dpisa.
Nove so določbe §§ 89 odst. 2. in 90 nač., ki vsebujejo nekatere predpise o izdatkih stečajnega upravitelja v gotovini in o njegovi nagradi.""' Izdatki upravitelja za sklad naj se mu vračajo, čim je kaj gotovine v skladu, nagrada za njegov trud pa izplača šele po končanem stečajnem postopanju ali tedaj, ko je upravitelj tekom stečajnega postopanja brez svoje krivde razrešen svoje službe. Priiix)mniti pa je treba že tukaj, da preidvideva § 137 odst. 3. nač. (nekoliko drugače kakor § 125 odst. 3. avstr. steč. r.) dovoljenje predujmov za upraviteljeve zahtevke (nagrado), kar sme predlagati stečajni sodnik po pristanku upravniškega odbora stečajnemu sodišču, ki o tem odloči. Upravitelj si pa ne sme izplačevati na račun nagrade ali pod tem naslovom zadrževati si kaj iz novcev sklada, ki jih dobi v svoje roke. Pač pa sme iz te gotovine po odobritvi stečajnega sodnika potrošiti potrebne svote, da zavaruje terjatev in vodi za siklad spore, proti poznejši položitvi točnega računa. Ti predpisi utegnejo imeti ta smoter, da se bolj požu-rijo upraviteljevi posU.
Na novo (prim. § 84 odst. 3. avstr. steč. r.) določa § 91 odst. 3. nač. 2000 Din kot najvišjo denarno kazen, ki jo more stečajno sodišče naložiti upravitelju za neredno poslovanje po predlogu stečajnega sodnika.
" Po čl. 95 ogrsk. steč. zak. naj s'ta upravitelj sklada in njegov namestnik le odvetnika, ibiv^joča v uradnem okrogu stečajnega sodišča. "> Glej §§ m in 137 nač. ali §§ 124, 125 avstr. steč. r.
Načrt edinstvenega stečajnega zakona.     »¦ 157
iNe morejo torej biti po tej določbi člani upniškega odbora oni uipniki, ki imajo ločitvene pravice glede posameznih delov sklada.
Vobče so sprejete v načrt tudi določbe avstr. steč. reda glede upniškega odbora in zborovanj vseh upnikov. Odstavka 3. in 4. § 88 avstr. steč. r. sta v istih odstavkih § 95 nač. pre-drugačena. Po načrtu morejo biti za člane upniškega odbora določeni le nezavarovani upnPki,''^ bodisi da so ti upniki fizične ali pravne osebe. Izključeni so upniki, ki ne stanujejo na kraju, kjer ima stečajni sodnik svoj službeni sedež, izvzemši primer, da primanjkuje tu takih upnikov. Soprog stečajnega dolžnika sploh nima vstopa v upniški odbor. Vsak izbranih članov sme nastopati na svojo odgovornost in ob svojih stroških po pooblaščencu.
Določbe § 89 avstr. steč. r. vsebujeta §§ 98 in 99 nač. Določa pa toč. 1. § 98 nač. še dodatno, da ima upniški odbor pravico vsak čas zahtevati od upravitelja mase, da pismeno izkaže nje stanje, ki ga mora predložiti upravitelj s potrebnimi dokazili. Redovne kazni, navedene le na splošno v § 89 odst. 2. avstr. steč. r., so ograničene z zneskom do 1000 Din.
V § 93 odst. 2. avstr. steč. r. navedeni najvišji znesek terjatve, kjer odloča o glasovalni pravici še stečajni sodnik, je v § 102 odst. 2. nač. zvišan na 20.000 Din. Ko zoper odločitev o glasovalni pravici ni dovoljen rekurz, a ima § 102 odst. 4. nač. pristavek, da je možno stečajnemu sodišču ali stečajnemu sodniku vsak čas storjeni sklep zamenjati z drugim, bi bilo po zgledu § 93 odst. 4. avstr. steč. r. pač še pristaviti, da se naj to zgodi le na predlog ali opozorite v.
Nov je v tem odseku le še § 104 nač., ki odreja, da so sklepi upniških zborovanj obvezni tudi za one stečajne upnike, ki se zborovanja niso udeležili ne osebno, niti po pooblaščencu.
