Poštnina plačana v gotovini. 79. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1925. Letnik VII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI US ljubljanske in mariborske oblasti. VaeblncK.: 252. Zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. 253. Razpis o izvrševanju proračunskih dvanajstin za mesece avgust, september, oktober in november 1925. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Objava glede naročnine. Zakoni in kraljevske uredbe. 252. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbqv, Hrvatov in Slovencev, sklicana z ukazom z dne 10. novembra 1924. na izredno zasedanje na dan 7. marca 1925., v XLVII. redni seji, ki jo je imela dne 30. julija 1925. \ Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925.,* ki se glasi: I. del. Obče odredbe. Člen 1. Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1924./1925., ki je bil z zakonom o proračunskih dvanajstinah z dne 31. marca 1925. podaljšan za1 mesece april, maj, junij in julij 1925., se podaljšuje za mesece avgust, september, oktober in november 1925. Državni razhodki se morajo vršiti v tem času v .višini nastopnih zneskov: a) štiri dvanajstine kreditov, označenih v členu 1. finančnega zakona za leto 1924./1925., v skupni vsoti Din 3.468,333.333'33 b) v višini vsot, ki se odobrujejo v členu 2. tega zakona kot zvišbe poedinih partij razhodkov ali kot novi krediti, v skupni vsoti....................Din 695,895.405'33 , skupaj Din 4.164,228.738'66 po odbitku znižb, obseženih v členu 3., prvem odstavku, in odstavku pod a), in členu 4. tega zakona, v skupni vsoti Din 297,384.691-—, od česar štiri dvanajstine . . Din 99,128.23Q-33 Skupni znesek kreditov, ki se odobrujejo s tem zakonom za štiri dvanajstine,...................Din 4.065,H)0.508’33 z besedami: dinarjev štiri milijarde pet in šestdeset milijonov sto tisoč .pet sto in osem in “Aoo. Člen 2. Kraljevski vladi se odobruje, da sme potrošiti za mesece avgust, sep^ tember, oktober in november 1925. nad zneske kreditov, odobrenih v točki a) člena 1. tega zakona, še nastopne vsote: I. oddelek. — Vrhovna državna uprava. Po partiji 4. Dnevnice poslanikov in članov vseh skupščinskih odborov in delegacij v inozemstvu, draginjske doklade in dnevnice, doklade predsedniku, podpredsednikom in tajnikom kakor tudi potni in vozni stroški Din Po partiji 5. Plače in dnevnice vsem administrativnim uradnikom, pisarjem, prepisovalcem, stenografom in služiteljem......................................Din Po partiji 6. Razni materialni razhodki.........Din Po partiji 7. Draginjske doklade................Din Po partiji 20. Za izredne stroške in zaupne namene (člen 23. finančnega zakona za leto 1924./1925. in člen 7. tega zakona)....................................Din * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. avgusta 1925., št. 173. (XXXVI. — 1925.) 5,205.350-— 494.544-— 892.610’— 157.920-— 66.667-— Po partiji 21. Razlika na kurzu za izplačilo v tuji valuti pri partiji 20..................................Din 935.000-— Po partiji 24. a (nova). Kot honorar in za prekočasno delo osebju državnega sveta...............................Din 70.000-— Po partiji 31. a (nova). Kot honorarji in nagrade organom glavne kontrole, po sklepu obče seje glavne kontrole ............................................... Din 400.000"— Po partiji 41. a; (nova). Nabava službene obleke za dvorno osebje.............................................Din 400.000-— Po partiji 44. a (nova). Nagrade za izdelavo ne-spisanih in neizdanih diplom za odlikovanja iz prejšnjih let..................................................Din 50.000-— Po partiji 47. Pokojnine uradnikov: Pozicija 1. Pokojnine civilnih in vojaških uradnikov v vsej državi...................................Din 14,639.154-— Po partiji 48. Pokojnine učiteljev (učiteljic), nastavnikov (nastavnic) in članov (članic) narodnih gledališč: Pozicija 1. V Srbiji .... Din 582.858-— Pozicija 2. V Sloveniji . . . Din 886.686-— Din 1,469.544"— Po partiji 49. Ministri in civilni in vojaški uradniki na razpoloženju...........................................Din 400.000"— Po partiji 53. Draginjske osebne in rodbinske doklade vseh državnih upokojencev in upokojenk, upokojenk in njih rodbin, ki prejemajo pokojnine iz uradniškega fonda, uradnikov in ministrov nai razpoloženju in oseb, ki prejemajo vzdrževalnine in narodna priznanja ...............................*...............Din 56,102.291-- Po partiji 55. Državne obveze iz prejšnjih let do dne 31. marca 1925. (osebni in materialni razhodki, kamor spadajo tudi neizdane plače, pokojnine, vzdrže- valnine, redne podpore iz prejšnjih let) Po partiji 57. Za izvedbo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih kakor tudi zakona o državnem prometnem osebju Din Din 40.000. 000-— 50.000. 000-— Skupaj I. oddelek . . Din 171,283.080 — 11. oddelek. — Ministrstvo pravde. Po partiji 95. Nabava pohištva Din 200.000"— Skupaj II. oddelek . . Din 200.000-— 111. oddelek. — Ministrstvo za prosveto. Po partiji 247. Za honorarje in izredna dela: Pozicija 1. Nagrade za izdelavo zakonov, pravil in referatov . . Din 50.000-— Pozicija 3. Komisijam za profesorske in učiteljske izpite . • Din 70.000"— Din 120.000-— Po partiji 248. Štipendije in podpore: Pozicija 5. Podpora gojencem učiteljišč in pedagoških oddelkov Din 200.000-— Po partiji 255. a (nova). Ustanovitev muzeja kralja Petra v Beogradu (osebni in materialni razhodki) kakor tudi vsa potrebna zidarska dela, popravila zgradbe in ograje in nabava predmetov Din 150.000-— Po partiji 255. d (nova). Popravilo spodnje zgradbe v domu «Ankerja» Din 500.000-— Po partiji 264. a (nova). Za ustanovitev visoke trgovske šole (trgovske akademije) v Beogradu (osebni in materialni razhodki) Din 150.000-— Po partiji 281. Plače novih nastavnikov in ostalega ukaznega in stalnega osebja, če se izvolijo: Pozicija 1. Univerza v Beogradu itd. Medicinska fakulteta 15 ukaznih asistentov Din 18.000'— Po partiji 284. Plače neukaznih nastavnikov itd.: Pozicija 1. Univerza v Beogradu itd. 12 asistentov Din 7.200'— Po partiji 291. Zidanje novih zgradb itd.: Pozicija 1. Univerza v Beogradu Po partiji 325. Honorarji in nagrade: Din 1,000.000'— Pozicija 2. Honorarji po uredbi S N br. 8457 z dne 15. junija 1921 Din 2,000.000'— Po partiji 333. a (nova). Predelava in dozidava gimnazije v Ohridu Din 1,500.000'— Po partiji 363. Honorarji šolskim zdravnikom in stalnim honorarnim nastavnikom: Pozicija 1. Srbija, Črna gora, Banat, Bačka in Baranja Po partiji 389. Plače in honorarji neukaznega igral- Din 400.000'— skega, artističnega in tehničnega osebja: Pozicija 1. Narodno gledališče v Beogradu . . . Po partiji 402. a (nova). Podpora oblastnemu gleda- Din 1,250.000'— lišču v Bitolju ' Din 80.000"— Skupaj III. oddelek . . Din 7,375.000-- IV. oddelek. — Ministrstvo za vero. Po partiji 433. a (nova). Popravilo samostanov Žiče, Sopočana pri Novem Pazaru in Gjurgjevih Stubov pri Beranu Din 1,000.000'— Po partiji 451. Dovršitev zgradbe za rezidenco barskega nadškofa Din 500.000'— Po partiji 465. Stroški za otvoritev in začetek delovanja velike medrese kralja Aleksandra I. v Skoplju (osebni in materialni) Din 240.000"— Skupaj IV. oddelek . . Din 1,740.000 — V. oddelek. — Ministrstvo za notranje posle. Po partiji 474. Potni, vozni in selitveni stroški, dnevnice in nagrade (ministrstva, Srbije in Črne gore): Pozicija 1. Potni, vozni in selitveni stroški . . Po partiji 475. Materialne potrebe ministrstva in nameni policijske (politične) in računske stroke: Pozicija 1. Pisarniški in drugi stroški: kurjava, razsvetljava in pisarniške potrebščine, nabava pohištva, zakonov in drugih strokovnih knjig itd., poštne, telegrafske m telefonske takse.................Din 1,000.000'— Pozicija 2. Najemnine, razna popravila, kanalizacijske in vodovodne takse, subvencija strokovnim časopisom itd..................Din 813.334'— Pozicija 5. Vzdrževanje državnih avtomobilov, plače šoferjev in njih pomočnikov, nabava potrošnoga materiala itd.................Din 266.667'— Po partiji 476. Za zaupne policijske (politične) službene potrebe za vso kraljevino (člen 22. zakona o državnem račimo,vodstvu)................................. Po partiji 477. Vzdrževanje in vse materialne potrebe pritvorjencev pri policijskih (političnih) oblastvih . . Po partiji 477. a (nova). Za leteče čete.............. Po partiji 478. Prva podpora rodbinam padlih oseb kakor tudi onim osebam, pohabljenim in onesposobljenim v boju z odmetnik! (odpadniki) in hajduki, ki nimajo pravice do pokojnine............................... Po partiji 500. Doklade............................... Po partiji 500. a (nova). Za izvedbo novega zakona o ustroju vojske in mornarnice........................... Po partiji 517. Doklade po zakonu o stroških upravnih oblastev.............................................. Po partiji 577. Upravni stroški: Din 346.667'- Din 1,580.001'— Din 1,000.000'— Din 133.334 — Din 880.000'— Din 50.000'— Din 16,600.000'— Din 3,400.000'— Din 41.840'— Pozicija 2. Pristojbina uradnikov, agentov in stražnikov za službo preko rednih ur in ponoči Din 50.000'— Pozicija 3. Pisarniški in manipulacijski stroški Din 50.000'— Pozicija 4. Najemnine . . . Din 8.334 — Pozicija 5. Vzdrževanje konj . Din 16.667'— Pozicija 8. Stroški za fotogra-firanje Din 5.000'— Po partiji 597. Plače in doklade osebju: Pozicija 1. Plače: 1 predsednik siročadskega stola v Medjimurju in 2 prisednika........................... Po partiji 598. Nagrade dnevničarjem: Pozicija 2. a (nova). Nagrade: 1 predsednik siročadskega stola, 2 prisednika, 4 manipulacijski uradniki in 1 fiškal.................................... Po partiji 600. Upravni stroški: Pozicija 5. Pisarniške potrebščine .............. Din 130.001'— Din 5.600'— Din 12.934'— Din 12.000'— VI. oddelek. — Ministrstvo za narodno zdravje. Po partiji 610. Upravni stroški: Pozicija 2. Najem zgradbe........................... Po partiji 632. a (nova). Odkup kopališča Rusande, po odločbi ministrskega sveta št. 30.940/1924. (D R br. 157/1925.)............................................. Po partiji 654. Upravni stroški....................