/\ A Mg ^ PRILOGA ŠT. 10 l/lJLa"* OKTOBER 1975 SKUPNOST gtdsMor szdC QuSyom. tv\oshfc-NIH OR(:ANOV v ljub- 1. UVOD ,zadnjih. letih lahko ugotavljali t ie Prt^*0 do bistvenih premi-Vns„jUt“ Pr‘ delovanju organov pra-sta , ja, kj delujejo na območju me-ohn, UNj.anc in nekaterih okoliških olv*' .miroma naslednjih organov: čin ‘Jakega sodišča 1 v Ljubljani, ob-obči L3 sodišča II v Ljubljani, liani kega Javncga tožilstva v Ljub-i„ sodnika za prekrške Ljubljana v rastnega javnega pravobranilstva Ven v Jani’ Zagotovljen je bil poziti-loVnihP 'V sPrejetih akcijskih in dete,, n Programov ter organov. Pri no ..so sc vsi člani delovnih skup-izhaini , organov zavedali nalog, ki ' in j? iz pisma predsednika ZKJ iz tiri nCBa hiroja predsedstva ZKJ, SR c| P°v. in priporočil skupščine dijA j genije za nadaljnje delo so-29 ‘n Javnega tožilstva v SRS z dne Ure,ii,ptembra ,9?2>iz nove ustavne rnCnt Vc ter drugih temeljnih doku-njc °v: Na prepočasno uresničevanjih zastavljenih nalog pa nas Slov,?- komiteja predsedstva ZK stanuje- Slednji so kritično ocenili opoje zakonitosti v SR Sloveniji ter or,,a' r*!* tudi naše pravosodne Vitpj}1 ® |,a še doslednejše in učinko-tostj delovanje za varstvo zakoni-Zatifa S.5e posebnim poudarkom na in noir,oivseh oblik gospodarskega H UUčnega kriminala. Zavedamo se, da vsi ti dokumenti zavezujejo naše organe, in sicer, da določene pomanjkljivosti v najkrajšem možnem času z odločno akcijo odpravimo ter dosežemo večjo učinkovitost pravosodja. Pri tem se zavedamo ustavnih nalog, ki jih bo potrebno v bodoče dosledno uresničevati. Naloga rednih sodišč in javnih tožilstev je, da spremljajo in preučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij, ter dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam ter skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje naše zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Delo vseh naših pravosodnih organov je bilo Usmerjeno v dosledno izpolnitev navedenih temeljnih nalog. Prizadevali smo si v konkretnih kazenskih postopkih prvenstveno in pospešeno reševati pomembnejše zadeve političnega, gospodarskega in tistega dela „klasičnega kriminala", ki najbolj moti samoupravni družbeni razvoj in uspešno uveljavljanje novih ustavnih določil. Posebno skrb smo pri tem posvečali tudi sodelovanju in koordinaciji dela med vsemi pravosodnimi organi (organi pregona in sojenja) ter z organi odkrivanja in obveščanju oblastnih, družbenih ter samoupravnih organa' o ugotovljenih negativnih pojavih ter predlagali akcije v smeri jačanja družbene samozaščite. Na področju družbeno pomembnejših zadev so se javno tožilstvo in drugi pravosodni organi prizadevali organizirati boljšo koordinacijo sodelovanja z organizacijo medsebojnih posvetovanj in usmerjanjem dela prizadetih organov, z organizacijo seminarjev in razgovorov tako po posameznih področjih delovanja kot v konkretnih postopkih z vsemi kontrol no-nadzornimi organi naše družbe. V odnosu do samoupravnih organov, organov notranje delavske kontrole v organizacijah združenega dela pa smo z obvestili o ugotovljenih negativnih pojavih, kriminaliteti in prekrških spodbujali njihove akcije ter vplivali na razvoj njihovih lastnih mehanizmov samozaščite za učinkovitejšo dejansko in moralno zaščito družbene lastnine pred nezakonitimi posegi, za zaščito poslovnih tajnosti, zaščito potrošnikov, zakonitost v poslovanju itd. Ravno tako smo koordinirali delo in nudili pomoč komisijam za družbeni nadzor pri skupščinah občin, ki so na nekaterih območjih (zlasti v občini Ljubija na-Cent er) delovale zelo uspešno in razkrile vrsto negativnih pojavov v poslovanju nekaterih gospodarskih organizacij in tudi drugih družbenih organizmov. Njihovi izsledki so bili zelo koristni za kazenski pregon in komisijam za ugotavljanje izvora premoženja, ki so sicer bolj ali manj povsod aktivno delovale, čeprav menimo, da niso do segle pričakovanih uspehov. Razlogi so nedvomno v samem postopku ugotavljanja višine in izvora premoženja, ki ni bilo obdavčeno, v ka- drovskem sestavu komisij in v premajhni pon) oči vseh strokovnih organov odkrivanja in pregona kakor tudi družbenopolitičnih organi zaij. Imamo vtis, da je sicer po 3. seji konference CK ZKS o socialnem razlikovanju bilo ustvarjeno zelo ugodno vzdušje in dana vsestranska pomoč tem komisijam ter tudi pozornost samemu pojavu neupravičenega bogatenja, da pa je v zadnjem času tej problematiki posvečeno premalo pozornosti. Menimo dalje, da bo ena bistvenih nalog tudi v nadaljnjem delovanju organov odkrivanja, pregona in sojenja, da pri boravnavanju konkretnih zadev zasledujejo in preučujejo družbene pojave in odnose v posameznih gospodarskih in drugih družbenih organizacijah ter s svojimi analizami, pobudami, predlogi in opozorili, naslovljenimi na delovne kolektive in njihove samoupravne organe, omogočijo, da sami spoznajo vzroke in pomanjkljivosti v njihovi organizaciji, ter da sami občutijo potrebo po lastni samozaščiti, da bi se čim hitreje odpravili vzroki, ki omogočajo in pogojujejo kriminalno oziroma nedovoljeno ravnanje posameznikov ali skupin. Sprejete akcijske in delovne programe vsi naši pravosodni organi sproti in tekoče dopolnjujejo ter jih s tem tudi v čim večji meri aktualizirajo. Izvajanje posameznih sprejetih določb oziroma delovnih obveznosti nato sproti kontroliramo in spremljamo. Med bistvenimi, že dalj časa programiranimi nalogami, omenjamo prednostno reševanje zadev iz področja gospodarskega in političnega kriminala, vseh zadev na škodo d ružbenega premoženja itd. ter nadalje pri vseh občinskih sodiščih še prvenstveno sistematično reševanje likvidnih zaostalih zadev iz preteklih let (akcija za zmanjšanje zaostanka). Poleg navedenih nalog je bil dan še poseben poudarek odpravljanju subjektivnih vzrokov in ovir. ki vplivajo na manjšo učinkovitost in ažurnost pravosodnih organov. 2. POMEMBNEJŠA PROBLEMATIKA DRUŽBENO NEGATIVNIH POJAVOV a) Politični kriminal Kazniva dejanja političnega kriminala iz občinske pristojnosti predstavljajo le lažje oblike javnih sovražnih izpadov, in sicer zbujanja narodnostne, plemenske ali verske nestrpnosti z žalitvijo občanov in širjenje lažnivih vesti, za katere v zadnjih letih beležimo porast kaznivih dejanj tv letu 197 2 7 k. d., leta 1973 8 k. d. in leta 1974 14 k. d.). Ugotavljamo, da gre porast na rpvaš boljšega odkrivanja v povečanem sodelovanju z organi za notranje zadeve in natančnejši razmejitvi med prekrškom in kaznivim dejanjem. V obravnavanih zadevah gre za enkratne primere milejših ustnih žalitev občanov (večinoma ob prisotnosti alkohola) z izrazi zaničevanja narodnosti ali njihovega dela v zvezi z narodnostno pripadnostjo. Storilci so predvsem delavci. Pri širjenju lažnivih vesti pa gre za enkratne trditve lažnivih vesti v zvezi z določenimi pojavi v družbi. Take trditve šjrjjo bolj izobraženi storilci (v letu 1974 3 profesorji). Organiziranih oblik sovražnega delovanja nismo obravnavali. b) Gospodarski kriminal Število kaznivih dejanj in storilcev k. d, »klasičnega kriminala" (zlasti zoper življenje in telo, zasebno premoženje in varnost prometa) v zadnjih letih narašča, število kaznivih dejanj gospodarskega kriminala na škodo družbenega premožen nja po pismu predsednika Tita in IB pa je v letu 1974 padlo, ker je bilo ustvarjeno ustrezno vzdušje za učinkovitejše odkrivanje, poostren pregon in ustreznejšo kaznovalno politiko, na drugi strani pa seje utrdila zavest delovnih ljudi v OZD, da je treba poslovati zakonito ter utrditi poslovno moralo. Zaradi vsega tega se je znatno znižalo število primerov posebne vrste poslovnega kriminala, zlasti zloraba pooblastil v gospodarstvu, ki ga je dejansko rodil tk.-ini- liberalizem v gospodarstvu in se je pojavljal v obliki ilegalnih provizij nekaterih naših ljudi pri stopanju v poslovne odnose s tujimi firmami, v formiranju črnili fondov v inozemstvu,v svvich poslih, rc rccksportnih poslih, v tihotapljenju blaga oziroma kršenju deviznih in carinskih predpisov ter drugih podobnih negativnih oblikah. Na občinskem nivoju smo prejeli za kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala zoper družbeno premoženje v letu 1 971 246 ovadb, v letu 197 2 292 ovadb. 