Četrti in peti odsek načrta o ugotovitvi stečajnega sklada in o ugotovitvi zahtevkov (§§ 106 — 126 nač.) ne kažejo napram isti tvarini avstr. steč. reda v prvonavedenem odseku sploh nobenih, v drugonavedenem pa le izpremembe manjše važnosti. Tako naroča pravilneje § 115 nač. v svojem prvem odstavku, da naj se v prijavi navede iznos terjatve z vsemi spo-rednimi pripadki (»sa svima sporednim tražbinama«), kakor
158 '      NaČTt edinstvenega stečajnega zakona.
je to V sedanji praksi tudi obično. Po 3. odstavku § 106 avstr. steč. reda naj se prijave, došle že po preteku prijavnega naroka, po možnosti upoštevajo že na razpravi o preizkuševanju in ugotavljanju terjatev, dočim to dovoljuje sliona določba § 118 odst. 3. nač. le toliko, kolikor to znatno ne otežuje zaklju-čitev preizkusa prijavljenih terjatev, ki se naj izvrši na tem naroku. Vlogo steč. upravitelja prevzame stečajni sodnik,*^ če jc prvi tudi prijavil na ugotovitvenem naroku lastne terjatve.
Ko poudarja § 123 nač., da je za razpravljanje in za odločbo glede sporov na ugotovitev resničnosti in vrstnega reda stečajnih terjatev izključno pristojno stečajno sodišče, se nam zdi nepotreben pristavek, da velja to pravilo tudi tedaj, če bi tak spor započet iziven stečaja spadal v podsodnost kakega izrednega sodišča.*^
Pravtako ni potreben k odstavku 1. § 124 nač. (§ 112 odst. 1. avstr. steč. r.), ida so pravnomočne odločbe v gornjih ugotovitvenih sporih učinkovite napram vsem stečajnim upnikom. Še nadaljni pristavek, da velja to tudi tedaj, če se stečajni upravitelj dotičnega spora ni udeležil. Vrednost sporne stvari, do katere nastopa pri stečajnem sodišču v gornjih sporih sodnik poedinec, je določena v § 126 nač. le z 10.000 Din.**
" Glej § il05 odst. 3 avstr. steč. r., ki se vjeroa s § lil7 odst. 3. nač.
¦^^ Prim. § lili odst. 1. avstr. steč. r.
Do omenjenega zneska naj postopa sodnik poedinec po pravilih, ki veljajo za pravdno postopanje pred okrajnimi sodišči. Ne manjka predlogov na preureditev in dopolnitev načrta stečajnega zakona v določbah § 1126 nač. (§ 'L14 avstr. steč. r.) in v onih tretje'ga poglavja drugega dela (§§ ;1«3 nas!, nač. = §§ 172 nasl. avstr. steč. r.), ki merijo na to, da se čim možno požuri potek in rešfiev sporov, dotikajočih se stečajne mase. Zanimiv je osdbito predlog, ki zahteva, da naj za čas tekočega stečajnega (postopanja glede vseih pravd gori omenjene vrste sodi izključno sodišče bodisi v osebi sodnika poedinca pri sporih do vrednosti pravdnega predmeta 1135.000 Din Po predpisih, veljavnih za pravdno postopanje pred okrajoimi sodišioi, sicer pa v posebno sestavljenih senatih (itreh sodnikov po poklicu in dveih sodnikov lajikov).
Odločbe naj Ibodo izvršne in končnoveljavne, a izpodbojne le v toliko, kolikor je kot ničen možno pobijati izrek razsodnikov sploh.
Po drugem, ne toliko dalekosežnem predlogu pa naj bi v teh sporih veljali vsaj krajši roki, kakršni so predpisani iza menične pravde ter naj bi zoper sodbe IT. stopnje bila zabranjena revizija.
Načrt edinstvenega stečajnega zakona. 159
Šesti odsek o razpolaganju s stečajno imovino in o polaganju računa v § 128 toč. 1 nač. zvišuje vrednostno mejo, določeno v § 116 toč. 1 avstr. steč. r. na 2500 K, na 20.000 Din.
§ 134 nač. se pomotno sklicuje glede tam omenjenih poizvedb na § 173 odst. 5. avstr. steč. r. mesto pravilneje na § 184, 2. odst. nač.
V sedmem odseku, ki govori o razdelbi sklada in obsega §§ 136 do 151 nač., je pomembna le sprememba določbe § 125 odst. 3. avstr. steč. r. v § 137 odst. 3. nač., ki omejuje z ozirom na nova pravila §§ 89 odst. 2., 90 nač. še bolj dovolitev predujmov upravitelju na njegove zahtevke do sklada. To je omenjeno že zgoraj.