^ . Po partiji 663. a (nova). Zidanje zgradb za zatiranje Din 173.333-33 Din 500.000'— Din 2,000.000'— Din 1,000.000'— Skupaj VI. oddelek Din 3,673.333-33 VII. oddelek. — Ministrstvo za zunanje posle. Po partiji 678. Pisarniški in drugi stroški: Pozicija 4. Najemnine . . . Din 48.400'— Pozicija 8. a (nova). Za zavarovanje zgradbe ministrstva . Din 8.000'— Din Po partiji 681. Honorarji in nagrade: članom mešanih razsodišč med našo državo in Avstrijo, Nemčijo, Bolgarijo in Madžarsko...................................Din Po partiji 683. Specialni zaupni kredit (člen 22. zakona o državnem računovodstvu in člen 106. finančnega zakona za leto 1924./1925., in sicer 50 % v francoskih frankih in 50 % v dinarjih)..............................Din Po partiji 684. b). Nabava avtomobilov................Din Po partiji 695. Stroški za razmejitev: Pozicija 2. (nova). Za nabavo mejnih kamenitih in betonskih stebrov...............................Din Skupaj VIL oddelek . . Din 56.400'— 58.667'— 3,333.333-- 380.000-- 1,000.000"— 4,828.400 — 12.000"— 7.400"— 2.100'— Din 21.500'— Din 100.000-— Din 300.000'— Din 400.000'— Din 800.000' Din 40.000'- Din 100.000'— VIII. oddelek. — Ministrstvo za finance. Po partiji 698., poziciji 3. Generalni inspektorat: Generalni inspektor I/III . . Din Pomočnik generalnega inšpektorja I/IV —7................Din Stanarina ...................Din Po partiji 702. Honorarji in nagrade: Pozicija 2. Generalna direkcija državnega računovodstva Pozicija 2., subpozicija 4. (nova). Honorarji knjigovodjam, izbranim po natečaju, za izdelavo končnih računov.................Din Pozicija 3. a (nova). Dnevnice članom vseh davčnih odborov . _____________________ Po partiji 702. a (nova). Dnevnice članom in zapisnikarjem strokovnih svetov pri vseh ministrstvih . . Po partiji 707. a (nova). Stroški direkcije svobodnega pasu v Solunu: osebni razhodki.................Din 500.000'— materialni razhodki ..... Din 500.000'— izredni razhodki................Din 500.000'— Din 1,500.000'— Po partiji 712. Izvedba zakona o organizaciji mini- strstva za finance, zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav kakor tudi pripravljalna dela za izenačitev blagajniške zakonodaje . Po partiji 714. Za izdelavo načrtov in gradnjo novih poslopij ministrstva za finance v Beogradu in izplačilo honorarjev nadzorstvenim arhitektom in inženjerjem . Po partiji 725. Za razliko plače po novi uredbi, stanarino, doklade na plačo za stroko (uradniku po 30'—, zvaničniku po 20'— Din mesečno) in nagrade kon- traktualnim uslužbencem...................................Din Po partiji 729. Potni, vozni in selitveni stroški . . Din Po partiji 730. Upravni stroški: Pozicija 2. Najemnine..............................Din Po partiji 730. a (nova). Za nabavo, prenos nove in popravilo uporabljene obleke, obutve in perila za organe finančne kontrole . . ......................Din Po partiji 731. Draginjske doklade vsega osebja finančne kontrole: Pozicija 1. Za draginjske doklade in za izenačitev prejemkov organov finančne kontrole s prejemki organov javne varnosti................................Din 18,100.000 - Po partiji 734. Razni materialni izdatki: Pozicija 1. Za plače 800 de- putalistom v gotovini...........Din Pozicija 3. Za plače 200 me-sečarjem delavcem v gotovini . Pozicija 4. Za plače 200 me-sečarjem delavcem v naravi . . Pozicija 5. Za plače 2400 sezonskim delavcem v gotovini . . Pozicija 6. Za plače 2400 sezonskim delavcem v naravi . . Pozicija 9. Za dajatve v naravi Din Pozicija 10. Za potrebščine za oranje (premog, drva itd.) . . . Din 5,000.000'— 4.000. 000'- 2.000. 000'- 400.000'- 5,000.000'— Din 17.000'— Din 200.000'— Din 150.000'— Din 2,700.000'— Din Din 250.000'— 150.000'— Din 1,000.000'— Pozicija 15. Uporaba živalske krme Din 2,000.000-— Pozicija 18. Za vzdrževanje zgradb Din 50.000"— Pozicija 19. Razni drugi izdatki (potni, pisarniški, bolniški, pokojnine, davek in pribitek itd.) Din 650.000 — Pozicija 20. (nova). Za vzdrževanje postaje za selekcijo rastlinja in semenja kulturnih rastlin na Belju Din 150.000’— Pozicija 21. (nova). Za instaliranje serološkega zavoda na Belju Din 170.000'— Din 7,487.000-— Po partiji 736. Razni materialni izdatki: Pozicija 3. Delavcem za sečnjo gozda .... Din 500.000 — Po partiji 738. Razni materialni izdatki: Pozicija 3. Za plače dnevni- čarjem..............................Din 1,700.000-— Pozicija 6. Za pisarniške stroške ............................Din 7.000'— Pozicija 9. Za nabavo sladkorne pese...........................Din 6,000.000-— Pozicija 13. Za nakup vreč za sladkor..............................Din 350.00Q-— Din 8,057.000-— Po partiji 740. Razni materialni izdatki: Pozicija 3. Plače dninarjev.......................Din 10.000 — Po partiji 743. Razni materialni izdatki: Pozicija a. Plača okrožnih delavcev..............Din 33.000 — Po partiji 745. Razni materialni izdatlu: Pozicija 4. Razni drugi stroški (nabava peska, bolniški fond itd.)..................................Din 5.000’— Po partiji 748. Razni materialni izdatki: Pozicija 3. .Nabava materiala Pozicija 4. Popravila in vzdr- Din 835.000-— ževanje zgradb Din 33.000 — Pozicija 5. Razni drugi stroški (pisarniški, potni, bolniški fond itd.) Din 13.000 — Din 881.000"— Po partiji 750. Razni materialni izdatki: Pozicija 1. Plače stalnih nameščencev in dninarjev .... Din 33.000'— - Pozicija 2. Nabava orodja in instrumentov Din 33.000 — Pozicija 4. Zakup vode za ribjo lov Din 100.000-— Pozicija: 6. Razni drugi stroški (potni, pisarniški, bolniški fond itd.) Din 33.000 — Din 199.000-— Po partiji 751. Razni materialni izdatki: Pozicija 1. Plače stalnih delavcev v gotovini Din 10.000-— Pozicija 3. Nabava orodja in materiala Din »5.000-— Pozicija 4. Nabava gorljivega materiala! in olja Din 7.000"— Pozicija 5. Razni stroški (davek, potni, pisarniški, bolniški Din 13.000"— Din 35.000 — Po partiji 753. Razni materialni izdatki: Pozicija 1. Plače stalnih de-lav cev v gotovini Din 67.000 — Pozicija 2. Plače stalnih de- lavcev v naravi Din 4.000-— Pozicija 3. Dnevne mezde de-lavcev v gotovini Din 260.000'— Pozicija 4. Dnevne mezde de- Din lavcev v naravi 5.000-— Pozicija 5. Nabava gorljivega materiala in olja Din 67.000-— Pozicija 6. Nabava materiala (pragov, mostnikov itd.) . . . Din 67.000-— Pozicija 7. Nabava orodja in strojnih delov kakor tudi popra-vila Din 67.000'— Pozicija 8. Razni stroški (pisarniški, potni, bolniški fond itd.) Din 20.000 — Din 557.000 — Po partiji 755. Ratzni materialni izdatki: Pozicija 1. Plače stalnih de-lavcev v gotovini Din 3.000 — Pozicija 2. Plače stalnih de- lavcev v naravi Din 7.000"— Pozicija 6. Nabava gorljivega materiala in olja Din 170.000-— Pozicija 7. Vzdrževanje kanalov in nasipov Din 150.000 — Pozicija 9. Razni drugi stroški (pisarniški, bolniški fond, davek Din 20.000 — Pozicija 10. (nova). Za utrditev obstoječih nasipov in gradnjo novih zoper poplave Din 1,000.000-— Din 1,350.000-— Po partiji 757. Razni materialni izdatki: Pozicija 1. Plače stalnih delavcev Dm 26.000"— Pozicija 2. Dnevne mezde delavcev Din 13.000-— Pozicija 4. Popravila in vzdr-• ževanje zgradb Din 33.000 — Pozicija 5. Potni in vozni stroški Din 20.000"— Pozicija 8. Za bolniški fond . Din 7.000’— Pozicija 9. Telefon, njega vzdrževanje in stroški Din 50.000"— Pozicija 12. (nova). Nabava pohištva Din 200.000"— Din 349.000’— Po partiji 769. Potni, vozni in selitveni stroški . . Din 370.000-— Po partiji 772. Stroški za fabrikacijo tobačnih izdelkov, carina, vzdrževanje in popravila strojev in zgradb in fabrikacijski in drugi stroški: Pozicija 1. Za porabo tobaka in smotk, sirovega tobaka in nos- Ijamca.............................Din 18,500.000 — Pozicija 2. Za porabo ekonomskih predmetov, kamor spada: poraba desak, premoga, gred, že-lezja, papirja, etiket, jermenov, olja, kartona itd., plačevanje carine, vožnje in davščin .... Din 1,420.000-— Pozicija 3. Za nabavo novih in popravila starih strojev in orodja in njih vzdrževanje v tobačnih tvornicah; za vzdrževanje avtomobilov in zaprege, za popravila klišejev, brušenje nožev in Škarij za cigarete in ostali fabrikacijski stroški.........................Din 360.000-— Pozicija 4. Za popravila in vzdrževanje tvorniških in drugih zgradb..........................Din 850.000-— Pozicija 5. Za porabo delovne moči in SVz % za zavarovanje delavcev po zakonu o zavarovanju delavcev zoper bolezni in za smrt Din 2,485.000-— Din 23,615.000-— Po partiji 773. Razni materialni razhodki, in sicer: Pozicija 1. Stroški za prevoz izdelanega tobaka in zabojev . . Din 2,827.000-— Po partiji 778. Poraba soli in drugi stroški: Pozicija 2. Za prevoz soli z vlačilnic in iz vagonov v skladišča in v glavna in postranska za-ložišča in za povračilo prevoznih stroškov kupcem soli vzdolž železniške proge, ki odvažajo sol z vagoni iz glavnih založišč . . . Din 3,845.000-— Pozicija 6. Za odstotek vele- zakupnikom prodaje soli . . . Din 500.000 — Din 4,345.000 — Po partiji 780. Za pisarniške in ekspedicijske stroške in porabo toka: Pozicija 1. Za porabo papirja, gume, barve itd., za nabavo novih klišejev za kolke in druge znamke in stroški za to, za popravila starih strojev in potrebščin in nabave novih, za tiskanje vseh vrst znamk, vrednotnic in drugih obrazcev in golic kakor tudi za nabavo potrebnega materiala in potrebščin, orodja za električni tok za pogon in drugi mali stroški in male potrebščine . . Din 2,020.000-— Pozicija 2. Za dnevnice članom komisije in nagrade osebju za kontroliranje izdelovanja znamk in drugih vrednotnic . kakor tudi za dnevščine in stroške odposlancev, ki opravljajo revizijo,.................Din 74.000-— Pozicija 3. Za izplačilo tehničnega in drugega osebja, izplačilo delavcev (delavk), zaposlenih pri perforiranju, gumiranju, tiskanju in vkladanju vseh vrst znamk in drugih vrednotnic, kakor tudi 3M % za zavarovanje delavcev po zakonu o zavarovanju delavcev zoper bolezen in za smrt . . . Din 870.000'— Din 2,964.000-— Po partiji 782. Za porabo vžigalic in drugi troški: Pozicija 1. Za porabo vžigalic Din 300.000"— Pozicija 3. Za prevoz vžigalic in prevozne stroške.............Din 125.000-— Din 425.000-— Po partiji 783. Poraba cigaretnega papirja in drugi stroški: Pozicija 1. Za porabo cigaretnega papirja in materiala za fabrikacijo....................Din 304.000'— Pozicija 2. Za izplačilo vseh delavcev (delavk), paznikov (paznic), mojstrov in drugi fabrika-cijski izdatki; za izdelavo cigaretnega papirja v privatnih tvomi-cah, za prevozne stroške kakor tudi za 3/4 % za zavarovanje delavcev po zakonu o zavarovanju delavcev zoper bolezen in za smrt Din 80.000'— Din 384.000'— Po partiji 803. Dnevnice davčnemu odboru in blagajnikom za uštevke: Pozicija 3. Prekočasno delo in nagrade za izdelavo in dovršitev poslov iz prejšnjih let . . . . Din 20.000'— Skupaj VIII. oddelek . . Din 91,374.500 — IX. oddelek. — Ministrstvo za vojsko in mornarnico. Po partiji 959. Za zaupne namene itd................... Po partiji 961. Nabava človeške hrane.................. Po partiji 967. Ostale garnizijske potrebščine: Pozicija 1. Nabava in popravila pohištva in pisarniških, kasamskih in konjušniških potrebščin itd. Po partiji 969. Artiljerijsko-tehnični stroški: Pozicija 1. Vzdrževanje orožja itd............................ . Din 135.000 — Pozicija 4. Plačevanje ročnega dela itd....................Din 2,600.000'— Pozicija 5. Plačevanje ročnega dela itd....................Din 2,300.000'— Pozicija 6. Gradnja, ustanavljanje itd.....................Din 335.000'— Pozicija 7. Obči stroški itd. . Din 260.000 — Pozicija 8. Plačevanje dela itd. Din 2,600.000'— Pozicija 10. Plačevanje dela in nabava itd..................Din 260.000'— Din 500.000 — Din 42,000.000 — Din 2.000.000 — Din 8,490.000'— Po partiji 977. Potrebe aviatike: Pozicija 1. Nabava šolskih avionov in motorjev Din 500.000'— Po partiji 977. a (nova). Podpiranje civilne aviacije Din 400.000'— Po partiji 977. b (no,va). Odškodnina za družbo «Franco-Roumaine> po pogodbi...........................Din 500.000'— Po partiji 979. Za izvedbo novega zakona o ustroju vojske in mornarnice .....................................Din 27,500.000'— Po partiji 984. V artiljerijsko-tehnični stroki (po členu 7. tega zakona).............................. • Din 17,140.000'— Po partiji 986. V inženjersko-tehnični stroki: Subpozicija 2. Izdelava novih in popravila obstoječih zgradb v večjem obsegu.......................Din 14,335.000'— Po partiji 986. a (nova). Za dovršitev vojaške ozkotirne proge od Plavnfce do Podgorice......................Din 2,000.000'— Po partiji 988. V sanitetni stroki....................Din 1,000.000'— Po partiji 1001. Proviantne potrebščine: Pozicija 1. Nabava človeške hrane itd..............Din 500.000'— Po partiji 1009. Popravila.......................... Din 500.000'— Po partiji 1014. Delna izgradnja glavnega aviatskega središča in nabava potrebnih strojev in orodja za to; material in delovna moč za njih redna popravila in vzdrževanje...............................................Din 500.000'— Po partiji 1028. Proviantne potrebščine...............Din 1,000.000'— Po partiji 1029. Oblačilne potrebščine................Din 4,000.000'— Po partiji 1030. Garnizijske potrebščine..............Din 500.000'— Po partiji 1031. Ostale garnizijske potrebščine . . • Din 500.000'— Po partiji 1034. Draginjske doklade...................Din 12,987.920'— Skupaj IX, oddelek . Din 136,852.920 — X. oddelek. — Ministrstvo za gradbe. Po partiji 1037. Gradbene doklade, honorarji in nagrade ...............................................Din 400.000'— Po partiji 1043. b (nova). Za gradnjo poslopja