1973 366 ovadb, v letu 1974 le še 264 ovadb. Vendar opažamo, da ni zadostnih rezultatov pri odkrivanju kaznivih dejanj, kj trenutno najbolj motijo gospodarsko stabilizacijo, oziroma povzročajo inflacijo. Ni ovadb za kazniva dejanja kršitev predpisov o cenah blaga, zlasti tistih pod družbeno kontrolo, povzročanja motenj v proizvodnji ali na trgu, za kazniva dejanja preslepitve kupcev, ki se nanašajo na nelojalno reklamo in nelojalno konkurenco ter neupravičeno zaposlovanje tuje delovne sile. Rada tudi število ovadb za davčne utaje, čeprav taka dejanja trenutno predstavljajo povečano družbeno nevarnost. Po številu odkritih kaznivih dejanj na škodo družbenega premoženja so na prvem mestu tatvine: v letu 19 74 je bilo 1 975 kaznivih dejanj. Med storilci je znatno število tistih, ki niso zaposleni. Na drugem mestu so poneverbe, po številu'5 2, kjer povzročena škoda sega do 10.000 din, na tretjem mestu so goljufije na škodo družbenega premoženja (18), sledijo zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti (13), goljufije v službi (10), neupravičene uporabe (11), ponarejanja listin (8), nedovoljene trgovine, nevestnega gospodarskega poslovanja idr. Ugotavljamo, da je družbeno premoženje pred vlomi in vdorL premalo zavarovano, zlasti trgovine, gostinski lokali, kioski in skladišča, dalje, da poslovanje odgovornih oseb z družbenim premoženjem temelji še vedno na preveč osebnem zaupanju in ob pomanjkanju kon- trole. To dokazuje razmeroma dolga doba prilaščanja pri poneverbah in zlorabah uradnega položaja iz koristoljubnosti (primer prodajalca časopisov pri Delu, ki je v dveh letih poneveril 6.000 din, pa ni nihče reagiral, čeprav ni odvajal iztržkov). Okoliščine, ki pogojujejo gospodarski kriminal, so v glavnem pomanjkljiva kontrola finančnega in materialnega poslovanja, opravljanja knjigovodskih in blagajniških poslov po eni in isti osebi, neurejeno, malomarno in neažurno vodenje računovodskih poslov, slabo organizirana skladiščna služba in zaposlovanje predkaznovanih oseb. Samoupravna delavska kontrola pa sc le počasi d veljavlja, saj v letu 1974 nismo zabeležili ovadb od teh organov; v letu 1975 pa smo že evidentirali 4 primere, ko so ti organi odkrili storilce in dejanja. Dalje želimo opozoriti na še vedno izredno lahkomiseln odnos v TOZD do poslovne dokumentacije. Ta se izpričuje po eni strani v potvarjanju listin, ki naj služijo pridobivanju protipravne premoženjske koristi, lažnivemu prikazovanju določenih poslovno relativnih odnosov, zavajanju kontrolnih organov v zmoto predvsem namenom, da se delovna organizacija deloma ali v celoti izogne plačevanju določenih prispevkov. V gospodarstvu je pogost primer izplačevanja nagrad ali celo osebnih dohodkov v obliki fiktivnih stroškov za opravljena službena potovanja. Prekrški s področja gospodarstva imajo često velike posledice zlasti v možnosti ustvarjanja neupravičene premoženjske koristi. Najpogostejše take kršitve so na področju blagovnega prometa, kjer pride včasih do množične neprigla-sitve cenikov in s tem prodaje izdelkov po nekontroliranih cenah. V teh primerih je odvzem premoženjske Koristi obvezen, vendar pa ga ne izvajamo, ker je običajno ni mogoče ugotoviti. Zoper storilce je bilo izrečeno največ denarnih kazni do 1.000 din, manj pa nad 1.000, pravnim osebam pa do 5.000 din. Pogosto so tudi kršeni predpisi z opravljanjem obrti brez dovoljenja. V nekaj primerih smo poleg denarnih kazni izrekli tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, vendar jo moramo vedno ugotavljati z izvedenci. Problem predstavljajo tudi tiste OZD, ki nepravilno ali nepopolno označujejo blago in s tem zavajajo kupce. Več takih OZD je v povratku, in to kljub visokim denarnim kaznim. Kršitve predpisov o gradnji upadajo. Pojavljajo sc večinoma taki kršitelji, ki so v težki stanovanjski stiski. Zoper nje izrekamo poleg denarnih kazni tudi zaporne, kar je verjetno tudi vzrok vse manjšemu številu teh kršitev. Na področju socialnega zavarovanja je najpogostejša kršitev nepravočasno plačevanje prispevkov skladom zavarovanja. V postopkih so bili le zasebni delodajalci, ki se sklicujejo na nepravočasno plačevanje s strani podjetij, ki da niso likvidna in je večina teh obveznosti poravnanih šele v izvršbi. Zoper nje smo izrekli le denarne kazni. Nekaj je tudi drugih kršitev predpisov, kot so črpanje mivke brez do- voljenja, prodaja nekontrolirane pijače v zasebnih vinotočih, nepopiso-vanje blaga v določenem roku, ne-prijava sprememb zaposlitve itd., kj pa ne predstavljajo bistvenih kršitev niti številčno niti vsebinsko. Pri obravnavanju zadev gospodarskega kriminala in prekrškov tožilstvo, sodišča in sodniki za prekrške ugotavljamo, da so storilci teh kaznivih dejanj pretežno delavci z nižjo šolsko izobrazbo in sorazmerno nizko socialno strukturo, med katerimi je tudi več povratnikov. Le pri težjih oblikah gospodarskega kriminala, kot so zlorabe pooblastil v gospodarstvu in zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti, so storilci z višjo in visoko izobrazbo (tkim. kriminal belega ovratnika), ki je značilen za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča, kjer škoda presega 10.000 din, pri prekrških pa so najpogostejši storilci obrtniki raznih strok. Citirani organi so obravnavanju problematike političnega in gospodarskega kriminala dali absolutno prednost in sprejeli akcijske programe dela. Da bi dosegli večjo učinkovitost, smo organizirali medsebojna posvetovanja in analizirali stanje problematike in postopkov, dalje posvetovanja in koordinacijo z organi odkrivanja in drugimi kon-trolno-nadzornimi organi, komisijami za družbeni nadzor SO in komisijo za ugotavljanje izvora neupravičenega premoženja za boljše odkrivanje, dosleden pregon in primet-no sojenje. O ugotovljenih družbeno negativnih pojavih pa smo pričeli sproti opozarjati organe v OZD in organe notranje delavske kontrole. Analizirali smo kaznovalno poli- tiko in jo ustrezno poostrili zlasti pri poneverbah in zlorabah pooblastil na področju zunanjetrgovinskega poslovanja. Kazni so bile izrečene od 15 dni do 13 mesecev zapora. Približno polovico kazni je bilo pogojno odloženih za 1 do 3 let. Izrečenih je tudi več stranskih denarnih kazni in varnostnih ukrepov prepovedi opravljanja določenega dela ali poklica. Kaznovalno politiko pa smo stavili pod večkratno redno preverjanje tako strokovnih kolegijev kot aktivov Z K, da jo je mogoče hitreje korigirati, oziroma poostriti v skladu z družbeno nevarnostjo. Sodnik za prekrške je izrekel poostrene denarne kazni in zapor. Vsekakor bo potrebno, da pri obravnavanju konkretnih kazenskih zadev in prekrškov zasledujemo in preučujemo družbeno negativne pojave in odnose v gospodarstvu in drugih organizacijah ter z analizami, pobudami, predlogi in opozorili, naslovljenimi na delovne kolektive in organe upravljanja, omogočimo, da sami spoznajo vzroke in napake ter sami občutijo potrebo po lastni samozaščiti inodpravljajovzrokc, ki P°g°jujejo kriminal. c) Varnost pri delu Od drugih pojavnih oblik kriminala želimo opozoriti zlasti na problematiko varnosti pri delu, ki očitno zaostaja za sedanjo stopnjo gospodarskega razvoja, saj z ogromnim številom poškodovanih zaposlenih oseb in nesorazmerno veliko materialno škodo to dejstvo postaja resen in splošen družbeni problem. Miselnost, ki zapostavlja varnost pri delu za storilnostjo v naših delovnih V poletnih mesecih smo tudi mladi Moicani na vikend delovnih akcijah, kijih je organizirala OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje, pomagali pri graditvi zelenega prstana okrog Ljubljane. Urejali smo pota, klopi, zelenice ob spomenikih, ognjišča vzdolž Aleje spominov in tovarištva - MT organizacijah in tudi v organih samoupravljanja, predstavlja zelo ne-yaren subjektivni dejavnik, ki pogojuje pogostnost nesreč. Po statistični' podatkih se letno pri delu poškoduje več deset tisoč oseb in je v republiki vsaka osemnajsta.socialno zavarovana oseba delovni invalid. V zadnjih dveh letih seje dogodilo letno prek 50.000 nesreč pri delu in v ^ezi z delom, dnevno je bilo prek •1.000 oseb z dela, kar je zdravstvene yklade stalo več sto milijonov dinarjev. Kljub temu pa ni ovadb in kazenskih postopkov zoper odgovorne osebe zaradi k. d. opustitve higien-sko-tehničnih in varnostnih ukrepov pn delu in zoper osebe, ki ne spoštujejo varnostnih ukrepov ali ne iz-vajajo kontrole, da se predpisani in odrejeni varnostni ukrepi tudi izvajajo, Tožilstvo je v letu 1 974 prejelo c 4 ovadbe. Iz teh postopkov ugotavljamo, da je preventivna dejavnost za varstvo pri delu skrajno po-mapjkljiva. OZD o nesrečah ne obveščajo delovne inšpekcijo niti organov za notranje zadeve ali pa to store mnogo pozneje, ko ni več mogo-Ce ugotoviti vzrokov za nesreče in So že uničeni sledovi. Dalje ugotav-ijamo, da so pravilniki o varstvu skrajno pomanjkljivi, nekonkretni, ne določajo odgovornosti za izvajanje in nadzor nad ukrepi, delavci niso seznanjeni ali pa jim dajo le for-utulno v podpis izvleček o HTV zaščiti jn vzgoji v tej smeri, varnostni ehniki so le formalno imenovani, ukvarjajo pa sč ali z drugim delom al‘ pa jih sploh ni. . Miselnost, da vodilni uslužbenci i«so odgovorni za varnost ljudi pri delu in varnost premoženja, je sploš-u®' Paka nedoločnost v internih predpisih skoraj onemogoča že tako redke primere kazenskih postopkov, . razvedene zaradi zapletnosti in zavračanja odgovornosti na druge; zato nimajo zaželenega učinka. V Praksi tudi ni dosledno uveljavljena odškodninska odgovornost OZD in njihovih odgovornih oseb za škodo, prizadejano z nesrečo pri delu. Kot pimer navajamo požar 19. februarja 5 v centralnem skladišču Kemo-rmacije, kjer je nastala velika pre-.'tuzenjska Škoda. V preiskavi sta udi generalni direktor in sekretar Podjetja zaradi utemeljenega suma, a rusta ravnala po predpisih o ukre-ot >i"a yarstvo pri delu. Preiskava je . czk°čena, ker pravilniki niso pre-.z,ni' odgovornost vodilnih oseb ni ločena, v delovršnih pogodbah bv ■ lnvestitorjcm, projektantom in ajalej ni določene odgovornosti “ Varnost pri delu. ^ Prometna problematika **ri prometni delikvenej želimo Pozonti na stalen porast kaznivih J,arU zoper varnost javnega pro-n,Hi 1111 občinski ravni, ki imajo za L , edic° materialno škodo, lahke hude telesne po.