D o p i s i Kapela pri Radgoni (P i s k r o v e z.) Sledajič sem se veadar le odločil in sicer v Hrastie. Težko sem iel aa to pot, kajti tudi drugod me č?ka obilo »kšefta«. Toda obljubil sem! No, pa bom tudi marsikaj čadaega videl ia sliSal ia upam da bom tudi kaj zasiužil Ker sem priSel čez Moto, povabi me aajprei motarski Bištof na delo. Zakrpam mu veliko poaev, tudi tisto, v kateri pefie ribe, izpeljam rau koroadiča, pa hajdi v Hrastje. Toda gospod uredaik! Predao ^ačnem v Hrastji svojo »meStfijo« moram vam povedati aekaj, in sicer nekaj čisto novega. Tuhtal seai ia tah^ul. pa veadar sem jo iztuhtal. Ia kdo moro :-eči, da aisem »safrmeasko kuafiten« človek? Nabavil sem si tako reč za pokončavanje koroadičev, da bi težko komu dru~ gemu kaj podobnega aa misel prislo. la to je: »flobert pjStola«. To pa zato, ker tiho poka. Ia jaz že vem zakaj mora tiho pokati! V Hrastji poskusim svojo srečo najprej pri Senčarovem Japeci. Zvežem par piskrov ter mu rečem sledeče: »Ti Japec! Ako ne opustis ptujskega besa in ae predrugačiS svojih navad, ti bo Slo slabo aa svetu. Zapomai si to!« Grem k Verbovci, kjer je krčma. Tukaj je sicer vse aarobe, pa korondiča moram zapraviti. Potegnem »flcbert pistolo« iz žepa, plec, koroadift je »hia«, jaz pa odhitim h gospodu Kolleriu, ki so »rihtar«Pa čujte, kaj si je zmislil! Vprašal me je: »Ali imaS »erverb« ? Jaz, ae vedoč kaj je te, gledal sem ga kakor krava novo leso. Po »ktiasti« mu vkradem koroBdiča, mahaem z roko, pa adijo gospod »ribtar« ia vaš »erverb«. Delal sem tudi pri BiStofi. ki je »jager« in tudi lukaj sem opazil ptujskega »gniisa«. Mislil sem si, čakaj spak, tudi tebi bom posvetil; smrt ti je gotova. Spet pistolo ven, pomerim, flec, korondič je »crkaa«. Tudi pri Skomijaki je bilo dokaj »k&fta«, seveda, da tudi iuteranskega »Štajerca« ae manjka, ia ravno tako tudi pri Misltta. Zdaj sem se pa aapotil k zaaaemu ia glavBftmu ageatu »Štajerčevemu«, k Cerjaviču. Morate si misliti, da aera se ne v malih skrbeh bližal omenieai hisi. Celo lasje so mi začeli aekam kvisku vzdigati mojo zvihraao pokrivalo. Tcda »pogruatati« sem veadar hotel, kako se kaj imajo gospod Čerjavič. Dela je bilo dovolj. Gospodarja pa ni bilo doma, ker ca je baje rad tam, kjer vidi smrekovo vejico aad durmi. Pa veadar za aekoliko 6asa pride domov. Eo zagleda ubogega piskroveza, se hudo razsrdi. Spozaal je takoj, v kaki aevaraosti so njegovi ljubi korofldiči. Toda ves srd ma nič ne poraaga, kaiti jaz sem njegovo ptujsko zalego že vso podavil. Nato krevsam k VapotiCi, ki imajo belo kobilo. Slišal sem ko so vpraSali: »Ti Micika, čiijeS! Ali je »Štajerc« tudi sveta reč?« Vrežem jo prek k Samoji, ki je čevljar. On mi zakrpa moje cotave čižme, jaz mu pa zvežem par črepov. Med delom rau izmaknem kcrondiča iz žepa, pa sva bila bot. Zdaj sem priSel k Ždari, ki ima »cigleao« streho. He, to vam je mož. Mogoče ga pozaate, gospod uredaik, saj v »Marprok« slatiao vozi. Potrudim se gor h Klokeci, ki je krčmar. Spijem tri pol litre izabele, pcstreljam mu vae korondiče ter se napotim gor po železaici domu. Med potom si zapnjem oao narodno: Vse braSenske nŠtajerce" bi sknpaj pobral, bi v žakelj zavezal in v nMiiro" zagnal. Dalie grede sem 8» zaraislil ter začei politizirati: Obftina HraSenska! Poglej veadar, kaj se v tvojem okrilju vse godi. ČrešnjeTec pri Slov. Bistrici. Ho- čenao sopet napisati aekaj zaaimivega o aažih razmerab v prosiavaem Grešnjevcu. Pri nas smo imeli lepo aavado, da smo si prirejali v pustnem časn v aarodni Kapuaovi gostilai doma^e veselice. A letos se je ista priredila po prizadevanju učiteljskih suplentov Hriberaika ia Koprivca v aasprotaikovi Kre8Bikovi gostilai. Pokazalo se je pa na dm veselice, kako občinstvo sodi o takih veselicah v nasprotnih gostilBah. Prisla sta sarao dvs gosta razvea domasih, ia aa Kresaikovi »špajskarti« je baje bilo več različaih jedil kakor gostov pod streho, namreč vseh skupaj Biti dvajset ae. Mi smo doslej molčali, prvič smo smatrali celo stvar za pustno Salo in ji prisojali bolj krajeven pomeB, drugiC aismo hoteli, da se aam ne bi mogoče predbacivalo, da smo hoteli Skodovati učitel}skemu koacertu, ki se je vrSil predzadnjo sredo v Slov. Bistrici v narodni Novakovi gostilai. in je kaj dobro vspel. A ta dva gospoda že preveč izzivata aaS aarodni čut. Vzgled: vsako sredo je v Čitalaici nad Novakovo gostilao vaja pevskega in tamburaSkega društ*?a. A ta gospoda prideta v Novakovo gostJlao, odložita svoje tamburice in gredo v aeroSke gostilne krepčat si svojega aemsko nabarvanega duha, v Novakovi gostila: navadao ne povžijejo ničesar. Temu se pravi, ogibati se slovsaskih aarodaih gostiln! Gosjpoda Hriberaik ia Kopriva! Denar, s katerim sta priredila veselico pri Kresniku, sta dobila večiaoma pri slovenskih aarodBjakih, duhovnikih, učiteljih in drugih. Prebitek je bil nameajea ubogi Solski mladiai. Mi zahtevamo, da se ves deaar, ki sta ga dobila od sloveaskih Barodajakov, porabi v prid BaSe aboge Solske mladine. — Do~ kler tega ae storita, ne bomo mirovali. V nasprotnikovih gostilaah si prirejajte veselice s svojim deBarjem! Prebitek pa se seveda naj porabi za to, za kar je bil namenjea. Z Bogom!