sre- skega sodišča v Uljmi..................................Din 500.000'— Po partiji 1054. Razna inženjerska dela: Pozicija 2. Popravila itd.......................Din 5,000.000 — Po partiji 1055. Razna arhitektonska dela: Pozicija 1. Redno vzdrževanje itd............................Din 2,000.000 — Pozicija 4. Dovršitev gimnazijskega poslopja v Cačku . • • Din 1,000.000'— Pozicija 6. (nova). Dovršitev sodno-poštne zgradbe v Petrovcu (I. obrok).....................Din 250.000— Din 3,250.000-— Po partiji 1058. Razni stroški v inženjerski stroki: Pozicija 3. Nadaljevanje začetih del za rekonstrukcijo državnih cest itd........................Din 20,000.000'— Po partiji 1067. Razna inženjerska dela: Pozicija 1. Popravila in vzdrževanje vseh državnih cest itd..............................Din 1,000.000 — Pozicija 6. (nova). Za izdelavo mostu čez reko Pivo v Ščepan- polju Din 400.000'— Din 1,400.000'— Po partiji 1068. Vzdrževanje in popravila državnih zgradb Din 500.000 — Po partiji 1080. Razna dela v arhitektonski stroki: Pozicija 1. Vzdrževanje zgradb Din 500.000'— Po partiji 1081. Gradnja cest in mostov: Poslednja subpozicija «Gradnja ceste od Plevlja do Ruda> Din 1,000.000'— Po partiji 1085. Osebni prejemki: Pozicija 3. Sistemizirani honorarji Din 40.000 — Po partiji 1099. a (nova). Dovršitev ceste od Niša do Zemunke (I. obrok) Din 250.000 — Po partiji 1107. Prispevki za vzdrževanje cest: Pozicija 1. Državnih Din 1,000.000 — Po partiji 1137. Vzdrževanje in popravila zgradb . . Din 500.000'— Po partiji 1139. Vzdrževanje državnih cest in mostov Din i,ooo.ooo-— Skupaj X. oddelek . . Din 35,340.000 — XI. oddelek. — Ministrstvo za promet. Po partiji 1160. Za gradnjo prog v tem letu .... Din 9,333.334'— Po partiji 1193. Upravni stroški: Pozicija 3. Najemnina za zgradbo direkcije, kape- tanij in ostalih njenih naprav..................Din 13.334-— Po partiji 1202. Plače neukaznega osebja: Pozicija 6. Prometni oddelek . ....................Din 2,115.699'— Po partiji 1204. Opravilne doklade in doplačila . . Din 200.000'— Po partiji 1208. Potni, vozni in selitveni stroški kakor tudi potne povprečnine..........................Din 833.334'— Po partiji 1209. Kilometrine in premije.........Din 4,830.000'— Po partiji 1212. Material in dnevne mezde za prometno in komercialno, postajno in skladiško službo: Pozicija 1. Material za prometno in komercialno službo . . Din 1,366.667'— Pozicija 2. Dnevne mezde delavcev za prometno in komercialno službo.....................Din 833.334'— Din 2,200.001 — Po partiji 1213. Material in dnevne mezde za vzdrževanje proge in ostalih naprav: Pozicija 1. Material za zgornji ustroj vseh sekcij, skladišč in delavnic za vzdrževanje proge . . Din 1,756.667'— Pozicija 2. Nabava potrošnega materiala za vse sekcije, za skladišča in delavnice za vzdrževanje prog kakor tudi za vzdrževanje brzojavnih in telefonskih signalnih naprav....................Din 1,026.667'— Pozicija 4. Dnevne mezde delavcev pri sekcijah, v skladiščih in delavnicah za vzdrževanje prog Din 1,708.334'— Din 4,491.668'— Po partiji 1214. Material in dnevne mezde za trak-cijsko (strojno) službo: Pozicija 1. Material za vse kurilnice, kurilniške delavnice in ostale naprave in priprave trak- cijske službe . ‘.............Din 41,413.334'— Pozicija 2. Dnevne mezde, delavcev vseh kurilnic, skladišč, kurilniških delavnic in ostalih naprav za trakcijsko službo . • Din 2,483.334'— Din 43,896.668'— Po partiji 1215. Razni materialni razhodki: Pozicija 1. Dotacija pokojninskim fondom železniškega osebja Din 5,643.900 — Pozicija 7. Popravila vozil . Din 25,566.667 — Din 31,210.567 — Po partiji 1216. Vozovna najemnina (tirov in najemnina za izposojena vozila), odškodnina za uničeno blago in izgubljeno prtljago na vožnji, refakcije, blagajniški nedostatki, neizplačani računi in obveze iz prejšnjih let kakor tudi povračilo preveč pobrane in dolžne voznine.................................................. Din 33,333.334'— Po partiji 1217. Stroški skupne službe, anuitete, obresti in nadavek (ažija)................................Din 1,653.334 — Po partiji 1219. Draginjske doklade...................Din 10,899.773'— Po partiji 1229. Nabava materiala za delavnice: Pozicija 1. Centrala v Nišu........................Din 616.667'— Po partiji 1230. Dnevne mezde delavcev: Pozicija 1. Centrala v Nišu........................Din 470.000'— Po partiji 1233. Draginjske doklade...................Din 510.000'— XII. oddelek. — Ministrstvo za pošto in telegraf. Po partiji 1264. Nagrada za izdelovanje zakonov, pravilnikov in za prekočasno delo.........................Din Po partiji 1268. Za nabavo papirja in kartona za znamke itd............................................. Po partiji 1276. Pouk in pripravljanje učencev in vzdrževanje poštno-telegrafskih šol v vsej kraljevini . . Po partiji 1278. Plače ukaznega osebja: Din Din 40.000'— 1,500.000'— 510.000-— 5 tajnikov I/IX-1 Din 11.000'— Stanarina Din 3.000'— 6 poštnohranilničnih uradni- kov II/V-1 Din 9.667'— Stanarina Din 2.400'— 4 uradniki 1I/IV-1 .... Din 5.840'— Stanarina Din 1.360 — 15 zvaničnikov III/l .... Din 16.800'— Stanarina Din 5.100 — 4 služitelji II/I Din 3.760"— Stanarina Din 1.200'— Din 60.127 — Po partiji 1281. ai (nova). Upokojevanje osebja . . Din 20.000 — Pc partiji 1282. Upravni stroški: Pozicija 3. Obči pisarniški stroški Din 66.667 — Pozicija 4. Tiskanje brezplač- nit» obrazcev, razglasov, pravil- nikov itd Din 93.334 — Pozicija 5. Odpis in vzdrže- vanje inventarja Din 14.667'— Pozicija 6. Kurjava in raz- svetljava Din 26.667 — Din 201.335 — Po partiji 1283. Draginjske doklade . . Din 109.600 — Po partiji 1285. Plače neukaznega osebja . Din 29.820 — Po partiji 1293. Materialne potrebe telegrafsko-tele-fonske službe: Pozicija 1. Nabava aparatov, orodja itd. . . . Po partiji 1336. Odplačilo kupljene hiše za poštno-telegrafsko direkcijo v Ljubljani itd.....................Din Din 5,000.000-- 57.000'- Skupaj XII. oddelek . . Din 7,527.882-- XIII. oddelek. — Ministrstvo za poljedelstvo in vode. Po partiji 1362. a (nova). Za kmetijski kredit po členu 29. zakona o kmetijskem kreditu Din 50,000.000'—, od tega prvi del Din 25,000.000 — Po partiji 1363. a. Podpora onim, ki so prizadeti po toči, poplavi in ostalih elementarnih nezgodah na poljskih pridelkih, po odločbi ministrskega sveta .... Din 3,000.000 — Po partiji 1363. b. Odškodnina kreditnim zadrugam na bivšem Štajerskem, ki so bile včlanjene v zvezo v Gradcu — na podstavi konvencij, sklenjenih z Avstrijo, po odločbi ministrskega sveta (I. obrok) Din 500.000'— Po partiji 1492. a (nova). Izdatki za preskrbovanje Crne gore s pitno vodo Din 200.000 — Po partiji 1620.. Vodne zgradbe: Pozicija 3. Redni izdatki za preskrbovanje Krasa s pitno vodo in obči izdatki za preskrbovanje z vodo Din 100.000 — Skupaj XIII. oddelek . . Din 28,800.000 — XV. oddelek. — Ministrstvo za trgovino in industrijo. Po partiji 1921. a (nova). Za podpiranje domače industrije ..............................................Din 200.000 — Po partiji 1923. a (nova). Kot začetno glavnico osrednje deželne posojilnice (središna zemaljska pozajmio-nica) v Beogradu po odločbi ministrskega sveta št. 5951 z dne 21. decembra 1923................................Din 1,000.000 — Po partiji 1924. a (nova). Stroški za udeležbo na dekorativni razstavi v Parizu..........................Din 1,000.000'— Po partiji 1983. a (nova). Za zidanje nove zgradbe in dozidavo enega nadstropja na zgradbi državne trgovske akademije v Beogradu ..............................Din > 500.000'— Skupaj XV. oddelek . . Din 2,700.000 — XVI. oddelek. — Ministrstvo za socialno politiko. Po partiji 2115. Invalidske podpore in doklade: Pozicija 1. Redna invalidnina in doklade . . Din 33,400.000-— Skupaj XVI. oddelek . . Din 33,400.000 — Pregled zvišb. Oddelek Razhodki Dinarjev L Vrhovna državna uprava 171,283.080- — II. Ministrstvo pravde 200.000 ■ — III. Ministrstvo za prosveto 7,375.200- — IV. Ministrstvo za vere 1,740.000- — j v. Ministrstvo za notranje posle 24,192.377- — VI. Ministrstvo za narodno zdravje 3,673.333'33 VIL Ministrstvo za zunanje posle 4,828.400- — VIII. Ministrstvo za finance 91,374.500- — IX. Ministrstvo za vojsko in mornarnico . . . 136,852.920- — X. Ministrstvo za gradbe 35,340.000- — XI. Ministrstvo za promet 146,607.713- — XII. Ministrstvo za pošto in telegraf 7,527.882- — XIII. Ministrstvo za poljedelstvo in vode .... 28,800.000 — XIV. Ministrstvo za šume in rudnike — — XV. Ministrstvo za trgovino in industrijo . . . 2,700.000- — XVI. Ministrstvo za socialno politiko 33,400.000' — XVII. Ministrstvo za agrarno reformo — — XV11I. Ministrstvo za ustavotvorno skupščino in iz- enačitev zakonov — — XIX. Proračunski rezervni krediti — — . Skupaj . . . 695,895.405 • 33 Člen 3. Še nadalje ostane v veljavi člen 3. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925., po katerem so prestali veljati krediti, ki so bili odobreni s proračunom državnih razhodkoy in dohodkov za leto 1924./1925. v skupnem znesku Din 66,544.691'— (izvzemši kredit po partiji 1277., 1. subpoziciji — kontrolni oddelek — Din 3,000.000'—, ki se s tem zakonom iznova upostavlja). Razen tega prestanejo veljati, ko stopi v veljavo ta zakon, ti-le krediti: a) Po proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1924./1925.: I. oddelek. — Vrhovna državna uprava. Po partiji 28. Plače, doklade in zviški ukaznega osebja: Pozicija 4. Za reguliranje zviškov itd.........Din 50.000' Skupaj I. oddelek . . Din 50.000- III. oddelek. — Ministrstvo za prosveto. Po partiji 248. Štipendije in podpore: Pozicija 4. Podpore siromašnim gimnazijskim učencem itd........................................Din 500.000' Skupaj III. oddelek Din 500.000- b) Po zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925.: I. oddelek. — Vrhovna državna uprava. Po partiji 8. Dolgovi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: Pozicija: 11. (nova). 6%ne obresti od dne 1. januarja 1924. do dne 1. januarja 1925. (480.000 belgijskih frankov) in 1. X. (800.000 belgijskih frankov) kot odplačilo belgijski družbi za tramvaje in razsvetljavo Beograda^ po razsodbi mednarodnega razsodišča v Parizu z dne 19. decembra 1923...........Din 3,840.000'— Po partiji 58. a (nova). Izplačilo dolžne najemnine za hleve družbi za eksploatacijo solunskega pristanišča (108.937'50 drahem)...................................Hin 119.832-— Skupaj I. oddelek . . Din 3,959.832-— VII. dodelek. — Ministrstvo za zunanje posle. Po partiji 684. a (nova). Povračilo zneska, najetegai iz 7%nega posojila po odločbi ministrskega sveta Po partiji 694. a (nova). Letna' anuiteta z obrestmi za hišo, kupljeno za kraljevski generalni konzulat v Chicagu, 30.000 zlatih dinarjev........................... Po partiji 694. b (nova). Izplačilo II. obroka zai kupljeno zgradbo poslaništva v Berlinu z 10%nimi obrestmi v znesku 33.000 dolarjev.................................. Po partiji 697. Razlike na kurzu za izplačilo v stari valuti itd................................................ Din 5,334.444 — Din 365.000 — Din 3,833.333-33 Din 3,833.333-33 Skupaj VII. oddelek Din 11,578.777-33 VIII. oddelek. — Ministrstvo za finance. Po partiji 714. a (nova). Odkup sveta^ izdelava načrtov in zidanje zgradb itd.............................Din 2,000.000'— Po partiji 917.a (nova). Za nakup zgradbe za okrožno finančno upravo v Vukovaru..............................Din 1,000.000'— X. oddelek. — Ministrstvo za gradbc. Po partiji 1043. a (nova). Povračilo zneska, najetega iz zunanjega 8%nega posojila v zlatu itd..................Din 10,000-000 — Skupaj X. oddelek ~." .' Din 10,000.000 — XIX. oddelek. — Proračunski rezervni krediti. Po partiji 2218. Kredit za nezadostno preliminirane razhodke itd..........................................Din 20,000.000'— Skupaj XIX. oddelek . . Din 20,000.000-— Člen 4. Krediti, odobreni po proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1924./1925., se znižujejo na letne zneske, in sicer: po partiji 33., subpoziciji 3., na Din 50.000 — 99 56. 