šodbec (za ta kaz-iJ dejanja smo obtožili v letu IotI 9.64 °seb, leta 1 972 861 oseb, o-„.4 1025 in v letu 1974 1142 oseb). “ analizah so poleg izsiljevanja Vini nosti’ nedopustne hitrosti m eestCn0Sti Prctcžno vzroki slaba varnnoPrometna mreža in piomctno-niZk°Stna signalizacija v Ljubljani in UciPtometnovarnostna kultura „„0 vencev v prometu. Mnenja ŠkoJ, da bi se število telesnih po-UVnur l)'s,veno zmanjšalo, čc bi Kisov °0vezno uporabo varnostnih Sod°d Vseh zadev, ki jih letno rešuje krši%, Za Prekrške, odpade 64 % na mdi tC, Prontetnc varnosti, pa je za-tudi 'e8a. posvečena tej problematiki nju VcoJa pozornost. Pri obravnava-Prekrškov zavzema prvo mesto vožnja vozil pod vplivom alkohola, takoj za tem pa so najštevilnejše vožnje brez vozniških dovoljenj, kjer je precej mladoletnih kršiteljev. Poleg ostrih denarnih kazni smo izrekali tudi varstvene ukrepe odvzema vozniških dovoljenj, pri drugih pa varstvene ukrepe prepovedi izdaje vozniških dovoljenj. Za slednje menimo, da je predpis preoster. Poseben problem predstavljajo še vedno prometne nezgode, ki zaradi stališča zavarovalnice oškodovanci dlje časa ne morejo uveljaviti svojega zahtevka za povrnitev škode. Zavarovalnica namreč veže izplačilo na pravnomočno odločbo sodišča ali sodnika za prekrške, kjer pa se lahko postopek zaradi kompliciranosti zavleče tudi za več mesecev ali celo več let. e) Mladinska kriminaliteta Na področju mladinske kriminalitete, kjer smo v letu 1973 na občinskem nivoju prejeli 309 ovadb zoper 298 mladoletnikov in leta 1974 366 ovadb zoper 425 storilcev, želimo opozoriti le na nekatere probleme, ki se nerešeni vlečejo iz leta v leto ter ovijajo prizadevanja v boju zoper tovrstne negativne pojave. Vzroki mladinske kriminalitete so predvsem v družbenem okolju, ki s svojimi specifičnostmi pnmarno oblikuje osebnost posameznika kot bodočega državljanja in nosilca vseh pravic in dolžnosti ter ustvarjalca dela v naši družbi. Število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo in rodbino ter moralo in osebno dostojanstvo se iz leta v leto ponavlja brez bistvenih sprememb in s skoraj enako patološko simptomatiko ter kaže, da ukrepi družbe v tej smeri niso dovolj učinkoviti. Družina kot družbeno živcljcnje nasploh prinaša vedno nove probleme. Nesposobnosti staršev sc pridružuje tudi neelastičen šolski sistem, ki je prilagojen poprečnemu otroku, vsa odstopanja v pozitivni ali negativni smeri pa so neadekvatno obravnavana in je tako ta populacija izpostavljena potencialni nevarnosti za mladoletno prestopništvo. Zato mora družba pri pojavih alkoholizma v družini ukrepati takoj s tem, da z alkoholom zasvojenega starša odstrani iz družinskega okolja (obvestiti bi bilo potrebno tudi delovne organizacije, ki so vse preveč tolerantne do tega problema), ne pa šele tedaj, ko je škoda, storjena za osebnost otroka - mladoletnika, e nepopravljiva. Prav tako bi morale zdravstvene ustanove ob vsakem primeru, kjer otroci oz. zakonec išče zdravniško pomoč zaradi grdega ravnanja drugega partnerja, obvestiti skrbstveno službo in najbližjo postajo milice ter OJT, ki naj takoj ukrepajo. Mladoletniki se pojavljajo največ pri kršitvah prometne varnosti na javnih cestah in kršitvah javnega reda in miru. Iz leta v letu pa je vse manj kršitev mladoletnikov, tako daje od leta I 968 do 1974 padlo njih število od 1.797 na 597. V prometu gre največkrat za vožnjo motornih vozil brez vozniškega dovoljenja, pri kršitvah javnega reda in miru pa za predrzno obnašanje in nedostojno vedenje. Po novih predpisih jjp večini mladoletnikom izrečen opomin, nekaj pa je bilo izrečenih tudi vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva staršev ali skrbstvenega organa. Le v izrednih primerih povratništva izrekamo zoper njih tudi kazni. 0 Civilna problematika Ta problematika zajema dejavnost na pravdnem, nepravdnem in izvršilnem področju. Pri svojem delu na teh področjih sta naleteli obe občinski sodišči v Ljubljani in mestno javno pravobranilstvo v Ljubljani na najrazličnejšo problematiko. Omenjeni organi soglasno ugotavljajo, da je zlasti civilno varstvo družbene lastnine v sedanji fazi razvoja enako pomembno kot kazensko varstvo. Ugotavljamo lahko, da je družbena lastnina z zakonitimi predpisi deloma nepopolno zavarovana, zlasti pa, da se uporabniki družbene lastnine premalo poslužujejo zakonitih pravic in dolžnosti, ki jih imajo pri varstvu družbene lastnine. Sorazmerno redke so tožbe proti odgovornim osebam, ki so povzročile konkretno škodo v delovni organizaciji, čeprav predpisi določajo, kako odgovarjajo posamezne osebe za povzročeno škodo. Ob pregledu internih normativnih aktov delovnih organizacij ugotavljamo, da je konkretna odgovornost večkrat zabrisana ter ni točno razvidno, kdo odgovarja za konkretno škodo na določenem področju. Še vedno nimamo predpisov, ki bi precizirali materialno odgovornost organov samoupravljanja, kar je nedvomno velika pomanjkljivost, saj zaradi tega tudi ni precizno določena odgovornost strokovnih služb. V luči sklepov predsedstva CK ZKJ in izvršnega Komiteja predsedstva CK ZK Slovenije bo treba najti obliko', kako bodo upravljavci družbene lastnine ob pomoči družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih organov, kot so tudi omenjene tri ustanove, izboljšali evidenco nad kršitvami družbene lastnine in kako bodo izboljšale odnos upravljavcev do varstva družbene lastnine. Mestno javno pravobranilstvo v Ljubljani je v okviru svojih pristojnosti varovalo družbeno lastnino zlasti na področjih, ki so urejena z zakonom o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, zakonom o razpolaganju z nezazidanimi stavbnimi zemljišči ter z zakonom o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov s tem, da je vložilo precej tožb za izpodbijanje pogodb, ki so bile sklenjene v nasprotju s prvima dvema cit. zako-nima, in tožb za odvzem premoženjske koristi, ki je bila dosežena v nasprotju z določili tretjega omenjenega zakona, sodišči pa sta te zadeve pospešeno reševali. Ta dejavnost je nedvomno koristna ter prispeva k zakonitemu obravnavanju dnižbenc lastnine, vendar vse tri ustanove menijo, da je treba ukrepati v tej smeri, da do kršitev in zlorab družbene lastnine sploh ne bo več prišlo. To pa bo mogoče takrat, ko bo kontrola družbene lastnine popolnejša, kot je sedaj in bodo imeli ljudje do te lastnine enak moralni odnos kot do osebne lastnine. To bo lahko doseženo le s političnim delom v sredinah, ki upravljajo z družbeno lastnino. Tudi na drugih področjih, kjer se ne obravnava družbena lastnina, je situacija taka, da bo moralo v večji meri kot doslej priti v zavest ljudi spoznanje, da večino problemov, ki jih obravnava sodišče, ni mogoče dokončno zadovoljivo rešiti v postopkih na sodišču. Vri preživninskih zadevah je težko spor zadovoljivo rešiti na sodišču, ker želijo stranke često rešiti zadevo tako, da to žeča stranka dobi čim višjo preživnino, tožena stranka pa se trudi, da bi tila preživnina čim nižja. Vri tem pride tudi do očitkov mater, češ da očetje nočejo skrbeti za otroke, očetje pa očitajo materam, da jim skušajo odtujiti otroke. Zavodi za socialno delo bi ob povezavi s krajevnimi dejavniki morali storiti več, da li se odnosi med otrokovimi starši skušali urediti brez sodišča, na čimbolj človeški in neprisiljen način, kar v formalnem postopku pra- viloma ni mogoče. Vodobno je na področju stanovanjskih razmerij, kjer je glavni problem pomanjkanje stanovanj. Vroblcm nastane zlasti, ko je treba sodbo izvršiti, stanovanja pa ni na razpolago. Z boljšimi stiki med podjetjem, ki vlaga tožbo, in podjetjem, v katerem delavec, ki mu je odpovedana pogodba stanovanja, združuje svoje delo, bi se dalo problem rešiti na miren način, medtem ko jih mora sodišče reševati s silo, kar povzroči med prizadetimi - ter tudi širšim krogom občanov - često negodovanje zaradi postopka sodišča. Tudi pri reševanju sporov s področja nezgod pri delu bi manj formalistično lotevanje reševanja zadev s strani delovnih organizacij, v katerih je prišlo do obratnih nezgod, lahko pripomoglo k dosti hitrejšemu in boljšemu reševanju odškodninskih sporov. Tako pa delovne otga-nizacjje prepuščajo rešitev le sodišču, sodni postopek pa je drag ter zaradi sodelovanja izvedencev tudi dolgotrajen. Pri reševanju civilnih sporov po-grešejo vse tri ustanove večjo angažiranost delovnih organizacij pri var stvu družbene lastnine ter večjo angažiranost delovnih organizacij in strank in drugih družbenih dejavnikov pri reševanju sporov, tako da rezultat spora ne bi bil prepuščen zgolj odločitvi državnih organov, ki li temeljila na formalno izvedenem postopku. Poleg teh sporov pa obravnavajo pravosodni organi še vrsto drugih zadev, ki so tudi družbeno pomembne. Gre za odnose med fizičnimi osebami, ki jih v tej informaciji ne bi posebej omenjali. 