Prijateljici
^Moaleč v nekem gozdu je staJa aamotna gozdarjeva koča. Ar nj«j jo zivel ipMfJoče z hčerko Anieo, ki je bila nekako okoli 12 let stara. Airici je biJo ^^pTv gozdu večkrat dolgčas, ker ni imela nikogar, s kornm* bi se mogla iyl po otroeje razgovarjati in malo poigrati. Xoben otrok ni prisel k njej, a tudi ona ni prišla k nikomur, ker je bila najbližja vas več nego pol ure dale<5 od gozdarjeve koče.
Neeega dne ugleda blizu očetove hiše ubogo deklico, ki je jagode nabi-rala. Takoj skofi k njej in se zafne razgovarjati ž njo. Dcklica se jc Anici zelo dopaJa, zatorej jo proai, da bi vefkrat pri&la v gozd in m ž njo malo igrala.
„0 da, prav rada," reče Jagica, ^ako toi bodo le raoji starisi dovoJili."
rDobro. povoj svojim starišem doma, da ti bode prav prijetno pri meni. Vselej bodeS pri iueni južinala, in dak ti bodom tudi svojo staro obuošono obleko."
Za tri dni je prišla Jagjca prvič k Aniei. Bila je tiha in zelo pohlevna dekiica. Aniei iu njcnemu ofetu se je tako prikupiia, da skoraj niso mogli biti brez nje. Vsolej, kadar koli je prisla. bila jima je Ijuba in draga. Obo dekJici ste si bili v kratkom Času najboljiii in najzvestejši prijateljici.
Minul je dan za dnevom. minulo je leto. .lagica je prihajala že vedno vsaki tcden po dvakrat k gozdarjevej hverki, in Anica jo je vselej že težko pričakovala.    Vselej jo jo. prav prijazno vzprcjola iu pogostila.
Neeega dne ste si igrali v sobi. Še le na vežer je otišla Jagiea domov. Ko je otižla, zapazila je Anioa, da jej je izmanjkalo rudečega, svilenega robca. Iskaia ga je po vseh kotih, a ni ga bilo nikjor. Znala je dobro, da ga je malo poprej še imela. ali zdaj — ni ga in ni ga, kakor bi bil propadel v zemljo. V sobi pa ni bilo nikogar razven nbogo Jagiee. Nihčo drugi ga ni mogel vzeti. nego Je ona. nDa, da, ona ga je skrivaje vzela. Foj! Sram je bodi!" reče Aniea, trdno mislee. da nihče drug ui robca nkradol, uego njena prijateljiea, tyrota Jagica.   Takoj drugi  dan jtg pošlje listek.  v kafcretu joj
piise, da naj nikoli ve6 ne pride k njej, ker jej je včeraj bil ukraden njon lcpi svileni robec.
Jagica prebravši listek, bridko zajuku od žalosti. Zelo, zelojoje bolelo, da njena prijateljica tako nepošteno misli o njej.
Preteklo je štirinajst dni io pri gozdarji so suafcili sobe. Pri tem opra-vilu je bilo troba vso hišno opravo pre.niukniti. Kako so prestraši Aniea, ko uenadoma ugleda svileni robec, o katercm jo mislila, da je bil ukraden. Ležal je za DPko nizko omaro.
BUboga Jagica! Koliko krivico sem ti storila! Zakaj Li iiisem poprej vse bolj natauko pveiskala, predno som aapiaala in odposlala oni Ustek? Ne, ne, jutri inoras zopet k meui!"
Hitro sede za mizo in napiše listek, v katerem jo prosi odpušSfinja, ker je bila tako neprevidna, da jo je tatviue obdolžila. Prosijo tudi, da naj zopefc pride k njej, ker je tcžko težko pričakuje.
Ali Jagico ni bilo nikoli vec.   Napisala je Anici sledeči Ustek:
»Draga prijateljica !
Marsikatero dobroto si ml storila in večkrat vdiko veselja naredila. Za vse to sem ti od srca hvaležna, ker sem uboga sirota. Ali bridko d me tudi raz&alU,at česar nilcoli iie morem pozabiti. Jaz nin&m dnizegct imela, nego poštenje, in to jedino, kar 8t;n imela, vzela si mi ti, naredivH me za tatico. Mar misliS, da kaj tacega nas uboge sirote ne bolif Moj oče te prosijOf da botli v prihodnje previdnejša, ter bolje pazi, pr&dno kaj izgovoriš ali storiš. Lehko je vzeti Hloveku dobro tme, a nazaj mu ga dati in oprati iz njega madež, s katerim ga smo očrnilipred Ijudmi, to je
silno težavno. in teaa tudi ti storlti ne moreS.                           7    .    „
JagicaJ*
I)a se jt; Anica, probntvši ta listek, bridko razjokala iu svojo neprevidnost zolo obžalovala. tega vam niti oinenjati m treba.                          Pottoe. I. T.