99 3,000.000— V 99 248., poziciji 1., „ 99 3,000.000 — 9» 99 248., 99 3., 99 4,000.000— 99 255. 99 15,000.000— y> 99 354., poziciji 1., „ 99 400.000— 9* 448., 99 ^*9 99 99 600.000— 622. 99 300.000— 91 99 627. 99 2,000.000— 99 672. 99 34,722.000— 99 99 697. 99 135,000.000— 91 99 703., poziciji 3. pod d), subpoziciji 2., na Din 590.000— 19 99 719. 99 2,000.000— 99 99 766., poziciji 5., „ 99 1,800.000— 91 99 770., 99 ^*9 99 99 128,720.000— 99 99 771. 99 200,000.000— 99 99 773., poziciji 4., „ 91 500.000— 91 99 779., 11 I') M 95 9,000.000— 99 9* 779., 99 2., 9, 91 600.000— 99 91 779., 4 99 ■** 9 11 99 200.000— 99 91 781. 99 10,550.000— 99 99 948., poziciji 5., „ 99 3,000.000— 957. 99 4,000.000— 99 99 962., poziciji 1., „ 91 194,717.000— 91 99 978., » 8., ,, 99 150.000— 91 99 981. 99 5,000.000— 99 1046. 99 5,400.000— 19 99 1048. 99 99 1,250.000— 99 99 1320. 99 19 2,170.000— 11 99 1325. 99 99 150.000— 19 1330. 19 99 500.000— 99 1337. 99 600.000— 99 1338. 99 99 300.000— 99 19 1339. 99 60.000— 1340. 99 600.000— 1345. 99 200.000— 1346. 99 250.000— 99 99 1452., poziciji 7., „ 99 2,400.000-— 19 99 1455. 99 650.000— 99 99 1456. 99 2,000.000— 99 1457. 99 700.000— 91 1458. 99 99 620.000— 99 1459. 91 200.000— 99 2123. 99 99 500.000— 2125. 91 500.000— 99 91 2126. 91 250.000— 99 99 2206. 99 3,000.000— 91 91 2207., poziciji 1., „ 99 15,000.000— 19 91 2208. 99 7,000.000— 99 99 2219. 99 10,000.000— 91 99 2220. 91 1,000.000— Skupaj . . Din 814,200.380— Odobrenih po proračunu zai leto 1924./1925. 99 1.047,490.380— Letni prihranek . . Din 233,290.000— Pregled prihrankov. Od- delek Znesek Eazhodki na leto za V« dinarjev par dinarjev par a) Po prvem odstavku člena 3. tega zakona 63,544.691 . 21,181.563 67 I. b) Po odstavku pod a) člena 3. tega zakona: Vrhovna uprava 50.000 16.666 66 III. Ministrstvo za prosveto . . 500.000 — 166.666 67 v) Po členu 4. tega zakona . . 233,290.000 — 77,763.333 33 I. g) Po odstavku pod b) člena 3. tega zakona: Vrhovna uprava 3,959.832 VII. Ministrstvo za zunanje posle . 11,578.777 33 VIII. Ministrstvo za linance. . . . 3,000 000 — X. Ministrstvo za gradbe. . . . 10,000.000 — XIX. Proračunski rezervni krediti . 20,000 000 — Skupaj dinarjev za 4/u • • 147,666.839 66 Člen 5. I. Besedilo partije 291., pozicije 1., v proračunu razhodkov se izpreminja ter se glasi: Univerza v Beogradu: Medicinska fakulteta: Fiziološko-histološki institut (dovršite.v zidanja z vsemi instalacijami).................................................Din 4,000.000'— Interna klinika (od skupno preliminiranega kredita v znesku Din 7,905.389'28)......................................... 2,500.000'— Anatomski institut (od skupno preliminiranega kredita v znesku Din 8,859.681'10)......................................„ 2,500.000'— Patološki institut (dovršitev zidanja z vsemi instalacijami) ......................................................... 1,000.000 — Klinični amfiteater za kirurgijo (dovršitev zidanja z vsemi instalacijami)............................................„ 1,000.000'— II. V besedilu partije 366., pozicije 1., v proračunu razhodkov naj se postavijo pred besedama: «Šolska nadzorništva» besede: «Učiteljišča in pedagoški oddelki, meščanske šole.» III. V besedilu partije 366., pozicije 21., subpozicije 6., naj se postavijo namesto besed: «Gospodarstvo učiteljišča v Čakovcu; besede: «Vzdrževanje internatov pri učiteljiščih v Hrvatski.» IV. V besedilu partije 369. v proračunu razhodkov naj se dodado na koncu besede: «in za zidanje III. nadstropja za učiteljišče na poslopju L gimnazije v Sarajevu.» V. Besedilo partije 695. v proračunu državnih razhodkov: «Stroški za razmejitev Din 3,000.000 —» naj postane pozicija 1. te partije. VI. Besedilo partije 770., pozicije 3., v proračunu državnih razhodkov se izpreminja ter se glasi: «Pozicija 3. Za odstotek prodajalcem tobačnih izdelkov v državi, za (25 % in 50 %) odstotek za prodajanje tobačnih izdelkov v državi in v inozemstvu in za odstotek posrednikom za prodajanje tobaka v listu Din 120,720.000'—.» Pozicija 3. a (nova). Za izdatke pri tobačnih izdelkih po odločbah upravnega odbora po točki 10.) člena 6. uredbe o samostalni monopolni upravi in pravilniku ministra za finance Din 8,000.000'—.» VII. V besedilu partije 770., pozicije 4., v proračunu državnih razhodkov naj se postavita pred besedo: «Vzdrževanje» besedi: «nabava in». VIII. V besedilu partije 777., pozicije 1., v proračunu razhodkov naj se izpustita besedi: «Velesu in». IX. Partija 907. v proračiuni razhodkov se izpreminja ter se glasi: «Za dozidavo II. nadstropja za pisarne na zgradbi oblastne finančne direkcije v Novem Sadu.» X. V besedilu partije 987., subpozicije 2., v proračunu razhodkov naj se dodado za besedama: «obstoječih zgradb» besede: V. V členu 35. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925., naj se doda na koncu: «Ta odpravniška dokladai obre-menja državo, če je starejšina zastopništva odsoten od redne dolžnosti po službenem poslu. Če pa je starejšina zastopništva odsoten od redne dolžnosti po svojem privatnem poslu, se izplačuje odpravniška doklada iz njegovih skupnih prejemkov.» VI. Člen 51. zakonai o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se izpreminja ter se glasi: «Odredbe § 26. zakonskega člena IX. iz leta 1918. in odredbe točke 4. § 2. ; zakonskega člena XXXIV. iz leta 1916. prestanejo veljati dne 1. avgusta 1925. | V krajinah, kjer se odmerja davek podjetjem, zavezanim javnemu polaganju računov, po donosnosti, ne spadajo za izračunavanje donosnosti v osnovo plačane državne davščine. Na ozemlju vse kraljevine se smatrajo za režijske stroške plačani pribitki, ki so bili medeni med vojno in po njej: (60 % v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini, dve tretjini od 90%, t. j. 60 % v Sloveniji in Dalmaciji, 30 % izredni pribitek v vsej kraljevini; davek na poslovni promet; invalidski davek in vojaško-komorska doklada; vse občinske, mestne, sreske, okrožne in oblastne doklade. Podjetja^ zavezana javnemu polaganju računov, morajo dajati na zahtevo finančnega oblastva na vpogled svoje knjige in račune. Organi, ki vrše vpogled, morajo varovati tajnost ter ne smejo raztezati vpogleda na nič drugega nego na ono, kar vpliva na pravilno odmero davka, ki ga plačujejo prednja podjetja. Minister za finance se pooblašča, da predpiše o vsem tem natančnejše odredbe s pravilnikom in izvrši s tem izenačitev davčnih bremen, kolikor dopuščajo to pri teh davčnih zavezancih zakonski predpisi.» VII. Člen 56. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se izpreminja ter se glasi: Vsi telesni delavci (delavke), ne glede na značaj posla; katerega opravljajo, ki ne prejemajo zaslužka od države, nego od privatnih oseb ali naprav, morajo plačevati izza dne 1. aprila 1925. od svojega zaslužka: 2 % kot ne-posrednji davek in kot vse državne in specialne pribitke; OSO % kot invalidski davek; O20 % kot vojaško-komorsko doklado in 0'60 % kot izreden pribitek. Za osnovo odmeri samoupravnih davkov, če in kolikor jih morajo kje plačevati telesni delavci (delavke), služi 0'50 Din od 100 Din zaslužka'. Telesni delavci (delavke) pod 18 in nad 65 let starosti vobče, telesni delavci (delavke), katerih zaslužek znaša manj nego 5000 Din na leto, in sezonski kmetijski delavci (dninarji) so oproščeni plačevanja tegai davka. Delodajalci jamčijo za plačevanje davka svojih telesnih delavcev (delavk). S tem se razveljavljajo vse ostale dotične odredbe, ki so doslej veljale v poedinih pokrajinah.» VIII. Členu 64. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se dodajajo novi odstavki, ki se glase: «Vkljub odredbam člena 174. finančnega zakona za leto 1924./1925. se izza dne 1. avgusta 1925. ne bo odmerjal in pobiral pribitek na imovinski davek, določen z odredbami tega člena. Na davek za zgradbe, odmerjen po kosmati najemnini, se smejo odmerjati in pobirati izza dne 1. avgusta 1925. v Hrvatski, Slavoniji, Sremu, Banatu, Bački in Baranji občinske in mestne doklade največ do 200 %, sreske, županijske in oblastne doklade pa največ do 100 %.» IX. Členu 92. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: •^Za pogodbe ali listine o nakupu teh imovin se pobira samo redna taksa iz tar. post. 12. zakona o taksah, in sicer po stopnji in predpisih, ki veljajo sedaj. Predpis drugega odstavka 1. pripombe k tar. post. 169. taksne tarife zakona o taksah velja tudi zai vse druge listine, prej potrjene po državnih oblast vih.» X. Člen 101. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se izpreminja ter se glasi: «Proge, določene v členu 8., točki 8.), tega zakona in proge Čačak-Laj-kovac in Niš-Knjaževac se grade ali so se zgradile za državno potrebo; razlastitev privatnih posestev za te gradnje se mora plačati iz kredita, odobrenega s členom 8., točko 8., tega zakona, kolikor jo niso do danes plačala dotična okrožja z denarjem, nabranim med prebivalstvom, in kolikor se prebivalstvo v okoliših teh prog ni prostovoljno zavezalo, plačati razlastitev.» Člen 9. Odredbi člena 62. finančnega zakona za leto 1924./1925. se daje nastopno zakonodajno tolmačenje: «Potrebe, ki so omenjene v členu 62. finančnega zakona za leto 1924./1925.^ se morajo smatrati tako, da obsezajo vse potrebe pri založiščih nepredelanega tobaka, nadzorništvih, fermentacijskih skladiščih in barakah; za izplačevanje najemnine zgradb in zemljišč za spravljanje tobaka; za zavarovanje tobaka, zgradb, skladišč in barak (v katerih je spravljen nepredelani tobak); za potne račune članov komisije za nakupovanje in prevzemanje predmetov v inozemstvu; za potne račune odposlancev inozemskih firm za pregledovanje tobaka, namenjenega za izvoz, uradnikov uprave, ki spremljajo odposlance, kakor tudi za potne račune odposlancev uprave zai prodajo tobaka v inozemstvu, za vse stroške, učinjene zaradi prodaje tobaka; za izplačila dnevničarjev in nadzorstvenega osebja pri nadzorništvih, založiščih, skladiščih in barakah; za vzdrževanje in ureditev preizkusnih postaj; zai prirejanje praktičnih tečajev; za popravila in predelave skladišč in barak, nabavo pohištva pri teh napravah, kurjavo, razsvetljavo, pisarniške in druge stroške.» Člen 10. I. Členu 46. na koncu finančnega zakona za proračunsko leto 1924./1925. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: «Minister za finance se pooblašča, da sme izplačati centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu na račun poplavnih prispevkov po zemljiščih, ki so pod agrarno reformo ,v območju Vojvodine, preko kredita v znesku Din 3,000.000‘—, odobrenega po partiji 2206. proračuna državnih razhodkov, če in kolikor bo odmerjeni in zbrani dohodek agrarne reforme od poplavnih prispevkov večji od te svote, za vzdrževanje obrambnih hidrotehničnih naprav.» II. Členu 71. finančnega zakona za leto 1924./1925. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: «Te pravice in dolžnosti načelnika računovodstvenega oddelka preidejo, kadar je odsoten, na njegovega namestnika, ki ga odredi uprava državnih monopolov s svojim odlokom.» III. V tretji vrsti prvega odstavka člena 105. finančnega zakona za proračunsko leto 1924./1925. naj se postavijo besede: «v francoskih frankih 3,000.000'—, v zlatih dinarjih pa 1,000.000'—». IV. V členu 117. finančnega zakonai za leto 1924./1925. naj se postavi v poslednjem odstavku namesto vsote: «Din 50.000'—» vsota: «Din 100.000'—». V. Odredbi člena 275. finančnega zakona za proračunsko leto 1924./1925. se dodaja nastopni odstavek: «Pravico do podpore imajo poleg kvalificiranih občinskih tajnikov (delovodij) izza dne 1. avgusta 1925. tudi namestniki in vršilci dolžnosti občinskih tajnikov.» Člen 11. Kraljevski vladi se odobruje naknadni kredit po partiji 57. proračunskih dvanajstin za mesece april, maj, junij in julij 1925. v znesku Din 45,000.000'— za izvedbo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih kakor tudi o prometnem osebju. II. del. A. Pooblastitve za poedina ministrstva. Ministrstvo za finance. Člen 12. Vkljub členoma 94. in 95. kazenskega postopnika za monopolne prestopke se dovoljuje upravi državnih monopolov, da sme izkazovati in vknji-ževati dohodke od tihotapskih kazni in dohodke od prodaje zaseženih tihotapskih stvar) kot dohodke iz izvršenega plačila; vendar pa se mora vršiti povračilo kazni in vrednosti zaseženih stvari v breme teh dohodkov onega proračunskega leta, v katerem se izda razsodba o povračilu. Tako je treba postopati z vsemi doslej neizvršenimi povračili; kolikor pa so se doslej izvršila povračila na ta način, se smatrajo za pravilno izvršena. Prav tako se mora vršiti tudi povračilo monopolne takse nai monopolizirane predmete v breme dohodkov onega proračunskega leta, v katerem se je izdala pristojna odločba, ne glede nai proračunsko leto, ko je bila taksa plačana. Člen 13. Ministrski svet se pooblašča, da sme predpisati na predlog ministra za finance in sporazumno s finančnim odborom pravilnik za izdajanje cigaret za reprezentacijo brezplačno ali pod prodajno ceno. Ta pravilnik mora stopiti v veljavo najkesneje do dne 1. novembra 1925. in s tem dnem prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi in vse dosedanje odločbe. Člen 14. Dokler ne stopi v veljavo zakon o izenačitvi neposrednjih davkov ,v vsej državi, se pobira komorska doklada, katere pobiranje je ustanovljeno s členom 59. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925., povsem po členu 242. zakona o ustroju vojske in mornarnice od vseh obveznikov ,v državi, ne glede na to, ali že plačujejo podobne davke po prejšnjih zakonih. Vendar pa so plačevanja komorske doklade vobče oproščena novozgrajena poslopja, ki uživajo olajšave glede plačevanja davkov. ■): • • ■ , Člen 15. Členu 64. zakona o monopolu tobaka se dodaja nov odstavek, ki se glasi: «Narodni poslanci, organi samoupravnih teles in državni uradniki ne smejo biti poverjeniki in tudi ne namestniki v komisijah za odkup tobaka.» Člen 16. Ukinja se naredba, izdana k tobačnemu monopolnemu poslovanju za Bosno in Hercegovino iz leta 1880., s katero je bilo izjemoma dovoljeno, saditi tobak za lastno uporabo itd. Ikč* Člen 17. Predpis šestega odstavka člena 34. zakona o državni trošarini velja tudi za kazniva dejanja te vrste, storjena do vštetega dne 19. novembra 1923. Po tem predpisu je treba postopati tudi glede kaznivih dejanj, storjenih z neupravičenim točenjem pijač (tar. post. 62. in 63.) do vštetega dne 30. junija 1925. Prav tako velja predpis člena 216. finančnega zakona za leto 1924./1925. tudi za vsa tobačna kazniva dejanja, storjena do konca leta 1924. z neupravičenim sajenjem tobaka ali večjega števila stebel. •tS*' ' Člen 18. Trošarinska stopnja iz št. 14. in 15. člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se določa z Din 25'—. Količine, že spravljene v promet, plačajo razliko trošarine. Prijaviti se morajo za plačilo te razlike v osmih dneh, ko stopi ta zakon v veljavo. Neprijavljene količine se smatrajo za vtihotapljene. Na vsakih 250 hi absolutnega alkohola, spravljenega v promet po gorenji stopnji v državi, imajo izdelovalci alkohola pravico, plačati na 100 hi alkohola državno trošarino po 20 dinarjev od hl°, če izvozijo predhodno prav toliko količino v inozemstvo. Odredbe tretjega odstavka § 6. zakonskega člena XX. iz leta 1899. veljajo v vsakem primeru tudi tukaj za vso kraljevino. Natančnejše odredbe za izvrševanje tega člena predpiše minister za finance. Na predmete iz št. 8. tarife v členu 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se pobira državna trošarina samo na sladkor in alkohol, iz katerega se ti predmeti izdelujejo, po dotičnih predpisih. Kontrolna odškodnina (pristojbina) za denaturiranje špirita iz 4. pripombe k št. 14. taksne tarife člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se določa z Din 0’50. Člen 19. Pripomba k točki 17.) člena 6. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah postane «1. pripomba» in v njej je treba postaviti namesto besed: «oni bencin, ki ima pri toploti 12° R (+ 15" C) manjšo gostoto nego 0‘770 %» besedo: «Bencin», kot 2. pripombo pa postaviti: 2. pripomba. Destilati rudninskega olja, ki so pri 12° R (+ 15° C) težji nego (V850, niso trošarinski predmeti in zanje se ne plačuje trošarina. Člen 20. Vsa izvršena izplačila za plače, pokojnine, doklade in potne stroške državnih uslužbencev v času od dne 1. decembra 1918. do dne 31. marca 1925., za katera ni bilo svoje dni zadosti otvorjenega kredita ali za katera je bil po členu 75. zakona o državnem računovodstvu kredit zatvorjen ali je bilo odrejeno izplačilo po členu 131. istega zakona s tem, da se kredit pozneje otvori, in ki se še sedaj vodijo v kasah glavne državne blagajne, okrožnih ali sreskih finančnih uprav kot začasni izdatki, se priznavajo za stalne izdatke ter se morajo kot taki izknjižiti in izkazati posebe v zaključnem računu za proračunsko leto 1924./1925., če ugotove njih pravilnost organi glavne kontrole in če se ni prekoračilo število uslužbencev, določeno s proračunom. Kako naj se vknjižujejo ti izdatki, predpiše minister za finance sporazumno z glavno kontrolo. Ministrstvo pravde. Člen 21. Minister pravde se pooblašča, da sme presežke dohodkov od produktivnih gran (industrije in ekonomije) pri kazenskih zavodih v Hrvatski in Slavoniji uporabiti za prehrano obsojencev, kurjavo in razsvetljavo. Prav tako sme iz obratne glavnice in čistih dohodkov kaznilnic, sodnih zaporov, prisilnili delavnic in domov za vzgajanje maloletnikov nabavljati orodje in stroje ter kupovati zemljišča in kmetijske priprave, potrebne za izpopolnjevanje obsojencev in gojencev omenjenih zavodov v obrtu in industriji — vse to v mejijh predpisov zakona o državnem računovodstvu in po predhodni odobritvi finančnega odbora. Člen 22. Minister pravde se pooblašča, da sme v dveh mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo, ustanoviti naredboma ožje okoliše vseh javnih bilježništev v območju banskega stola v Zagrebu (v Hrvatski in Slavoniji). Z razglasitvijo te naredbe izgube veljavo vse dosedanje odredbe in naredbe o ožjem okolišu vseh javnih bilježništev, kolikor ne bi minister pravde odredil drugače. Člen 23. Minister pravde se pooblašča, da sme ustaviti nadaljnje delo glede komasacije v onih občinah Banata, Bačke in Baranje, v katerih je bila komasacija sklenjena pred dnem 1. decembra 1918., a se zemljišča še niso izmerila; občine ne izgube pravice, po veljavnih predpisih iznova zahtevati komasacijo. Minister pravde se pooblašča, da sme izvršiti za območje krajiiško-pri-morske, zagrebške, osiješke in sremske oblasti v zakonu o komasaciji zemljišč (z dne 22. junija 1902.) dopolnitve v ustroju dosedanjih županijskih komasacijskih ali razgodbenih komisij in deželne komisije. § 25. zakona z dne 22. junija 1902. o komasaciji zemljišč se uporablja tudi razgodbeno in delitveno postopanje pri zemljiških zajednicah. Razveljavlja se poslednji odstavek § 80. zakona z dne 25. aprila 1894. (zakona o ureditvi zemljiških zajednic). Ministrstvo za prosveto. Člen 24. Minister za prosveto se pooblašča:, da otvori v Beogradu veliko trgovinsko šolo (akademijo trgovine) iu da predpiše skladno s členom 94. ustave uredbo o njeni ureditvi, ki bo veljala, dokler se ne sklene zakon o njej. Ministrstvo za vere. Člen 25. Minister za vere se pooblašča, da sme po členu 94. ustave uredboma nagrado za župnijske duhovnike, določeno v členu 8. zakona o ureditvi duhovniškega stanu kakor tudi v specialnih uredbah, pravilnikih in odločbah pristojnih državnih teles in bivših pokrajinskih srbsko-pravoslavnih cerkvä, ki jo prejemajo neposredno od župnika za izvrševanje duhovniških opravil, po poedinih krajevnih razmerah zvišati dvakrat do desetkrat, in sicer sporazumno s finančnim odborom. Člen 26. Minister za vere se pooblašča, da sme sprejemati v gimnazijske internate pri bogoslovnicah izključno otroke padlih in v internaciji umrlih svečenikov, vojne sirote in otroke popolnih invalidov. Ti otroci se šolajo ob državnih stroških, po dovršenih štirih gimnazijskih razredih pa morajo vstopiti v bogoslovnico ter po končanih bogoslovnih naukih oditi službovat tja, kamor jih pošljejo državna in cerkvena oblastva, zakaj če ne slušajo, ne morejo dobiti nobene državne službe. Pravilnik o sprejemanju v te internate predp+še minister za vere sporazumno s sinodom srbske pravoslavne cerkve. Člen 27. Minister za vex-e se pooblašča, da sme, če v bogoslovnicah ne bi bilo dovolj rednih učiteljev, postavljati honorarne učitelje drugih državnih šol; izplačevanje njih honorarjev pa obremenja nepotrošene plače praznih profesorskih in suplentskih mest. Člen 28. Minister za vere se pooblašča, da sme s komisijsko ekspertizo razmejiti posestva v Južni Srbiji med cerkvami in samostani na eni in šolami na drugi strani. Prav tako se smejo izvršiti po strokovni komisiji razmejitve med državnimi in cerkveno-samostanskimi posestvi v eparhijah: cetinjski, nikšiški in peški v Črni gori in urediti razmerja med zavatinarji in zakupniki cerkveno-saimostanskih posestev na eni in pristojnimi cerkvenimi oblastvi na drugi strani. Po ureditvi teh razmerij se izroče cerkvena in samostanska posestva v Črni gori v lastno uporabo pristojnim oblastvom srbske pravoslavne cerkve. Dohodki s teh posestev se morajo, kolikor se zadosti členu 120. konzi-storialne ustave za Črno goro, vlagati v državno blagajno za pokrivanje cerkvenih potreb v Črni gori, razen če so po bistvu obveze privatno-pravnega značaja. Navodila za izvrševanje te razmejitve in ureditve izda minister za vere sporazumno z ministrom za finance (z generalno direkcijo državnih posestev). Ministrstvo za gradbe. Člen 29. Ministru za gradbe se dovoljuje, da sme tudi na račun kreditov, odobre-nik za uradnike, postavljati dnevničarje, skladno s členom 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; vendar pa ne stud biti skupno število oseb, postavljenih v breme dotičnega kredita, večje nego število mest, določenih v dotični proračunski partiji. Odrejena dnevnica se mora izplačevati iz kreditov, odobrenih za plače, in iz kreditov, odobrenih za draginjske dnevnice. Strokovno tehnično osebje, ki se postavi za dnevničarje, ima, če se premesti ali če službeno odpotuje iz svojega stalnega stanovališča, pravico do potnih, voznih in selitvenih stroškov kakor aktivni državni uslužbenci istega položaja. Ministrstvo za promet. Člen 30. Ministrski svet se pooblašča, da predpiše na predlog ministra za promet in sporazumno s finančnim odborom pravilnik o uporabljanju državnih avtomobilov in voz. Izza dne 1. novembra 1925. morejo imeti pravico do službenega avtomobila in voza samo oni državni uslužbenci, za katere je ta pravica v novem pravilniku določena. Ministrstvo za pošto in telegraf. Člen 31. Minister za pošto in telegraf se pooblašča, da sme prekoračiti število uradniških in zvaničniških mest pri partijah 1284. in 1285. proračuna za toliko, kolikor znaša število teh uslužbencev pri francoski radijski postaji v Beogradu. Ministrstvo za šume in rudnike. Člen 32. Zavarovanje delavcev in osebja pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone, veljavne za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, je izvzeto iz zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. Minister za šume in rudnike se pooblašča, da predpiše na osnovi drugega odstavka člena 94. ustave uredbo o zavarovanju delavcev in osebja pri bratovski skladnici, ki spada v njegovo izključno pristojnost. Ministrstvo za trgovino in industrijo. Člen 33. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme izpremeniti dosedanjo dvoletno trgovsko šolo v Skoplju v štiriletno trgovsko akademijo ter jo povsem organizirati po veljavnem zakonu in ostalih predpisih za trgovsko akademijo v Beogradu. Člen 34. Otok Krk in Kastav se priključujeta trgovski in obrtniški zbornici v Senju. Zakonski člen 6. iz leta 1868. o trgovskih in obrtniških zbornicah in vse naredbe, izdane na njega podstavi, se razširjajo v vsej svoji veljavnosti na gorenje območje. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme, če se razširi območje trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu, po odredbi § 4. zakonskega člena^ omenjenega v prednjem členu, zaradi reorganizacije zbornice z uredbo izpremeniti in dopolniti ta zakonski člen glede ustanavljanja novih odsekov, zviševanja števila zborničnih članov in glede načina, po katerem naj se vrše volitve. Ministrstvo za socialno politiko. Člen 35. Minister za socialno politiko se pooblašča, da sme vkljub predpisu drugega odstavka § 209. zakona o zavarovanju delavcev odrediti kesnejši rok za izvajanje zavarovanja ob onemoglosti, starosti in smrti. Minister za socialno politiko se pooblašča, da sme rok za izvajanje tega zavarovanja za poedine pridobitne grane odrediti posebe, in sicer glede na ekonomske razmere dotične grane. Ministrstvo za agrarno reformo. Člen 36. Minister za agrarno reformo se pooblašča, dai sme zaradi naseljevanja in | preskrboivanja siromašnih poljedelcev z nepremičnimi imovinami organizi- j rati nakupovanje takih imovin z dajanjem posojila. V ta namen se dovoljuje ministru za agrarno reformo iz glavne državne | blagajne ministrstva za finance posojilo Din 10,()0().000‘—, ki naj tvori dond j ministrstva za agrarno reformo za dajanje posojil za nakupovanje nepremičnih imovin zaradi kolonizacije in preskrbovanja siromašnih poljedelcev z njimi». ; Ta vsota se mora takoj izročiti državni hipotekarni banki, ki bo izplačevala j po svoji podružnici v Skoplju kupljene imovine in pobirala dana posojila. | Ta posojila naj se pobirajo po vseh predpisih, ki veljajo tudi za ostala j posojila pri tej banki, in v rokih, ki jih odredi s pravilnikom minister za agrarno reformo. Prav tako se predpiše s pravilnikom rok, v katerem mora j ministrstvo za agrarno reformo to posojilo vrniti ministrstvu za finance. V katerih krajinah naj se kupujejo omenjene imovine in ob kakšnih po- J gojih se bodo dajala posojila iz tega fonda in komu, to se predpiše s prat- j vilnikom, ki ga izda minister za agrarno reformo z odobritvijo ministrskega sveta. Kupci takih imovin, ki dobe posojila iz tega fonda, ne smejo, dokler fondu posojil popolnoma ne izplačajo, prenesti kupljene imovine na koga drugega brez predhodne odobritve ministra za agrarno reformo. Člani sreskih komisij, ki ocenjajo po predpisih pravilnika, koliko se sme dati kol posojilo za nakup izvestne nepremične imovine, in ki bi vršili cenitve brezvestno in očito na škodo državnih interesov, se kaznujejo poleg tega, da so odgovorni za povračilo škode državi ali fondu, z zaporom do enega leta. Te kazni izrekajo redna pristojna sodišča. Predsednike in tajnike občinskih oblastev, ki ne dovrše v roku, določenem s pravilnikom, potrebnih poslov za prenos tapij teh imovin, sme kaznovati minister za agrarno reformo v denarju od 500 do 5000 dinarjev; zoper to obsodbo ni pritožbe. Te kazni se izrekajo v korist gorenjega fonda. Celokupni posel glede tega odkupa pri občinskih oblastvih, policijskih (političnih) oblastvih in prvostopnih sodiščih kakor tudi pri vseh drugih oblastvih, vse prošnje, vsa potrdila in ostale potrebne listine so oproščene plačila taks, prav tako pa prenosnih taks in taks za intabulacijo. Člen 37. Bivšim čivčijaim v onih novih krajinah Srbije in Črne gore, ki so jima bile pridružene po vojnah leta 1912./1913., ki se žele izseliti iz naše države, se dovoljuje vkljub § 22. predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919., da smejo imovine, ki jih imajo po čivčijskem pravu, prodati in tapije na kupca prenesti pred sodišči. Ti prodajalci morajo predložiti ob prenosu tapij potrdila policijskega oblastva, da so se jim prijavili za končno izselitev in dobili dovolitev. Potrjevaje prenos tapij pri takih imovinah, morajo sodišča označiti, da jih prevzemajo kupci z onimi obvezami prenositeljev teh pravic, ki zadenejo prenositelje, ko se sklene zakon o likvidaciji agrarnih razmerij v teh krajinah. Člen 38. Minister za agrarno reformo se pooblašča, da sme, dokler se ne sklene zakon o razlastitvi veleposestev in o kolonizaciji, dovoljevati tudi zemlje-knjižni prenos nepremičnin, ki so pod agramo reformo ter presezajo maksimum, predpisan z zakonom: 1. ) površine, sposobne za obdelovanje: agrarnim interesentom vseh vrst, in sicer toliko površino, do kolikršne imajo po sedaj veljavnih zakonskih predpisih pravico zakupa; 2. ) ostale površine (šume, pašniki in nerodovitna zemljišča), ki preostanejo, ko se zadosti potrebam agrarnih interesentov, navedenih pod 1.): poedincem in jurističnim osebam. Od kupnine mora plačati prodajalec 10% za kolonizacijski fond ministrstva za agrarno reformo. Izvzete so odtujitve za humanitarne in prosvetne namene. Če se navede v pogodbi neresnična cena, se mora pobrati od prodajalca kazen v znesku dvajsetkratue razlike med faktično pogojeno in v pogodbi označeno ceno, prav tako v korist omenjenega kolonizacijskega fonda. Za pogodbe, ki se nanašajo na agrarne interesente, se ne plačuje ne prenosna državna ne samoupravna taksa. Kupljene nepremičnine se ne smejo nikakor odtujiti v desetih letih; obre'meniti pa se smejo samo z dovolitvijo ministra za agrarno reformo. Vsa potrdila in druge listine, potrebne za revizijo agrarnih interesentov, ki jim je bila zemlja dodeljena, so proste vseh taks. Minister za agrarno reformo in minister za finance predpišeta sporazumno pravilnik o izvajanju tega zakona, pobiranju, vknjiževanju in porabljanju teh dohodkov in o predpisovanju navedene kazni. 1 B. Ostale odredbe. Člen 39. Državni vojaški in civilni uslužbenci in uslužbenci državnih prometnih naprav, ki so bili izvun državne službe (v pokoju, odpuščeni ali v ostavki), preden so stopili v veljavo zakoni: o ustroju vojske in mornarnice z dne 9. avgusta 1923., o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923., a so bili, ko so stopili v veljavo ti zakoni, iznova sprejeti ali se še sprejmejo v državno službo, ne smejo biti upokojeni s pokojnino, ki jim pripada po teh zakonih, pred potekom treh let od dne, ko so zopet vstopili v državno službo. Če se upokoje laki uslužbenci pred potekom triletnega roka, se jim določi pokojnina po odredbah prejšnjih zakonov po prejemkih, ki so jih imeli ali bi jih bili imeli pred vnovičnim vstopom v državno službo, po plači položaja, dobljenega z reaktivacijo. čas, ki so ga prebili v državni službi po vnovičnem vstopu, se jim računi za odstotek. Triletni rok se šteje v efektivnem trajanju. Ta odstavek se ne nanaša na one, ki so bili pred razglasitvijo tega zakona postavljeni v pokoj, najsi jim je bila pokojnina urejena ali ne. Od tega so izvzeti oni uslužbenci iz prvega odstavka, ki morajo biti pred potekom triletnega roka po zakonu samem upokojeni, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za popolno pokojnino, in sicer ti poslednji, če se ne upokoje na lastno prošnjo. Prav tako se ne uporabljajo odredbe prvega odstavka tega člena: 1.) na uslužbence, omenjene v prvem odstavku, ki bi bili pred potekom triletnega roka upokojeni po poslednjem odstavku člena 137. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in 1.) za rodbinske pokojnine uslužbencev, omenjenih v prvem odstavku, če so umrli kot aktivni pred potekom triletnega roka. Člen 10. Državni vojaški in civilni uslužbenci kakor tudi uslužbenci državnih prometnih naprav, ki se pomaknejo v višjo skupino, pridobe pravico do osebne pokojnine po prejemkih te skupine, če so prebili v njej najmanj leto dni službe; drugače jim pripada pokojnina po prejemkih skupine, v kateri so bili prej. Od tega*so izVzeti oni uslužbenci, ki so upokojeni po poslednjem odstavku člena 137. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, kakor tudi oni, ki so upokojeni, ker so dovršili 60. leto starosti ali ker so postali duševno ali telesno nesposobni za službo. To ne velja za rodbinske pokojnine državnih uslužbencev, ki umrjejo kot aktivni. Člen 41. Osebe, ki so dovršile 60. leto starosti, ne smejo biti sprejete v državno službo. Odredbe tega člena kakor tudi členov 39. in 40. tega zakona se ne nanašajo im ministre, državne podtajnike in pomočnike ministrov. Člen 42. , Civilni in vojaški uradniki bivše kraljevine Črne gore, ki niso bili do razglasitve tega zakona sprejeti za uradnike in jim tudi ni urejena pokojnina, se upokojujejo po zakonih, ki so veljali, preden se je sklenil zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. Člen 43. Oblastnim in sreskim veterinarjem kakor tudi inženjerjem pri gradbenih sekcijah na predvojnem ozemlju Srbije in Črne gore pripadajo, če potujejo po naročilu pristojnega oblastva v službenem poslu izvun svojega stalnega stanovališča, iz državne blagajne povračila potnih in voznih stroškov in dnevnice po odredbah uredbe D R br. 96.000 z dne 30. septembra 1920. o povračilu stroškov državnim uradnikom ob službenem potovanju in selitvi in njenih izpremembah in dopolnitvah z dne 1. oktobra 1923., DR br. 121.400; odpada pa jim mesečna doklada 40 (štirideset) dinarjev, ki so jo prejemali po odredbah točk 7.) in 8.) člena 3. zakona o stroških upravnih oblastev iz leta 1899. Člen 44. Uradniki centralnih versko-avtonomnih oblastev, ki dobivajo svoje uradniške prejemke iz fondov teh oblastev, uživajo vse ugodnosti, ki jih imajo državni uradniki glede plačevanja državnih in ostalih samoupravnih in občinskih davkov in pribitkov (doklad) kakor tudi ugodnosti glede vožnje po državnih železnicah in parnikih. Člen 45. Za izplačevanje zvišanih draginjskih doklad duhovnikom vseh konfesij, usvojenih z ustavo, se zvišujejo, kolikor ne zadoščajo, dosedanji proračunski krediti po členu 4. finančnega zakona za proračunsko leto 1924./1925. iz partije 57. proračuna razhodkov. Člen 46. Z dnem 1. avgusta 1925. se ukine odločba ministrskega sveta z dne 25. novembra 1919., B br. 9048, o selitvenih, potnih in kurirskih stroških uradnikov v diplomatski in konzularni službi, ministrski svet pa se pooblašča, da sklene na predlog ministrai za zunanje posle novo odločbo, ki bo ustrezala sedanjim potrebam. Člen 47. Z dnem 1. januarja 1925. prestane veljati pravilnik o dokladah za reprezentacijo izrednih poslanikov in pooblaščenih ministrov z dne 3. marca 1920. Člen 48. Onim državnim uslužbencem in upokojencem, ki si doslej niso dali izplačati svojih aktivnih ali pokojninskih prejemkov, do katerih so imeli pravico do dne 1. decembra 1918., zastara ta pravica, če niso še doslej, ali če ne bi najkesneje v treh mesecih, ko stopi v veljavo ta zakon, vložili prošnje z .vsemi pravilnimi dokumenti, na katerih podstavi se more izdati odločba za ureditev njih pravice. Prošnje brez pravilnih dokumentov se smatrajo, kakor ne bi bile sploh vložene. Pravilnost dokumentov ocenja v poslednji instanci minister za finance. Potrdila, izdana po državnih uslužbencih o faktih, ki jim niso znana ali jim niso mogla biti znana, kakor tudi potrdila, izdana po privatnih osebah, se ne smatrajo za pravilne dokumente. Člen 49. Posebne doklade na plačo, bodisi v denarju, bodisi v naravi, ki jih uživajo uslužbenci poedinih strok civilne državne službe na kakršnikoli podstavi poleg plače, stanarine, doklad za otroke in draginjskih doklad, se dne 1. jar nuarja 1926. ukinejo, kolikor niso že urejene po postopanju, določenem v členih 40. in 46. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in v členu 41. zakona o državnem prometnem osebju. Člen 50. Odredbam členov 31., 239. in 243. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in odredbam členov 29., 112. in 209. zakona o državnem prometnem osebju se daje nastopno zakonodajno tolmačenje: Zvišek 15 % najvišje stopnje letne osnovne plače se šteje za pokojnino samo onim državnim uslužbencem, ki imajo 35 let efektivne službe, ali onim uslužbencem državnih prometnih naprav, ki imajo 26 ali 32 let take efektivne službe. Prav to velja za častnike in vojaške uslužbence (člen 268. zakona o ustroju vojske in mornarnice iz leta 1923.). Državnim uslužbencem in uslužbencem državnih prometnih naprav, o katerih se je izdala odločba^ da se ne prevedejo, pa so bili zaradi tega postavljeni v pokoj, kakor tudi onim državnim uslužbencem in uslužbencem državnih prometnih naprav, o katerih se vobče ni izdala nobena odločba o prevedbi, ki pa so bili upokojeni pred zvršetkom roka, z zakonom odrejenega za prevedbo in sicer ne glede na to, ali so do upokojitve dovršili zakonsko število službenih let ali dosegli starost, ko morajo po zakonu stopiti v pokoj, pripada pokojnina po plači, ki so jo uživali ob upokojitvi po dotedanjih zakonih. Člen 51. Vsi posli, ki bi spadali po veljavnih zakonih ,v pristojnost prestalih deželnih odborov v Dalmaciji in Istri, se prenašajo na državno upravo, ki izvršuje te posle po teritorialno pristojnih velikih županih. Na isti način se prenašajo na državno upravo vsi posli, ki se tičejo razkosavanja občin kakor tudi zviševanja obstoječih ali uvajanja novih občinskih doklad in davkov, ki ne spadajo med doklade na neposrednje davke ali trošarino, in kateri posli bi spadali po občinskem redu za Dalmacijo (§§ 3. in 88.) in po občinskem redu za Istro (§§ 3. in 80.) v pristojnost dotičnih pokrajinskih zborov kot zakonodajnih teles. Priznava se moč in veljava vsem odločbam in opravilom, ki jih je ukrenila in izvršila po prestanku deželnih odborov v Dalmaciji in Istri državna uprava o predmetih, omenjenih v prednjih odstavkih, tako da se smatrajo te odločbe in ta opravila za ukrenjena in izvršena po pristojnem oblastvu. Člen 52. Bolniški in lekarnarski računi za oskrbo bolnikov naših državljanov v onih bolnicah, ki se vzdržujejo iz oskrbnine in ki se morajo po zakonu izplačevati iz državne blagajne, se izplačujejo v breme ustreznih proračunskih partij, če jih pošiljajo v izplačilo pristojni nakazovalci, ne glede nai čas oskrbe in zdravljenje bolnikov. Člen 53. Dovoljuje se razlaščanje privatne svojine ali ustanavljanje služnosti v breme privatne svojine na nepremičnine zaradi postavljanja in vzdrževanja elektrovodov v prid občekoristnim državnim, oblastnim, občinskim in drugim podjetjem. Potreba, obseg in pogoj razlastitve ali služnosti, zlasti odrejanje odškodnine za lastnika odvzetega ali obremenjenega posestva se ocenja po načelih in po postopanju, ki je predpisano za druge primere, v katerih se razlasti privatna svojina, v onem delu države, kjer leži razlaščeno posestvo. Člen 54. Členu 28. zakona o likvidaciji moratornega stanja se dodaja tretji oddelek, ki se glasi: «Denarne obveze, ki izvirajo iz kakršnekoli osnove in se glase na zlato ali tujo valuto, razen na krone, marke, leve in turške lire, ter datirajo od dne 12. julija 1914. do dne 1. oktobra 1918., se izplačajo v dinarjih. Ustrezni znesek dinarjev se izračuni tako, da se izpremene zlata in tuje valute v francoske franke poi kurzu, ki so ga imele te valute na ženevski borzi onega dne, ko je nastala obveza, in da se potem izpremene francoski franki v dinarje po kurzu beograjske borze na dan izplačila.» Člen 55. Vse trgovske, obrtne in industrijske obratovalnice in njih podružnice, ustanovljene po naših državljanih na ozemlju Južne Srbije pred dnem 16. avgusta 1919., morajo biti protokolirane pri pristojnih prvostopnih sodiščih v času od dne 1. avgusta do dne 1. novembra 1925., če nimajo dokazov o popolni registraciji ali protokolaciji po uredbi o protokolaciji in registraciji obratovalnic v pridruženih pokrajinah z dne 3. februarja 1914., ali glede katerih se ni izvršila registracija niti v roku, določenem z zakonom z dne 23. junija 1922. V tem roku predlagajo vkljub obrtnemu zakonu (zakonu o radnjama) z dne 29. junija 1910. ob prijavi protokolacije lastniki obratovalnic samo eno potrdilo pristojnega občinskega oblastva o tem, da datira njih obratovalnica pred dnem 16. avgusta 1919., da so domači državljani in da so dobrega vedenja. Take obratovalnice niso dolžne, pribavljati nikakršnih dokazov o pogojih, določenih ,v obrtnem zakonu (zakonu o radnjama) in tudi ne odobritve zbornice po členu 5. obrtnega zakona (zakona o radnjama). Tako prijavljene firme protokolira sodišče samo, če se plača redna taksa iz tar. post. 153. do 159. zakona o taksah. Eno potrjeno izjavo pošlje sodišče takoj pristojni zbornici v uporabo. Če prija,vilec rokodelskega obrata sam ne zahteva objave protokolacije v «Službenih Novinah», ne zahteval sodišče od njega niti oglasne takse niti tiskarskih stroškov za razglas. Do dne 1. novembra 1925. se smatra, da so imele vse te obratovalnice v Južni Srbiji pravico prostega obrtovanja; po tem roku pa nastopi za vsakogar, ki se ne ravna po odredbah tega zakonskega predpisa, odgovornost po členu 52. zakona o taksah in sodišča; začno po njem izrekati kazni. Člen 56. Vse zadružne zveze s svojimi zadrugami, ki poslujejo v okviru srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah in one, ki so članice «Glavnega zadružnega saveza», so oproščene plačevanja poštnine za dopisovanje, tiskovine in denarne pošiljke, ki jih pošiljajo v medsebojnem občevanju zadrug z zadružno zvezo in z «Glavnim zadružnim savezom u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaica» v Beogradu, po odredbi srbskega zakona z dne 4. oktobra 1899. (Zbornik 54., str. 749.). ; Člen 57. Vsote, označene v civilnem pravdnem redu, izvršilnem redu, kazenskih zakonih in kazenskem pravdnem redu, ki veljajo za Banat, Bačko in Baranjo in po katerih se določa področje občinskega oblastva, okrajnega, okrožnega in apelacijskoga sodišča tako v civilnem kakor tudi v kazenskem postopanju, obvezno zastopanje po odvetniku, izvršnost sodbe, kvalifikacije izgredov, pregreškov in hudodelstev, se zvišujejo tako, da se računi za vsako mirnodobno krono, označeno v teh zakonih, 10 dinarjev. Na razpravi pred kolegialnim sodiščem (kasacijsko sodišče, apelacijske sodišče, porotno sodišče, okrožno sodišče) sme biti odvetnikov namestnik ne samo odvetnik, ampak tudi odvetniški pripravnik po enoletni odvetniško-pripra\niški praksi. Zakonski člen 97. iz leta 1912. in zakonski člen 31. iz leta 1914. sta razveljavljena;. Člen 58. Odobrujejo se odločbe ministrskega sveta o nastopnih predmetih: 1. ) ministrstva za poljedelstvo in vode št. 36.551/VI z dne 24. oktobra 1923., s katero se je dalo na razpolago ministrstvu za trgovino in industrijo Din 150.000'— iz dohodkov državne razredne loterije za stroške pri vzdrževanju tržiščnih komisij za pregledovanje suhih sliv in mezge (pekmeza) v letu 1923.; 2. ) ministrstva za pošto in telegraf št. 3894 z dne 3. marca 1924. o nabavi železne pocinkane žice; 3. ) ministrstva za gradbe št. 25.145 z dne 16. septembra 1924. o do vrši tv i državne ceste od Peći preko Čakora do Andrijevice; 4. ) ministrstva za promet št. 33.149 z dne 19. novembra 1921. (generalne direkcije državnega računovodstva D R br. 2416/23) o izplačilu vojnih dnevnih mezd obrtnikom niške železniške delavnice, ki so pobegnili ob obči evai-kuaciji Srbije leta 1915. do Soluna ter bili porazmeščeni na delu pri raznih železniških delavnicah na solunski fronti; 5. ) ministrstva za promet št. 1804 z dne 16. januarja 1925. o izplačilu vojnih dnevnih mezd delavcem dnevničarjem, pisarniškim dnevničarjem in služiteljem dnevničarjem, ki so bili pred evakuacijo najmanj leto dni zaposleni pri direkciji srbskih državnih železnic in njej podrejenih napravah; 6. ) ministrstva za finance D R br. 7409 z dne 23. januarja 1925. o posojilu ministrstvu pravde v državnih bonih v znesku do Din 30,000.000'—, ki bi jih to ministrstvo odstopilo sekvestrirani tvornici za sladkor na Čukarici, da jih ta tvornica lombardira pri Narodni banki ali poštni hranilnici ter dobi potrebni denar za plačilo pese pridelovalcem; 7. ) ministrstva za vojsko in mornarnico E P br. 9562 z dne 22. novembra 1924. o nabavi briketnega premoga za potrebo garnizij III. armijske oblasti; 8. ) ministrstva za vojsko in mornarnico M br. 57/E z dne 5. januarja 1925. o popravi in opremi torpiljerjev, nabavi premoga in nafte; 9. ) ministrstva za promet D G R br. 3505 z dne 28. aprila 1925. o gradnji št. 4167 z dne 28. junija 1923. o porabi Din 2,000.000-— za predhodna dela za postavljanje novih gradbenih objektov v upravi državnih monopolov; 11. ) ministrstva za vere V br. 5129 z dne 17. marca 1924. o prevedbi in razvrstitvi duhovništva vseh ver v mejah bivše kraljevine Črne gore kakor tudi o vseh odločbah, zasnovanih na tej odločbi; 12. ) ministrstva za finance D R br. 135.806 z dne 9. oktobra 1922. o porabi Din 30.000-— kot podporo odboru za postavitev spominske cerkve pogrešanim borcem iz sela Grivca pri Gruži; 13. ) ministrstva za finance DR br. 92.939 z dne 30. junija 1922. o porabi proge od Štipa do Kočan 10.) ministrstva za finance Din 14.500-—; 14. ) ministrstva za finance DR br. 103.062 z dne 25. julija 1922. o vsoti Din 400.000-— kot podpori odboru za postavitev spomenika v Surdulici in kulturnemu društvu «Gajret»; 15. ) ministrstva za prosveto P br. 14.237 z dne 18. decembra 1924. o izplačilu honorarjev osebju ministrstva za prosveto, ki izpolnjuje pogoje iz člena 5. uredbe S N br. 8457/21; 16. ) ministrstva za narodno zdravje Z br. 19.860 z dne 4. avgusta 1924., s katero se je odobril pravilnik o pravici do prejemkov v naravi (stanovanje, kurjava, razsvetljava, hrana) poleg ostalih denarnih prejemkov sanitetnega osebja, zaposlenega v državnih bolnicah. Člen 59. Ta zakon stopi v veljavo, ko gai kralj podpiše, obvezno moč pa dobi dne 1. avgusta 1925. Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. N a B 1 e d u, dne 31. julija 1925. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat Namestnik čuvar državnega pečata, predsednika ministrskega sveta, minister pravde: minister pravde: M. Gjuričič s. r. M. Gjuričič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 253. Razpis ministra za finance vsem nakazovalcem in računo-dajnikom o izvrševanju proračunskih dvanajstin za mesece avgust, september, oktober in november 1925.* V «Službenih Novinah» št. 173—XXXVI z dne 1. avgusta 1925. je razglašen zakon o proračunskih dvanajstinah zal mesece avgust, september, oktober in november 1925. S tem zakonom se podaljšuje proračun za leto * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata; i Slovenaca» z dne 4. avgusta 1925., št. 175. (XXXVII. — 1925.) 1924./1925. še za štiri mesece. Potemtakem se krediti, ki so bili odobreni z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1.1., kolikor niso porabljeni, ne z a t ,v o r i j o po poteku meseca julija, nego njih neizčrpani ostanki se smejo uporabljati tudi v mesecih, za katere so sedaj odobrene nove dvanajstine. Zato naj vpišejo vsi računovodstveni oddelki in ostale državne naprave, ki vodijo evidenco kreditov, v svoje kontrolnike kredite, odobrene s tem zakonom, kot dopolnitev kreditov, odo-brenih s predhodnim zakonom o proračunskih dvanajstinah. Tako dobljeni zneski tvorijo osem dvanajstin poedinih proračunskih partij — pozicij — za mesece od aprila do novembra 1925. po proračunu za leto 1924/1925. Seveda je treba, ko se vpisujejo v kontrolnike kreditov zneski, odobreni po poedinih partijah in pozicijah, vpoštevati zvišbe, odobrene s členom 2. tega zakona, ali znižbe, določene s členom 3. istega zakona, kakor je bilo to že urejeno za minule štiri dvanajstine z mojimi navodili D K br. 42.200 z dne 10. aprila 1.1. («Službene Novine» št. 83—XVII z dne 15. aprila 1.1.*). Po teh navodilih se je treba vobče docela ravnati glede vseh proračunskih kreditnih poslov tudi v prihodnjih štirih mesecih in prav tako po navodilu za izvrševanje proračuna za leto 1924./1925., DR br. 48.000/24.