3. KADROVSKA PROBLEMATIKA Opozarjamo na stanje in kadrovsko problematiko občinskih in mestnih pravosodnih organov. V zadnjih letih je bilo nezasedeno več delovnih mest sodnikov, namestnikov javnega tožilca in sodnikov za prekrške. Kljub javnim razpisom delovnih mest ni bilo mogoče zasesti, ker ni bilo odziva primernih pravnih kadrov z moralno-politični-mi kvalitetami. Za kadrovsko situacijo je bila značilna nesorazmerna fluktuacija z odhajanjem v višje organe in iz pravosodja. Razlogi so bili v preobremenitvi pravnikov z delom, neustreznem vrednotenju dela v pravosodju, nestimulativnem ali prepočasnem spreminjanju nagrajevanja in prepočasnem reševanju stanovanjskih ter prostorskih problemov. V teku zadnjih treh let je zamenjan pravni kader z mladimi, manj izkušenimi pravniki, ki imajo poprečne delovne izkušnje do dveh let, zaradi česar trpita kvaliteta in kvantiteta dela. Enak problem (in iz istih razlogov) je v administraciji, kjer zlasti zadnja leta ne dobimo kadrov s srednjo strokovno izobrazbo in ne strojepisk. Za strojepiske sc prijavljajo le delavke s strojepisnim tečajem ali brez njega in brez potrebne izobrazbe, kar znatno ovira ažurnost dela in hromi delo. Zaradi tega so bili pravniki, zlasti sodniki, preobremenjeni s prekomernim številom zadev in je kljub izrednim na pornim, nadurnim in dopolnilnim delom prišlo na sodiščih do večjih zaostankov. Delavci tožilstva se niso lotevali preiskovalnih opravil, čeprav bi bila udeležba nujna, in glavnih obravnav po obtožnih predlogih (oz 2300 obravnav letno). Na mesta sodnikov za prekrške so sc kandidati sicer priglašali, nato pa odstopali zaradi adioznosti dela, nizkih osebnih dohodkov, izpostavljenosti šikanoz-nemu ponašanju strank, neprimernih delovnih pogojev in neperspek-tive razvoja. Skoraj polovica sod- pripada teh zadev, na kazenskem razpravljajočem oddelku pa še vedno v višini okrog 6-mesecncga povprečnega pripada vseh teh zadev. Na drugih sodnih oddelkih je stanje tistveno boljše. Vseh nerešnih zadev je bilo ob koncu preteklega leta 7533, po stanju z dne 30. junija 1975 pa je ostalo vseh nerešenih zadev 7409 in se tako stanje počasi izboljšuje. Kljub velikim in težkim kadrovskim problemom je navedeno sodišče v preteklem letu rešilo več kot 54 % vseh starejših važnejših zadev iz leta 1972 in starejših, na nekaterih sodnih oddelkih pa celo okrog 80 % (na kazenskem razpravljajočem oddelku prek 60 %, na kazenskem preiskovalnem oddelku 80 % in na mladinskem kazenskem oddelku 84 %). Ob še večjih p riža d evanjih vseh pričakujemo v tekočem letu bistveni premik in večje izboljšanje stanja, čeprav morda na škodo manj rešenih na novo pripadlih ali družbeno manj pomembnih zadev. c) Občinsko sodišče II Občinsko sodišče II v Ljubljani je. z obstoječimi kadri po sprejetem akcijskem programu rešilo v zadnjih letih veliko število zadev, zlasti tudi starih spisov. Iz sodne statistike za leto 1974 je razvidno, da je to sodišče rešilo največ starejših zadev v SRS, in to 1669 ter ima odprtih še 1271 nerešenih starejših zadev ali 14,1 % vseh nerešenih starejših zadev pri občinskih sodiščih v Sloveniji, medtem ko je imelo še konec leta 1973 nesrešenih 2940 starejših zadev ali 30 % vseh pri občinskih sodiščih nerešenih starejših zadev. Take uspehe je sodišče doseglo kljub že omenjenim izredno težtim kadrovskim problemom in drugim objektivnim težavam. Dejstvo, da sc je sistemizacija sodnikov v letu 1974 pričela izpopolnjevati, se je pokazalo tudi pri delu tega sodišča. Zaostanki so sc zmanjšali zlasti na pravdnem in izvršilnem oddelku. Od 1949 odprtih pravdnih zadev v začetku leta 1974 se je zaostanek znižal za 1700 nerešenih pravdnih zadev. Podobna je situacija na izvršilnem oddelku, kjer so se zaostanki v istem obdobju zmanjšali od 2477 na 1743 zadev. Kljub temu pa znašajo zaostanki na kazenskem oddelku 7,9 mesečni pripad, na pravdnem oddelku pa 9,6 mesečni pripad. K tem ugotovitvam je treba še pripomniti, da se je postopek skrajšal v letu 1974 od 42 slovenskih občinski h sodišč le pri osmih sodiščih, med katerimi je tudi to sodišče. Sodišče bo skušalo tudi v bodoče delovati tako kot doslej, pri čemer pa bo pregledalo ter skušalo izboljšati svoje poslovanje, zlasti na področjih, ki so bila že omenjena. Obremenjenost članov delovne skupnosti sodišča je zelo velika ter se postavlja vprašanje, ali bo z obstoječo sistemizacijo zmoglo sodišče opraviti dodatna dela, ki se postavljajo predenj. č) Mestno javno pravobranilstvo Obseg dela mestnega javnega pravobranilstva Ljubljana v letu 1974 izkazujejo številčni podatki. Mestno javno pnvobranilstvo je v letu 1974 vodilo: - 719 pravd v skupni vrednosti 37,564,554,97 din - ,699 mandatnih postopkov v sporni vrednosti 7,632.130,70 din - 541 nepravdnih zadev - ,1221 izvršilnih zadev v vrednosti 4,888.345,12 din - v 765 zadevah je podalo svoje mnenje o pravni veljavnosti pogodb in pisna pravna mnenja strankam nikov za prekrške je angažiranih še pogodbeno na zunanjih občinah ljubljanske regije, kjer sploh ne dobe sodnikov za prekrške. 4. KRATKI PRIKAZI OBSEGA DELA POSAMEZNIH ORGANOV a) .Javno tožilstvo Pregled števila obravnavanih zadev in storilcev kaznivih dejanj v letu 1974 s področja OJT v Ljubljani: OJT v Ljubljani je v letu 1974 obravnavalo 4176 novih ovadb zoper 4818 znanih polnoletnih storilcev kaznivih dejanj in 366 ovadb zoper 426 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj; 2202 ovadb zoper neznane storilce in 371 drugih (Ktr) zadev. Vložili smo obtožnih predlogov in obtožnic zoper 2679 oseb in zoper 130 mladoletnih storilcev kazni vili dejanj, predloge za izrek vzgojnih ukrepov. Zoper 1369 oseb (polnoletnih in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj) smo ovadbe zavrgli. Zoper 249 polnoletnih in nladolet-nih oseb smo odstopili od pregona oziroma predlagali ustavitev postopka zoper mladoletnike. Zoper 2136 mladoletnih in polnoletnih storilcev k. d. smo pri sodiščih zahtevali opravo preiskave, preiskovalnih dejanj in pripravljalnih postopkov. Udeležili smo se 2743 glavnih obravnav na vseh treh sodiščih po obtož bah, obtožnih predlogih in predlogih za izrek vzgojnih ukrepov ter vložili 194 pritožb zoper prvostopne sodbe sodišč. Pripad vseh navedenih ovadb nasproti letu 1973 je povečan za 7 %. b) Občinsko sodišče I Občinsko sodišče I v Ljubljani "kot celota je bilo po splošnih ocenah tudi v letu 1974 dokaj uspešno, čeprav so bila velika prizadevanja vseh elanov delovne skupnosti večkrat ovirana tudi zaradi nekaterih objektivnih okoliščin, katerih delovanja ni bilo mogoče izključiti oziroma v celoti omejiti. Kljub temu lahko ugotovimo ob večjem celotnem pri-padu zadev (50.012 zadev nasproti 45.229 zadevam v letu 1973 in 47.480 zadevam v letu 1972) in tako povečanem obsegu dela tudi nasploh večje in celo rekordno število vseh rešenih zadev (50.003 nasproti 46.526 zadevam v letu 1973 in 47.936 rešenim zadevam v letu 1972). Znatno večji pripad zadev je bil zlasti tudi v preiskovalnih - kazenskih zadevah, kjer seje v primer javi s prejšnjim letom povečal za približno 1 /3. Povečal se je nadalje v manjšem obsegu - tudi pripad v kazenskih razpravljajočih zadevah, mladoletniških kazenskih zadevah, v nepravdnih in v zemljiškoknjižnih zadevah. V primerjavi s prejšnjimi leti pa je bilo v letu 1974 rešeno največ zadev npr. na pravdnem oddelku itd. Vsekakor so to pomembni pozitivni rezultati prizadevanj v delovanju tega sodišča. Pri tem to sodišče še ugotavlja, da po objektivnih ocenah rešuje tudi vedno težje, dolgotrajnejše in družbeno pomembnejše zadeve. Že več let je problem veliko število nerešenih zadev. Številčno je bilo stanje ob koncu leta 1974 sicer tako, kakor ob koncu leta 1973, čeprav je bilo boljše kot več let prej. Že v prvih mesecih letos se stanje vidno izboljšuje, čeprav še vedno ni zadovoljivo in predstavlja enega najtežjih problemov tega sodišča. Pri tem naj omenimo le podatek, da je število nerešenih zadev na pravdnem oddelku še vedno v obsegu skoraj enoletnega Odnos do narave je tudi izraz odnosa do družbene lastnine - pregledalo je 1450 odločb upravnih organov skupščin občin Ljubljane in sklepov sodišč - sodelovalo je na 767 obravnavah pred sodišči in drugimi državnimi organi ter - obravnavalo 124 drugih zadev. d) Sodni k za prekrške Sodnik za prekrške je lani prejel v reševanje 24.618 zadev, od katerih je bilo 23.3 59 predlogov pooblaščenih organov in 1259 predlogov oškodovancev. Od leta 1973 pa je ostalo za reševanje še 3777 zadev. To pomeni, da je pri zasedbi 17 sodnikov prišlo na enega sodnika čez 1600 zadev, kar je pri normalnem pripadu 1200 zadev letno presežek za 400 zadev na sodnika ali 4-me-sečni pripad. Kljub želji za čim hitrejšim reševanjem zadev pa opaža mo, da dobivamo v reševanje vse bolj zapletene zadeve, da se postopek zaradi iskanja materialne res niče zavlačuje in prihaja do zaostankov in da se z reševanjem le-teh včasih ne moremo držati pravilne oziroma dogovorjene kaznovalne politike. Glede na obseg dela in pravilno reševanje zadev bi morali imeti 21 sodnikov in 52 drug h delavcev ali skupaj 73 zaposlenih. Trenutno pa imamo 18 sodnikov in 37 drugih delavcev ali skupaj 44 zaposlenih, ki naj bi zagotavljali pravilno in pravočasno reševanje vseh zadev ter za to tudi odgovarjali. STALISCA IN PREDLOGI ZA SKLEPE 1. Pravosodni organi bodo pregledali dosedanje opravljeno delo na področju odkrivanja, pregona in odločanja predvsem k. d. in prekrškov, ki najbolj motijo družbeni razvoj, gospodarsko stabilizacijo in varnost občanov ter storili ukrepe za izboljšanje. 