Nekoliko pomislekov vzbuja nadpis k § 144 nač. (soglasnega s § 132 avstr. steč. r.), ko govori o uvaževanju zahtevkov »razlučnih i iziučnih« upnikov. Upniki, ki imajo pravico le do upoštevanja primanjkljaja*^ iz sklada, kolikor namreč ne bi dosegli glede na posebno zavarovanje (zastavo) popolno plačilo iz posameznih gotovih delov, (n. pr. zarubljenih) niso vsikdar izločitveni upniki po smislu § 13 nač.*"
Pravna ureditev prisilne poravnave med stečajem (8. odsek 2. dela) je v načrtu sicer tudi posneta po avstrijskem stečajnem redu, a je bilo pri redakciji teh določb upravičeno upoštevano, da so v marsičem že glede na spremenjene povojne gospodarske razmere potrebni drugi predpisi nego tedaj, ko ie bilo treba ščititi obile dolžnike, katerih gmotno stanje je pod vplivom svetovne vojne hitro propadlo brez njih krivde. Načrt kaže v tem odseku izboljšanja, ki jih moramo odobravati. Že določbe avstr. steč. r. o prisilni poravnavi med stečajem kažejo zavest zakonodajca, da se mora imeti vsikdar pred očmi zaščita upnikov pred izvensodnim, več ali manj prikritim postopanjem, ki meri na to, da se na vsak način (posebno z odkupom posameznih terjatev) doseže poravnava tudi proti volji onih upnikov, katerim ni po všeči. Določbe
" Prim. § 129 odst. 2. avstr. steč. r., ozir. § 141 odst. 2 nač. *' iNemiJki tekst nadipisa k § 132 avstr. steč. r. imenuje te upnike »lAusfallsglatibiger«, (morda upnik za primanjkljaj).
160 Načrt edinstvenega stečajnega zakona.
" Razprave o tem v »Gerichtszeitung« 1. 1915, str. 141, 165 in 176.
§§ 94, 143, 150 avstr. steč. r.*' je prevzel tudi načrt (§§ 103, 155, 162 nač.), pri tem pa vendar poostril posamezne predpise za presojo in za sprejem predloga na sklep prisilne poravnave, ki jamčijo kolikor sploh možno za primerno ugoden izid s tako poravnavo končanega stečajnega postopanja tudi preglasova-nim upnikom. V podrobnostih bodi omenjeno, da manjkajo seveda iz razloga, navedenega že zgoraj, določbe §§ 163 odst. 3. in 165 odst. 2. avstr. steč. r. (§§ 175 in 177 nač.), ki se nanašajo na poprejšnje ali pa s stečajem vzporedno tekoče poravnalno postopanje izven stečaja. V ostalem pove že uvodni § 152 nač. točneje (§ 140 odst. 1. avstr. steč. r.) v novo sestavljenem prvem in drugem odstavku, da more staviti poravnalno ponudbo (predlog na sklep prisilne poravnave) stečajni dolžnik ali sam ali po pooblaščencu) izkazanem- s pooblastilom § 1008 o. d. z. To stori bodisi na zapisnik pri stečajnem sodniku, bodisi z lastnoročno ali po pooblaščencu podpisano vlogo med stečajnim postopanjem, pa pred odobritvijo občne razdelbe po § 141 nač. (§129 avstr. steč. r.). Naveden je tu še § 176 nač. (§ 164 avstr. steč. r.), kjer prihaja za stavljenje takega predloga v poštev več oseb (osebno odgovornih družabnikov javne trgovske družbe). Točno navaja § 153 nač. primere, v katerih je imeti predlog na sklep prisilne poravnave za nedopusten, manjka pa pristavek drugega odstavka § 141 avstr, steč. r., da tak predlog ni dopusten tudi tedaj, ako ni stavljena upnikom tretjega razreda ponudba, da bo najmanj d e -s e t i n a njih terjatev poplačana v enem letu. Ta dostavek ]e kot posebna točka (2.) umestneje sprejet v § 154 nač. (j; 142 avstr. steč. r.) Stečajno sodišče utegne zavrniti predlog na prisilno poravnavo, kadar predlagajoči stečajni dolžnik ne ponuja upnikom gornje vsote izplačila najmanj petine njih terjatev in to najkasneje v d v e h letih.
