Janko Samec
Vsakdanje srečanje
Na cesti ga srečujem dan za dnem, ko s knjigami pod pazduho koraka sam in z očmi pogumnimi junaka umika se vozovom in Ijudem.
Začuden zrem za njim in sam ne vem, zakaj mi misel veruje prav vsaka, da možek, ki življenje nanj še čaka, enkrat se velik zdel bo vsem očem.
Res, da je majhen ves in čisto droben, ko svoj korak do šole sam ubira; pogled mu vendar je tako resnoben,
ko da srce mu polni živa vera: Začetek vsak v življenju je tesnoben, a cesto le v prihodnost nam odpira!