2. Pravosodni organi bodo okrepili sodelovanje in koordinacijo dela z organi odkrivanja, samoupravnimi organi ter organi delavske kontrole OZD pri odkrivanju kaznivih dejanj ter pri nudenju pomoči samoupravnim organom v delovnih organizacijah za krepitev družbene samozaščite. 3. Pravosodni organi bodo spremljali in analizirali negativne družbene pojave po sprejetih pro gramih skoz konkretne postopke in o ugotovitvah obveščali družbenopolitične organe, samoupravne organe in organe delavske kontrole v organizacijah združenega dela. 4. Pravosodni organi bodo ažuri-rali akcijske programe dela v skladu s sklepi političnih organov glede obsega in razredne naravnanosti dela; prizadevali si bodo zlasti za prioriteto reševanja družbeno pomembnejših zadev. 5. Skupščina mesta Ljubljana in skupščine občin bodo zagotovile za normalno delo pravosodnih organov ustrezno sistemizacijo, sredstva za osebne dohodke in funkcioniranje teh organov, ustrezne rešitve stanovanjskih problemov zaposlenih ter potrebne poslovne prostore. 6. Skupščina mesta in skupščine občin bodo priporočile organizacijam združenega dela, ki upravljajo z družbenim premoženjem, dosledno uporabo predpisov o varstvu družbenega premoženja ter boljšo organizacijo notranje kontrole in varstva pri delu. 7. Skupščina mesta bo priporočila zavarovalnim organizacijam, tla ob reševanju odškodninskih zadev iz prometnih nesreč izplačil ne vežejo na pravnomočne odločbe pravosodnih organov in da odškodninske primere pospešeno rešujejo. ' ■--------------------------------------------------------- — \ gradivo za sejo skupščine DRUŽBENI DOGOVOR O NAČINU UPORABE SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ Na podlagi 3. člena zakona o oblikovanju sredstev solidar-n°sti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) sklepajo: - občinske skupščine - izvršni svet skupščine SR Slovenije - socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije - zveza sindikatov Slovenije - gospodarska zbornica Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR 0 načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč 1. člen S tem dogovorom se v skladu z določbami 3. člena zakona 0 oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naivnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) določajo vrste Naravnih nesreč, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti v SR Sloveniji, pogoji in način uporabe sredstev ter način upravljanja s temi sredstvi. 4. člen Sredstva solidarnosti se v skladu z dogovorom o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 44-843/74) ne smejo uporabljati: 1. za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč, ki niso določene v 2. členu tega dogovora; 2. za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč pri tistih dejavnikih, ki so z neizvajanjem oziroma nepravilnim izvajanjem veljavnih predpisov povzročili nastanek naravne nesreče ali njene posledice; 3. za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč, za katere se je po pogojih in predpisih o zavarovanju premoženja in oseb lahko opravilo zavarovanje pri zavarovalnih skupnostih, pa to ni bilo storjeno; 4. za pomoč za odpravo škod zaradi elementarnih nesreč, za katere so zagotovljena sredstva rezerv ali se po veljavnih predpisih zagotavljajo sredstva v proračunih ali skladih družbenopolitičnih skupnosti oziroma v skladih organizacij združenega dela. 2. člen Za naravne nesreče, za katere se lahko uporabljajo sredstva s°lidarnosti, se štejejo: - potres, ~ poplava, - toča, ~ vihar, " snežni in zemeljski plazovi ter snežni zameti, - velik požar, - epidemija nalezljivih bolezni, ~ radioaktivno žarčenje in druge naravne nesreče, za katere se tako dogovore pod-PrsNiki tega družbenega dogovora. 3. člen Sredstva solidarnosti se uporabljajo za odpravljanje posledic aravnih nesreč, ki so prizadele območje ene ali več občin, če c | a zaradi naravne nesreče presega 3 % družbenega proizvoda , °tNega gospodarstva posamezne prizadete občine, dose-n?Ba v preteklem letu. skl-u ^ naravna nesreča prizadela območje občine, ki se v so1?nu z zakonom šteje za manj razvito območje, se sredstva ^'darnosti uporabijo za odpravo posledic take nesreče, če ,°da presega 1,5 % družbenega proizvoda celotnega gospo-rstva take občine, doseženega v preteklem letu. Sredstva solidarnosti se po odločitvi izvršnega sveta skup-liai'C ^ Slovenije la Irko izjemoma uporabijo tudi za odprav-see P0s*edic naravne nesreče, kjer nastala škoda sicer ne pre-0^a višine po prejšnjih odstavkih, če je nastala škoda na širšem m°čju jn jc zaratjj povzročene škode znatno prizadet na-na?V?n‘ razvoj takega območja, ki je v skladu z družbenimi V,1' posebnega pomena za gospodarski razvoj SR Slovenije. py 'šina škode po prejšnjih odstavkih se ugotavlja na način in no ,11etod°logiji, po kateri ugotavljajo škodo zavarovalne skup-"> de organ iz 6. člena tega dogovora ne odloči drugače. 5. člen Za odpravljanje posledic naravne nesreče, ki je prizadela posamezno občino, se najprej uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovana na območju take občine; če pa ta sredstva niso zadostna, se sorazmerno uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovana na območju drugih občin. 6. člen O načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti odloča poseben odbor, ki ga sestavlja pet predstavnikov občinskih skupščin, ki jih te skupščine sporazumno določijo, in po en predstavnik drugih udeležencev tega dogovora. Člani odbora se imenujejo za dobo dveh let in so lahko imenovani v to funkcijo največ dvakrat zaporedoma. 7. člen Sredstva solidarnosti se dajejo prizadetim območjem brez obveznosti vračanja, če ni s samoupravnim sporazumom ali na drug način drugače dogovorjeno z nosilcem uporabe sredstev. 8. člen Če pride do naravne nesreče, se v prizadeti občini na podlagi družbenega dogovora oblikuje poseben organ (v nadaljnjem besedilu: občinski organ), ki ugotovi nastalo škodo in odloča o neposredni uporabi sredstev, ki jih za odpravo posledic naravne nesreče na tem območju nameni odbor iz 6. člena tega dogovora. Občinski organ mora uporabiti prejeta sredstva v prvi vrsti za ukrepe, ki so potrebni, da se ob naravni nesreči zavaruje življenje in zdravje ljudi ter premoženje in prepreči nadaljnjo škodo. Sredstva solidarnosti dodeljuje občinski organ posameznim prizadetim prek ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnim organizacijam združenega dela pa neposredno. Z' 9. člen Občinski organ mora odboru iz 6. člena tega dogovora dati ustrezne podatke in omogočiti pogled v dokumentacijo, da bi se preverila ugotovljena škoda in namenska uporaba dodeljenih sredstev solidarnosti. Občinski organ mora odboru občasno poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče in o storjenih ukrepih. Če občinski organ nenamensko uporablja sredstva solidarnosti, ustavi odbor nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo namensko uporabljenih sredstev. 10. člen * Udeleženci tega dogovora se sporazumejo, da bodo odločali o višini uporabljenih sredstev, zbranih po tem zakonu, na podlagi posebnega sklepa, ki ga bodo neposredno sprejeli podpisniki družbenega dogovora za vsak posamezen primer naravne nesreče oziroma za odpravo njenih posledic. 11. člen Odbor iz 6. člena tega dogovora mora biti imenovan najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega dogovora. 12. člen Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo predstavniki udeležencev tega dogovora. Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV Z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS št. 3-1148/75) sq v skladu z dogovorom, ki so ga sklenili predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 9. maja 1974 (dogovor je objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 44-843/74) urejajo viri za oblikovanje sredstev solidarnosti, način obračunavanja in plačevanja sredstev solidarnosti ter predhodni režim, ki naj velja po uveljavitvi tega zakona. V 3. členu citiranega republiškega zakona je predvideno, da se določijo z družbenim dogovorom vrste naravnih nesreč, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarrtosti v SR Sloveniji, pogoji in način uporabe sredstev ter način upravljanja s temi sredstvi. Tak družbeni dogovor sprejmejo občinske skupščine, izvršni svet skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. V skladu s temi določbami je republiški sekretariat za urbanizem v sodelovanju z republiškim sekretariatom za finance pripravil osnutek družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, upoštevajoč ta-le izhodišča: 1. Za naravne nesreče, za katere se laliko uporabljajo sredstva solidarnosti, se ne štejejo vse vrste naravnih nesreč, marveč le tiste naravne nesreče, ki so na območju SR Slovenije najbolj pogoste glede na seizmološke, klimatske, geomorfološke in druge razmere našega območja. Naravne nesreče so taksativno naštete v 2. členu dogovora. Škoda, povzročena pri drugih vrstah naravnih nesreč," ni predmet uporabe sredstev solidarnosti, temveč sc pokriva iz sredstev proračunov ali skladov organizacij združenega dela oziroma družbenopolitičnih skupnosti ter zavarovalnih skupnosti (4. točka 4. člena dogovora). 2. Nadaljnje izhodišče družbenega dogovora je v tem, da se sredstva solidarnosti ne uporabljajo za škodo, povzročeno z naravno nesrečo iz 2. člena dogovora, če škoda ne presega 3 % družbenega proizvoda celotnega gospodarstva posamezne prizadete občine, doseženega v preteklem letu, oziroma 1,5 %, če je škoda nastala na območju občine, ki se po zakonu šteje za manj razvito območje. Odstotek družbenega proizvoda celotnega gospodarstva posamezne prizadete občine še ni dokončno utrjen, ker bo izračun tega odstotka še dokumentiran s kvantifikacijo zavoda za družbeno načrtovanje. V osnutku dogovora je fiksiran zgolj kot poglavitni kriterij za določanje upravičenosti do sredstev solidarnosti. V družbenem dogovoru je določena izjema glede preseganja višine škode tudi v primeru, če je taka škoda nastala na širšem območju, ki znatno prizadene v kompleksu učinkovanja načrtovani razvoj takega območja, če je tak razvoj še posebnega pomena za gospodarski razvoj SR Slovenije (npr. rudarsko-energet-ski bazen). _ Problem ugotavljanja višine škode rešuje družbeni dogovor na način in po metodologiji, po kateri se sicer ugotavlja škoda s strani zavarovalniških skupnosti. Izkušnje pri ugotavljanju škode na Kozjanskem opozarjajo, da ta metodologija v vseh primerih ni ustrezna. Zato omogoča družbeni dogovor, da uporabi organ, ki uporablja in upravlja s sredstvi solidarnosti, tudi drugačen način in metodologijo za ugotavljanje višine škode. 3. Z družbenim dogovorom se onemogoča uporaba sredstev solidarnosti v primerih subjektivnih opustitev zakonitih dolžnosti povzročiteljev škode in iz drugih razlogov, navedenih v 4. členu tega dogovora. 4. V družbenem dogovoru je vzpostavljeno načelo, da se pri odpravljanju posledic naravnih nesreč najprej uporabijo sredstva solidarnosti, ki so se oblikovala na območju, katerega je nesreča prizadela; šele potem, če ta sredstva ne zadostujejo za odpravo posledic naravne nesreče, se uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovana na območjih drugih občin. 5. Uporaba in upravljanje s sredstvi solidarnosti je prepuščena posebnemu odboru. Ustrezno tej organizaciji se v prizadeti občini na podlagi posebnega družbenega dogovora oblikuje poseben organ, ki ugotavlja nastalo škodo in odloča o uporabi solidarnostnih sredstev. 6. Po osnutku družbenega dogovora se sredstva solidarnosti dajejo prizadetim brez obveznosti vračanja sredstev. Vendar dopušča dogovor, da se organ, ki dodeljuje sredstva, in nosilec uporabe teh sredstev dogovorita drugače, npr. da se bodo sredstva vračala v celoti ali deloma in določita druge pogoje vračanja. 7. Dogovor zavezuje nosilca uporabe sredstev za namensko rabo sredstev, na občasno poročanje o poteku odpravljanja škode in o storjenih ukrepih ter predvideva tudi ustrezne ekonomske sankcije za namensko rabo teh sredstev. Republiški sekretar za urbanizem BORIS MIKOŠ, dipl. gr. inž., M- SKLEP k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč Podpisniki družbenega dogovora so se skladno z določbo iz 10. člena tega dogovora sporazumeli, da bodo dogovorno uredili način uporabe sredstev, zbranih na podlagi zakona o objj' kovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (SRS, št. 3-114/74) za pomoč pri odpravljanju posledic potresa na Kozjanskem. Podpisniki družbenega dogovora so sporazumni, da se za odpravo neposrednih posledic potresa na Kozjanskem (leta 1974) uporabi od sredstev, zbranih v letu 1975 po zakonu o objj' kovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, skupno 75 %. C) ostanku sredstev bodo odločali p0)1' pisniki v prvem trimesečju leta 1976, skladno s potrebami *n programom sanacije posledic naravnih nesreč. podpisnik1 gradivo za sejo skupščine IZGRADNJA TRGOVSKE MREŽE V OBČINI ZADEVA: Izgradnja trgovske mreže v °bčini Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 47. seji dne 30. *ptembra 1975 obravnaval poročilo o izvajanju programa izgradnje trgovske nareže v občini in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme poročilo o izvajanju programa izgradnje trgovske mreže v občini, katerega je dopolnil z zadnjim obstoječim stanjem reševanja posameznega problema izgradnje. Zaradi aktualnosti problematike iz-vršni svet predlaga predsedstvu skupine, da poročilo uvrsti na dnevni red 7-bora krajevnih skupnosti. Realizacija programa izgrad- VJE TRGOVSKE MREŽE V OBČINI UUBUANA MOSTE-POLJE Izvršni svet skupščine občine Ljubka Moste-Polje je v jeseni preteklega eta obravnaval informacijo o problema-bki trgovine v občini ter jo predložil v °bravnavo tudi delegatom zbora krajev-skupnosti. Na seji dne 11. septembra je zbor krajevnih skupnosti sprejel Predlog ukrepov, ki jih je za izboljšanje rgovine v občini predlagal izvršni svet, v°polnil pa jih je še s stališči in zahte-s?nii delegacij krajevnih skupnosti, in E Zbor krajevnih skupnosti pripo-s ča Upravnemu odboru sklada za pospeševanje gostinstva, obrti in trgovine, a Sfedstva tega sklada v bodoče usmerja •"ženstveno v modernizacijo in razrširitev govske mreže v zunajmestnem ob-^!®^ju, kjer ne obstaja možnost prido-1 Ve bančnih sredstev ter le preostali del 7fP°ložljivih sredstev sklada angažira za hebe drugih storitvenih dejavnosti, j. - Zbor krajevnih skupnosti predlaga Vq. PSčinj mesta Ljubljana, da se na ni-t0|,U| mcsta sprejme dogovor, ki bo zago-tr 11 nosilci razširjene reprodukcije .^guvske dejavnosti v svojih kratkoročnih 0s srednjeročnih programih zagotovijo daj °Vno °skrbo občanom, pri tem pa tC|" Pfioritcto tistim območjem, ki so v na^a Pugledu najbolj deficitarna, kot je to 0(ii^' !zvršni svet skupščine .je dolžan za . n° storiti ustrezne ukrepe za rcali-or 1J0. Pogodbenih obveznosti s strani T(V17aciie združenega dela MERCA-tiajp Slede izgradnje trgovskih lokalov na ni območju. 4. Krajevne skupnosti so dolžne poživiti delo potrošniških svetov, ki naj odločno nastopajo zoper trgovske organizacije združenega dela pri pristojnih organih inšpekcije glede cen in kvalitete blaga ter zahtevajo od organov upravljanja trgovskih organizacij združenega dela učinkovitejše, reševanje teh problemov glede preskrbe prebivalstva. 5. Na podlagi predloženega gradiva in razprave na današnji seji in stanje trgovine na območju npše občine naj izvršni svet skupaj z organizacijami združenega dela in v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi izdela srednjeročni program razvoja trgovine v občini in ga po končani obravnavi predloži še v obravnavo in sprejem vsem zborom skupščine občine. 