Tudi § 159 nač. ima drugačno obliko in vsebino kakor njemu ustrezni § 147 avstr. steč. r. Govori o tem, kar treba za sprejem predloga na poravnavo. Glasovati morata za predlog najmanj dve tretjini na naroku osebno navzočih ali zastopanih upnikov, upravičenih h glasovanju, in poleg tega mora ce-
Načrt edinstvenega stečajnega zakona. 161
lokupna vsota terjatev za predlog glasujočih upnikov znašati najmanj % celokupne vsote vseh h glasovanju opravičujočih terjatev. V soglasju s tretjim odstavkom § 147 avstr. steč. r. določa sicer tudi § 159 (3. odst.) nač., da pri morda ponovnem naroku za sklepanje prisilne poravnave niso vezani upniki na svoje izjave, dane na poprejšnjem naroku, pač pa je vezan stečajni dolžnik na svoj prvi ali poslej izpremenjeni predlog (§ 157 odst. 4. nač., § 145 odst. 4. avstr. steč. r.).
Olede določbe, da se mora odreči odobritev ooravnave, bodi opozorjeno, da je § 165 toč. 2. nač. jasnejši*® v izrazu kakor slična določba § 153 toč. 2. avstr. steč. r. Olede vprašanja, kdaj se sme odreči odobritev poravnave, je povedano v § 166 toč. 1 nač., da sme stečajno sodišče odreči odobrenje sklenjene poravnave, če se na obrazloženi predlog kakšnega stečajnega upnika uveri, da nasprotuje poravnava občnim interesom stečajnih upnikov, zlasti ker je v občnem interesu dovršitev stečajnega postopanja po razdelbi stečajne imovine. Točka 2. § 166 nač. soglaša s § 154 toč. 2. avstr. steč. r. s to izjemo, da zadostuje tu že manjše kritje od ene tretjine terjatev 3. razreda, da se odreče odobritev. Zdi se, da bi bilo umestno, ako bi se tudi v tej točki navezala taka odločitev stečajnega sodišča na predlog katerega upnika, kakor je to rečeno v prvi točki tega paragrafa.
Zadnji deveti odsek drugega dela govori kakor avstr. steč. red o ukinitvi stečaja iz drugih razlogov kakor po prisilni poravnavi, o skrajšanem stečajnem postopku in o občnih predpisih glede tega postopka sploh. Premembe kaže sicer § 169 av. st. r. deloma ustrezni § 181 nač. Kotneznatni stečaj smatrati je tistega, kjer stečajni sklad ne glede na višino terjatev ne presega po vsej priliki vrednosti 100.000 Din ali če je sicer sklad vreden več kakor 100.000 Din, pa ga utegnejo pr-
§ 165 toč. 2. nač. •>2) ako su bila povredjena naredjenja koja vrede za postupak i zaključenje prinudnog poravnanja, osim ako se mogu ne-urednosti ili nedostaci, koji su se desili u pogledu postupka ili zaključeni a poravnanja, naknadno ispraviti ili ako neurednosti "i nedostaci po okolnostima pojedinog slučaja nisu uticali na zaključenje poravnanja ili na njegovn sadržinu.«
n
162      Pravni značaj oblastev za agrarske op-eraoije v Slovemiji.
venstveno krite terjatve toliko izčrpati, da ostane za razdelitev med stečajne upnike k večjemu še 100.000 Din.
O subsidiarni uporabi procesnih zakonov govori § 183 nač. a se sklicuje pogrešno glede na drugačno obliko načrta zakona o sodnem postopanju v civilnih sporih tudi še na sodni pravilnik (jurisdikcijsko normo) in dotične uvodne zakone, ki v načrtih niso izdelani in menda tudi ni namena, da se to zgodi.
Rekurzni rok je skrajšan na osem dni in sicer glede odločb prve (stečajnega sodnika ter stečajnega sodišča) in druge stopnje (apelacijskega sodišča). Velja očividno to tudi glede izjemnega primera 137 odst. 2. nač. § 125 odst. 2. avstr. steč. r.), ko gre rekurz zoper odločbo stečajnega sodnika na stečajno sodišče, ki o tem končno odloči. V primerih § 167 nač. (§ 155 avstr. steč. r., odobritev ali odrekanje za odobritev sklepa prisilne poravnave) je dopusten revizijski rekurz tudi zoper potrdilno odločbo apelacijskega sodišča.