6. Na sejo vseh zborov skupščine občine, na kateri bo obravnavan srednjeročni program razvoja trgovine, je vabiti predstavnike trgovskih organizacij združenega dela. 7. Dana je iniciativa za prepčitev formiranja zveze ali konference potrošnikov svetov v okviru občine. Na predlog zbora krajevnih skupnosti naše občine ter glede na to, da je preskrba občanov z osnovnimi živili pereča tudi v drugih ljubljanskih občinah (razen Centra), je skupščina mesta Ljubljana sprejela pobudo, da se loti enotnega in organiziranega reševanja preskrbe na nivoju mesta ob sodelovanju vseh ljubljanskih občin, trgovskih organizacij, Ljubljanske banke in LUZ. Nosilec te akcije je izvršni svet skupščine mesta Ljubljana. Že 31. januarja 1975 je bil pri predsedniku skupščine mesta Ljubljana prvi posvet s predsedniki skupščin ljubljanskih občin o najnujnejši izgradnji trgovske mreže v Ljubljani z osnovno oskrbo. Temu posvetu je sledil dogovor s predstavniki trgovskih organizacij, ki so glavni nosilci preskrbe Ljubljane: EMONA, MERCATOR, ABC, Ljubljanske mlekarne in Sadje-zelcnjava. da izdelajo svoje programe izgradnje trgovin, ki bo dopolnjen s predlogi občinskih skupščin. Na osnovi tega je bil sestavljen prioritetni program izgradnje najnujnejših trgovin v Ljubljani za obdobje 1975-1980, ki zajema v celoti izgradnjo 19 novih trgovin s skupno kapaciteto 22.10Q.kv. metrov prodajnega prostora, in 6 kioskov podjetja Sadje-zelenjava. Po tem programu naj bi na območju ljubljanskih občin trgovine gradili na naslednjih lokacijah: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 1. MS - 11 Zalog 600-800 kv. m 2. MS - 6 Novo Polje 600-800 kv. m 3. MS - 10 Zadobrova 600-800 kv. m 4. MS - 4/5 Š te panjsko naselje v prvi fazi izgradnje 1200 kv. m in v drugi fazi izgradnje tega naselja 2500 kv. m 5. Krajevna skupnost Nove Jarše 2500 kv. m in kiosk podjetja Sadje-zelenjava 6. Krajevna skupnost Polje kiosk podjetja Sadje-zelenjava Skupščina občine Bežigrad 1. Krajevna skupnost Kleče 800 kv. m 2. Krajevna skupnost Črnučc-Nadgo-rica 800 kv. m 3. Krajevna skupnost Posavje BS - 7 Ruski car 800 kv. m 4. Krajevna skupnost Boris Kidrič 800 kv. m Skupščina občine Vič-Rudnik 1. VS-81 Kozarje 600 kv. m 2. VS-103 Murglje 600 kv. m 3. VS-1 Trnovo 600 k v. m 4. RS 1/1 Dolenjska cesta 1500 kv. m 5. Rakitna 250 kv. m 6. Velike Lašče 250 kv. m 7. Krajevna skupnost Krim-Rudnik kiosk podjetja Sadje-zelenjava 8. Krajevna skupnost Trnovo — kiosk podjetja Sadje-zelenjava Skupščina občine Šiška 1. SŠ-9 Koseze 2800 kv. m 2. SŠ-7 Celovška cesta 2800 kv. m 3. Krajevna skupnost Vižmarje-Brod 800 kv. m in kiosk podjetja Sadje-zelenjava 4. Zgornja Šiška — kiosk Sadje-zelenjava V nadaljnjih razgovorih s predstavniki investitorjev, Ljubljanske banke, LUZ in ljubljanskih občinskih 'skupščin je bilo dogovorjeno, da sc velja lotevati realizacije predlaganega programa, odvisno od razpoložljivih sredstev investitorjev in Lju bljanske banke, s tem da se vrstni red naložb določa na nivoju mesta vsako leto posebej. Na podlagi programov, ki so jih predložile trgovske organizacije, in glede na najbolj kritične potrebe po os novni preskrbi v novih stanovanjskih soseskah, bodo v letih 1975/76 začeli graditi naslednje trgovske objekte v posameznih ljubljanskih občinah: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 1. MS-11 Zalog 600 kv. m, investitor veletrgovina Mercator 2. MS-4/5 Štcpanjsko naselje 2500 kv. m, investitor trgovsko podjetje Emona, medtem ko gradi v istem naselju trgovski lokal podjetje NAMA izven tega programa. Gradnja samopostrežne trgovine v Zalogu je bila sprejeta na prioritetno listo zaradi tega, ker je spričo novih stanovalcev na tem območju preskrba najbolj problematična. Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad 1. BS-7 Ruski car 800 k v m v investiciji veletrgovine Mercator 2. Krajevna skupnost Boris Kidrič 1000 kv. m v investiciji veletrgovine Mercator. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. VS-103 Murglje 600 kv. m v investiciji trgovske organizacije Ljubljanske mlekarne 2. VS Trnovo 600 kv. m v investiciji veletrgovine Mercator. Skupščina občine Ljubljana-Šiška 1. ŠS-9 Koseze 2800 kv. m v investiciji trgovske hiše Emona 2. Krajevna skupnost Vižmarjc-Brod 360 kv. m v investiciji veletrgovine Mercator. Na istem skupnem sestanku za gradnjo trgovskih objektov v letih 1975/76 je bilo nadalje dogovorjeno, naj bi se investicijska sredstva za 'realizacijo predlaga-nega programa zbrala po naslednjem ključu: investitorji 30 % Ljubljanska banka 50 % občinske skupščine 20% Za dogovorjene investicije je udeležba investitorjev zagotovljena, Ljubljanska banka pa v okviru svoje poslovne politike zagotavlja tem investicijam prednost z višjo udeležbo, kot jo nudi normalno, ter z ugodnejšo obrestno mero in odplačilnim rokom 5 do 6 let. Izvršni svet nase občinske skupščine je sprejel predloženo strukturo financiranja ter zagotovitev potrebnih sredstev in sprejel naslednje sklepe: Sredstva državnega kapitala, ki so bila prenesena na razvojno gospodarsko skupnost občine, je potrebno v maksimalni možni meri nameniti za razvoj trgovine. — Skladu za urejanje stavbnih zemljišč se priporoči, da v okviru sredstev za urejanje zemljišč najde način za odložitev plačila za ureditev funkcionalnih površin. Izvršni svet predlaga, da se investitorje obremeni le s plačilom zemljišča za sam objekt in neposredno pripadajočo funkcionalno zemljišče, medtem ko naj se za širše površine, kot so parkirni prostori, obremeni ureditveno območje soseske. — Glede na navedene možnosti se bo potrebno po teh možnostih z vsakim investitorjem posebej dogovoriti. Priprave za gradnjo obeh objektov (Zalog in Štcpanjsko naselje) po programu za 1 e to 1975/76 so v teku, in sicer: v Štepanjskem naselju so usklajena nekatera različna stališča urbanističnega značaja med LUZ in investitorjem Emono. Glede zagotovitve sredstev (20% -delež občine) je izvršni svet pooblastil Sosesko in poslovno združenje Imos, da sc dogovorita o načinu in obliki sofinanciranja. — Za gradnjo samopostrežne trgovine v Zalogu je izvršni svet že pred sprejetjem prioritetne liste pooblastil podjetje Soseska, da opravlja nekatere investicijske posle, dokler ni znan investitor. Sedaj Soseska že sodeluje s trgovskim podjetjem Mercator, TOZD Invcsta, da pripravi najboljšo urbanistično rešitev za to gradnjo. LUZ je prav sedaj izdelal predlog za izdelavo lokacijske dokumentacije, ki se razlikuje od dosedanjih variant. — Zbor delegatov KS Zalog je na seji, dne 2. oktobra 1975 razpravljal o predlogu LUZ za novo lokacijo, vendar so delegati glasovali proti predlaganim variantam. Treba je pripomniti, da so vse predlagane variante v okviru potrjenega zazidalnega načrta potrošniškega centra v Zalogu. Po tem sklepu občanov KS Zalog trenutno lokacije za načrtovano trgovino v Zalogu ni. Čeprav ni bila na prioritetni listi za leto 1975/76 uvrščena gradnja samopostrežne trgovine v M6-6 Novo Polje, je za opravljanje nekaterih investicijskih poslov na tem objektu izvršni svet skupščine dal že 13. maja 1975 podjetju Soseska pooblastilo, da pripravlja že sedaj potrebno dokumentacijo. S tem naj bi bila predhodno opravljena pripravljalna dela, tako da bi bila gradnja t ega objekta lahko vključena v program za leto 1976/77. V programu izgradnje trgovskih objektov za obdobje 1975 80 je vključena tudi gradnja trgovine v Zadobrovi. Zaradi večjih potreb je bila dana prednost izgradnji samopostrežne trgovine v Zalogu, z investitorjem (Mercator) pa je dogovorjeno, da bo ta gradnja realizirana v naslednji fazi programa, ki je bil sprejet na mestnem nivoju. Predloženi program izgradnje trgovskih objektov na nivoju mesta Ljubljana vključuje le objekte osnovne preskrbe v jjovih stanovanjskih soseskah glede na to, , Ljubljanska banka sofinancira le tortne objekte. Da bi sc izboljšala osnovna preskrba bčanov tudi v tistih predelih občine, JCr ni mogoče pridobiti bančnih sred-tev. sta izvršni svet in skupščina občine Podlagala, da sc sredstva sklada za po-peševanjc trgovine, obrti in gostinstva Prvenstveno /vlagajo v modernizacijo in UaPtacije trgovskih lokalov, skl iCr so bili z letošnjim letom ukinjeni ‘at‘i, oblikovani iz proračunskih sred-cv so ^ src(jstva jn obveznosti tega . :u‘a prenesla na razvojno gospodarsko Topnost, ki upravlja tudi s sredstvi biv-8a državnega kapitala. Vq. a predlog občinske skupščine je raz-z J!'° gospodarska skupnost v programu r.( et°šnje leto dala prednost vlaganjem v Zp°j trgovske marže v občini I rogram modernizacije in razširitve pr 8C trgovske mreže (izven ljubljanskega činlra'na^ sc kljub prizadevanjem ob-^ skib strokovnih služb in krajevnih nr Pnosti ne realizira tako, kot je bilo predvideno: v m ^a/širitcv samopostrežne trgovine črto°V-*1 dar^a*' je zaradi spremembe na- in bolj sproščeno nakupu pravii i- bi s® kupci z veseljem l-JUbr 1 nakupovat v Zalog in nc v yila P° novi trgovini se je poja-S^PNd leti, ko se je krajevna tborih"S u ,na zahtevo krajanov na loč^ an°v in delovnih ljudi od kavi jo’ • Poiskala primerno lo-Takrai ‘n investitorja za trgovino. tcr0 ? s® je začela zgodba, za kaljen l, * nc ve točno, kakšen bo čala )n®c oziroma kdaj se bo kon- deiu J^na skupnot je pri svojem kacije ic,v'a na težave že zaradi lo-■hestu fkovina mora stati na takem s®lja, j. j a ho nekako v centru na-®®ni. i ,'ku dostopna vsem prebival-Zadrnj .eal®n Prostor so našli med pa jc ‘"'domom in vrtcem. Nastal ki se , em že pri odkupu zemlje, vPraš,ink. i‘ko zavlekel, da je sedaj kljub • ® k10 tam kdaj trgovina llr*)anistiACmu' da j® P° veljavnem Pntv ta m' neni Pro8ramu predvidena Druga varianta je bila, da bi postavili trgovino med zadružnim domom in skupino blokov na Agro-kombinatski cesti, v podaljšku zadružnega doma. Vendar jc tudi ta možnost propadla, ker sta v zemlji kanalizacija in plinovod, kar onemogoča gradnjo. V sodelovanju s Sosesko in LUZ sc je izoblikovala tretja varianta. Ta lokacija pa je bila zavrnjena na 4, redni seji zbora delegatov krajevne skupnosti Zalog dne 2. oktobra 1975. Po predlogu naj bi obj ekt stal na dvorišču zadružnega doma, kjer bi morali podreti vsa drevesa, balinišče in plesišče. Poleg tega pa se trgovina tudi po svojem montažnem stilu gradnje ne bi estetsko vključevala v celoto. Trgovina naj bi po predvidevanjih obsegala 600 kv. metrov površine, dostop in prostor pred trgovino bi bil utesnjen, prostora za dovoz v skladišče ne bi bilo. Mnenje zbora je bilo, da je predvidena lokacija nemogoča, ker bi bila s tem onemogočena programska ureditev centra Zaloga. To so zaključki, ki so jih sprejeli delegati na svoji seji. Izvolili so S-čUmsko komisijo, ki naj pomaga najti ustreznejšo lokacijo, kar bo v veliko pomoč LUZ in Soseski. Člani komisije so se zavedali, da morajo pohiteti, ker bi sicer prišli glede financiranja v drugi plan. Že naslednji dan po sestanku so si ogledali celotno območje Zaloga in našli več možnih lokacij za postavitev trgovine. 1. Prostor med staro in novo Zaloško cesto, desno iz podvoza v smeri Polje -Zalog. To lokacijo bi bila treba urbanistično obdelati glede na prometno rešitev, ker bi bil dostop možen le z glavne ceste; poleg tega pa je tu speljan električni vod visoke napetosti, Sicer pa je prostor dovolj velik tudi za parkirne prostore in zelenice. 2. Ob novih stolpičih, na levi strani ceste, že na ravnini, tik pred jamo. Ta lokacija je ugodna, saj je prostora dovolj, je skoraj v centru, v neposredni bližini so vse komunalne naprave. Potrebno bi bilo le spremeniti urbanistično ureditev tega dela, ker so tu predvidene vrstne hiše in garaže. 3. Vzhodno od sedanjega vrtca je rostor dovolj velik in primeren. Tu i se predvideni objekt po sistemu gradnje vklapljat v moderno arhitek- turo Vrtca in nove šole. Vprašanje je le, če spada trgovina v tak ambient in če si ne bi s tem zaprli vsako možnost za širjenje šole. 4. Primeren prostor je tudi med Hladilni ško cesto in bloki, ki je po urbanističnem programu rezerviran za otroški vrtec. Ce bi na tem prostoru gradili trgovino, bi se po mnenju komisije lahko sprostila lokacija ob zadružnem domu v korist razvojnega programa že obstoječega vrtca. Po drugi strani pa bi bila trgovska dejavnost porazdeljena - približala bi se potrošnikom in ne bi bila skoncentrirana na ozkem področju. To je plod komisije, ki ni strokovno kvalificirana, je pa kljub temu pripravljena in spsobna veliko pomagati za čimprejšnjo zgraditev nujno potrebne trgovine. Vendar v tem trenutku ne more storiti nič drugega, kot da počaka na mnenje strokovnjakov, saj so vso tematiko predložili občinski skupščini, ki bo poskušala najti najprimernejšo rešitev. Ob vsem tem želimo Zaležani le to, da bi bil problem čimprej rešen oziroma da bi se strokovnjaki čim-prej odločili, kjer bo trgovina stala, kajti lahko se zgodi, da se bo premislil tudi investitor, če rešitve kmalu ne bo! Zaležani pa držimo fige! M. M. Zalog ni več vas, pa tudi mesto ie ni. Premalo vode je še preteklo od časov, ko so tu stali ie kozolci. (Foto: C. Zupančič) SVETI POTROŠNIKOV November — mesec varstva potrošnikov Zvezna konferenca SZDL je mesec november že pred leti proglasila za mesec varstva interesov potrošnikov. V tem mesecu naj bi še posebno skrbeli za to, da bodo interesi potrošnikov dobili odziv pri tigovskih in drugih organizacijah, ki zadovoljujejo njih potrebe. Pri tem seveda ne gre le za enostransko akcijo, temveč bi le-ta morala biti rezultat skupnih prizadevanj, dogovorov med potrošniki in delavci, zaposlenimi v organizacijah, ki skrbijo za preskrbo z materialnimi in nematerialnimi dobrinami. Določila ustave zahtevajo, -da se varstvo potrošnikov zagotavlja na organiziran način, prek svetov potrošnikov v krajevnih skupnotih, kjer se večajo in usklajujejo interesi obeh interesnih sfer. Prek svetov potrošnikov naj bi se širil vpliv delavcev in občanov tudi na področja, ki so jim bila doslej zaprta. Taka področja so oblikovanje cen in marž v maloprodaji, letni in srednjeročni programi razvoja trgovske mreže, odnosi proizvajalcev in trgovcev do servisnih uslug, založenost z rezervnimi deli, upoštevanje reklamacij in še mnoga druga vprašanja. Niti medsebojnih vplivov naj bi šle tako daleč, da bo v splošnih in samoupravnih aktih OZD in KS zapisana medsebojna obveznost pri reševanju teh vprašanj. Taka orientacija v medsebojnih razmerjih med potro&iiki in ,jzvajalci“ v bistvu pomeni, da se — čeprav neformalno — oblikuje posebna interesna skupnost. To skupnost smo v Ljubljani legalizirali ali vsaj nakazali s podpisom družbenega dogovora o poslovnih in etičnih normah, pravicah, obveznostih in sodelovanju potrošnikov ter delavcev v združenem delu. Družbeni dogovor je bil podpisan decembra lani. Zato je najbrž prav, da si postavimo nekaj vprašanj o tem, ali smo družbeni dogovor spravili tudi v življenje ali gre le za formalni deklarativni akt, ki so ga po podpisu tako v KS kot pri delovnih organizacijah — podpisnikih lepo spravili v predale. Na hitro rečeno: bolj velja to, drugo. Vrsta določil dogovora je ostala nerealiziranih, nedotaknjenih. Pa ne le zato, ker izvajalci niso pripravljeni sodelovati, temveč tudi zato, ker sveti potrošnikov v kra- jevnih skupnostih ali niso ustanovljeni ali pa ne delujejo, kot bi morali. V tem prispevku bi radi izvajalce in potre Slike spomnili na nekaj medsebojnih obveznosti. Trgovske TOZD so se obvezale, da bodo k oblikovanju letnih in srednjeročnih programov razvoja pritegnile tudi krajevne skupnosti z območja, ki ga pokrivajo s svojo mrežo. Prav tako pa so tudi krajevne skupnosti dolžne, da sodelujejo pri nastajanju načrtov, da v svojih načrtih upoštevajo mnenja in predloge ter seveda možnosti trgovskih TOZD. Sodelovanje bi moralo biti nadalje vzpostavljeno pri delovanju različnih organov krajevnih skupnosti in TOZD. Žal pa lahko ugotovimo, da celo v nekaterih svetih potrošnikov niso prisotni zastopniki delavcev trgovskih TOZD, da v samoupravnih aktih TOZD ni zaslediti določil o sodelovanju s sveti potrošnikov, da ni oblikovanih skupnih komisij za reševanje reklamacij itd. Sveti potrošnikov so vse premalo storili za informiranje potrošnikov, za raziskavo potreb in želja potrošnikov, premalo pa prisluhnili tudi težavam trgovcev. Še na eno pomembno obveznost, ki izhaja iz družbenega dogovora, bi veljalo opozoriti! V 7. točki dogovora se TOZD obvezuje, da bodo za obveščanje poskrbele tudi same, in sicer tako, da bodo v vseh trgovinah na razpolago dopisne karte, prek katerih jim bodo potrošniki lahko sporočali svoje želje, mnenja, graje in pohvale. Teh dopisnic ali česa podobnega zaenkrat še nima nobena trgovina, pa čeprav je minilo že skoraj leto dni, odkar je obveza sprejeta. Naslednji primer, ko se potrošniki in delavci v trgovini niso mogli sporazumeti, je delovni čas v trgovini. Veliko sestankov, papirja in tudi vroče krvi je bilo v letošnjem letu potrebno, preden smo spoznali, da se nikakor ne moremo sporazumeti, do katere ure bomo ob sobotah lahko kupovali v ljubljanskih trgovinah. Končno je ,.naredil red“ odlok mestne skupščine, kar pa ni ravno pohvalno za samoupravne organe v TOZD in KS. V sestavku smo namenoma navedli naloge, ki jih v tem letu nismo uspešno re- šili. Želimo namreč spodbujati delo svetov potrošnikov in izpostaviti odgovornost TOZD za to, da je toliko nalog ostalo nerealiziranih. Najbrž ne bi bilo napak, če bi podobno inventuro opravili vsi podpisniki dogovora in predvsem vsi sveti potrošnikov. Tej inventuri pa bi morala slediti akcija za dosledno realizacijo sprejetih programov. Sicer pa formiranje svetov potrošnikov in organizirano varstvo interesov potrošnikov ne sme biti le naloga krajevnih skupnosti, temveč je to obveznost nas vseh. Odgovornost za dosledno izvajanje ustavnih določil o varstvu potrošnikov nosijo SZDL in druge družbenopolitične organizacije v KS in združenem delu. To velja še toliko bolj, če se zavedamo, da spada varstvo potrošnikov, odkrivanje in preprečevanje samovolje, nelojalne kon- ■ kurence in drugih nepravilnosti v trgovini v izredno pomembno področje družbene samozaščite. Pred dnevi je bila seja sekretariata konference svetov potrošnikov pri OK SZDL. Dogovorili so se, da bodo v novembru — mesecu varstva potro&iikov - organizirali posvetovanje s predsedniki svetov potrošnikov. Na posvetu bodo dali nekaj konkretnih napotkov za delo ter se podrobno seznanili z vsebino, metodo in problematiko dela sveta potrošnikov v Novih Jaršah. Na posvet bodo povabili tudi predstavnike tržne in sanitetne inšpekcije, ker želijo v sodelovanju z inšpekcijskimi službami doseči večjo učinkovitost svojega dela. Morda bi veljalo tako posvetovanje organizirati tudi v mestnem merilu? JER