** * Uradni list z dne 28. aprila 1925., št. 139/39. ** Uradni list z dne 21. maja 1924., št. 147/46. Zlasti pa se opozarjajo tudi ta krat vsi nakazo,valci na postopanje, predpisano v točki V. navodil z dne 10. aprila t. L, D R br. 42.000, zaradi zavarovanja potrebnih kreditov za izplačevanje prejemkov po novih zakonih o državnih uslužbencih. Virementiranje kreditov (člen 4. finančnega zakona za leto 1924./1925.) ali zviševanje iz obče partije 57. se mora smatrati za najnujnejše ter izvršiti v najkrajšem roku, najkesneje pa do dne 10. avgusta t. L, da se morejo takoj potem otvoriti krediti za vse štiri mesece, za lauere so dvanajstine odobrene, in vknjižiti začasni izdatki kot prejemki, izvršeni za mesec avgust. Glede črpanja partije 55. «za državne obveze iz prejšnjih let» veljajo še nadalje moja prejšnja navodila in moje prejšnje naredbe. Naposled se opozarjajo ob otvarjanju kreditov in vobče izvrševanju proračuna za Dalmacijo vsi nakazovalci na mojo odločbo D R br. 25.651 z dne 13. marca 1925. o ukinitvi finančne delegacije v Splitu z dnem 1. avgusta t. 1., in o novi organizaciji finančnih institucij v tej pokrajini. V Beogradu, dne 31. julija 1925.; DR br. 91.200. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinovič s. r. Razglasi osrednje vlade. M. Pr. br. 31.916. 1425 3—2 Objava. Dne 5. septembra 192 5. ob enajstih se bo vršila v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu in pri oblastnih monopolnih inšpektoratih v Splitu in Sarajevu prva ofertna licitacija, na kateri se bodo oddajale v zakup pravice veleprodaje soli po prodajnih okoliših v Bosni in Hercegovini in Dalmaciji za čas od dne 1. januarja 1926. do dne 31. decembra 1927. ob pogojih samostalne monopolne uprave M. Pr. br. 31.916 z dne 8. julija 1925., ki so v celoti objavljeni v «Službenih Novinah» v št. 166 z dne 24. julija 1925. V Beogradu se bo vršila licitacija za zakup veleprodaje v Bosni in Hercegovini in Dalmaciji, v Splitu za veleprodajo v Dalmaciji, v Sarajevu pa za veleprodajo v Bosni in Hercegovini. Kavcija se mora položiti po točkah 2.), 3.) in 4.) Člena 88. zakona o državnem računovodstvu (v Beogradu pri depozitni blagajni monopolne uprave, v Splitu pri monopolnem skladišču v Splitu, v Sarajevu pri monopolnem skladišču) najkesneje do dne 4. septembra t. 1. do sedemnajstih, in sicer: Za Bosno in Hercegovino: Za I. okoliš . Din 102.000, za II. okoliš . Din 114.000, za III. okoliš . Din 102.000, za IV. okoliš . Din 141.000, za . Din 51.000, za . Din 66.000, za VII. okoliš Za Dalmacijo: . Din 42.000. za I. okoliš . Din 5.800, za H. okoliš . Din 2.900, za III. okoliš 2.900, za IV. okoliš . Din 2.900, za V. okoliš . Din 26.000, za VI. okoliš 5.800, za Vil. okoliš . Din 14.500, za VIII. okoliš . Din 8.700. I«1» Imenovanje predmetov Količina Cena in domačih proizvodov v dinarjih Natisnjeni pogoji se dobivajo v pisarni upra/e državnih monopolov — oddelku prodaje — in pri oblastnih monopolnih inšpektoratih v Zagrebu, Splitu in Sarajevu. To se daje interesentom na znanje. Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 27. julija 1925. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvoza blaga po člena 16. pravilnika o prometa z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* Vetja od dne 15. do dne 31. avgusta 1925. Sa n ■in Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina 1 Pšenica, natovorjena na postajah v Srbiji in Bosni . . na ostalih postajah .... 100 kg 100 » 2 Rž 100 » 3 Ječmen 100 » ! 4 Oves • • • 100 » 5 100 » Cena v dinarjih 260--990--230--200--200--200-- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 15. avgusta 1925., št. 185. 10 I 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 Koruza / defektna (30 0/o de-Kornza j fektnjh zrn) _ _ Bela moka za luksusno pecivo, zdrob...................... Bela moka za luksusno pecivo št. 0...................... Bela moka za luksusno pecivo št. 2...................... Krušna moka št. 4 in 5 . . . Črna moka št. 6............... Črna moka št. 7............... Obloda........................ Otrobi........................ Koruzna moka.................. Konji za klanje............... Konji težki za vprego (slovenski) ..................... Konji lahki za vprego . . . . Konji hribovski mali (Južne Srbije).................... Osli.......................... Mezgi......................... Krave......................... Voli, f Pf 7m k.8 biki j od 700 900 do 900 kg navzgor . Teleta I do 30 k8............. leleta \ od 30 do 70 kg . . Ovni.......................... Jagnjeta...................... Pra- / par od 140 kg do 220 kg šiči \ » » 220 » navzgor . Koze.......................... Mast.......................... Suho svinjsko meso (rebrca) . Salame turistovske (poletne) . Salame (zimske): iz debelo razsekanega mesa iz drobno razsekanega mesa Slanina nasoljena............. Slanina sveža................. Slanina povojena.............. Gnjati........................ Zaklani prašiči razpolovljeni . Svinjsko meso sveže .... Goveje meso sveže............. Ovčje meso sveže.............. Jagnječje meso sveže .... Domača klobasa (mesena) . . Krvave, jetrne klobase. . . . Bohi slanine { S^Tenl ! ! Kozje meso nasoljeno . . . . Notranjščina glave, debela ko-Ž3 «••••••••• Suha čreva (1 lopta = 100 sež- njev = l1/, kg)............. Osoljena čreva................ Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . . bušak iz Koža goveja sirova Koža kravja sirova Koža junčja sirova Južne Srbije in Bosne 20«/. ceneje 100 . 100 . 100 . 100 . 100 • 100 . 100 » 100 . 100 » 100 » vsak Koža telečja sirova .... Koža jagnječja sirova . . . Koža kozlovska sirova . . . Koža ovčja sirova............ Koža kozja sirova............ Koža zajčja sirova........... Koža dehorja sirova .... Koža jazbečja sirova. . . • Koža divje mačke............. Koža volčja.................. Koža lisičja................. Koža kun j a................. Koža sobolja................. Koža vidrna..................... Koža goveja suha................ Koža konjska suha............... Slive suhe vložene v vrečah .. . .............. Slive suhe ««Z,,, vložene v vrečah ............................ Slive suhe «‘/,00 (stotinke), vložene v vrečah................... vsaka vsak vsako » vsak vsako vsak » vsaka 100 kg 100 . 100 . 100 > 100 . 100 . 100 . 100 . 100 . 100 . 100 . 100 • 100 • 100 • 100 » 100 » 100 • 100 . 100 . 100 » 100 . 100 » 100 . 100 . 100 . 100 » 100 . 100 . 100 . 100 . 100 . kos 140 500 425 370 300 240 180 150 220 300 5.000 4.000 1.800 900 1.800 2.700 3.000 3.800 4.800 600 800 200 100 1.000 1.500 240 2.000 2.000 2.000 3.500 4.500 2.000 2.000 2.000 2.600 1.600 1.400 1.400 1.400 1.600 1.800 900 150 900 900 300 3.500 200 1.300 1.400 1.400 1.400 3.000 2.800 5.500 2.800 3.500 12' 70- 100' 100' 110- 2801 750- » 750’ — » 750 • — 100 kg 4.500-- 100 . 2.600•- 100 » 800-— 100 » 600-— 100 » 550-— i Redna 1 j številka; Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 72 Slive suhe ,0«/tl0 (uzanca), vložene v vrečah 100 » 480 • — 73 Slive suhe no/,,0 (merkantilne), vložene v vrečah 100 » 400-— 74 Silve suhe (etulrane), vložene v zabojih 100 » * ! 75 Suhe hruške 100 kg 150- — 76 Suha jabolka • 100 » 200- — 77 Konservirano r s sladkorjem . 100 » 2.000 •- sadje V brez sladkorja 100 » 1.000- — [ 78 Pure žive vsaka 40-— 79 Gosi žive » 40- — 80 Race žive » 20-— 81 Kokoši žive » 15- — 82 Pure zaklane 100 kg 1.500- — 83 Gosi zaklane 100 » 2.000 • — 84 Race zaklane 100 » 1.800-— 85 Kokoši zaklane 100 . 1.600 — 86 Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) zaboj 1.000-— 87 Konoplja v povesmlh (sirovo predivo) 100 kg 20" — 88 Predivo 100 » 1.000 • — ! 89 / odpadki pod 10 cm v Drva 1 premeru I razklana polena in I okrogla polena. . . 10.000 kg 1.300 - 10.000 » 1.800-— 90 Lesno oglje 10.000 » 7.000 • — 91 Lesno oglje (odpadki — prah) 10.000 » 1.000-- 92 Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolči, plohi, grede) 500- — 93 Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od 8/8 do 18/,0 » 300- — 94 Stavbni les jelkov okrogel (ja-drenikl, koli za hmelj, ian-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera » 250 • — preko 25 cm srednjega premera » 380 • — 1 95 Stavbni les borov, razžagan . > 750-— 96 Stavbni les borov, obtesan . . » 400 • — 97 Stavbni les bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi): oparjen > 600 • — neoparjen > 300--! 98 Stavbni les hrastov, razžagan » 1.300- — 99 Stavbni les hrastov okrogel (hlodi) » 400 • — ( 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi J 2-50 do 2-70 ( specialni . . kos 30-— 100 » 50- — m* 1.500 - 101 Pragi bukovi kos 25-- 102 Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves m* 1.200- — 101 Stavbni les, lipov > 700-- '104 I Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov » 900- — j 10E Doge vedro 80-- 10t Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi kos 50-— IlO' Cement iz Srbije 10.000 kg 5.500 •— 10! Cement beočinski 10.000 » 5.500 • — 10‘ Cement hrvatski in slovenski 10.000 » 5.500 • — 11< ) Cement dalmatinski 10.000 . 3.500-— 11 Bavkslt (dalmatinski) . . . . 10.000 » 200 •— * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah. Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvali- tete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Čo je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnoga polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 12. avgusta 1925.; št. 20.000. Razolasi velikega župana ljubljanske oblasti. P. br. 10.279. 3-2 Prošnje je treba opremiti s kolkom za 5 Din, j vsako prilogo, razen službene razpredelnice, pa s kolkom za 2 Din. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Pestotnik s. r. ■ «♦-»♦»«N' --- Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Svinjska rdečica. Čakovec: Podturen (Podturen 1 dvorec). Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 3 dvorci). Gornji grad: Kokarje (Hom 1 dvorec), Rečica ob Savinji (Nizka 2 dvorca). Maribor, levi breg: Rožengrunt (Rožengrunt 1 dvorec), Zgornji Duplek (Zgornji Duplek 1 dvorec). Prelog: Dekano- vec (Dekanovec 8 dvorcev, Domašinec 6 dvorcev, j Novakovec 5 dvorcev, Turčišče 2 dvorca), Draškovec (Draškovec 14 dvorcev), Mala Subotica (Benkovec 13 dvorcev, Držimovec 3 dvorci, Jurčevec 6 dvorcev, Mala Subotica 5 dvorcev, Orehovica 5 dvorcev, Palovec 7 dvorcev, Podbrest 3 dvorci, Strelec 15 dvorcev, Štefanec 4 dvorci, Vularija 7 dvorcev). Prevalje: Kotlje (Brdinje 1 dvorec), Prevalje (Brez-nica in Kot po 1 dvorec). Slovenjgradec: Legen (Legen 2 dvorca), Mislinje (Tolsti vrh 2 dvorca), (Podgorje 3 dvorci). Šmarje pri Jelšah: pod Svetimi gorami (Sv. Peter pod Svetimi gorami 1 dvorec). V Mariboru, dne 14. avgusta 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. U. br. 10.351/3. Razglas. ljutomerski, se imenuje Občjna Bolehneci, srez odslej «B o 1 e h n e č i c i». Vsa oblastva in občinstvo se vabijo, naj rabijo odslej za označbo te občine le novo ime «Boleh-nečici». V Maribor u, dne 31. julija 1925. % T r* . i o l I \ C* 1T 1 O C? I 1 • Podgorje Sv. Peter Razpis katehetskega mesta v Ljubljani. Razpisuje se v stalno popolnitev katehetsko mesto na II. deški osnovni šoli v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri mestnem šolskem svetu v Ljubljani tako, da jih ta predloži najkesneje do dne 2 8. avgusta 192 5. prosvetnemu oddelku velikega župana v Ljubljani. V L j u b 1 j..a n i, dne 12. avgusta 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Pestotnik s. r. P. br. 10.474. 3—1 Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti. Na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti se razpisujejo nastopna stalna mesta, in sicer: I. Srez Kamni k: 1. ) na šestrazredni osnovni šoli v Mengšu mesto šolskega upravitelja; 2. ) na trirazredni osnovni šoli v T r z i n u mesto šolskega upravitelja. H. Srez Kranj: 1.) na dvordzredni osnovni šoli v Smledniku mesto šolskega upravitelja. III. Srez Laško: dr. Pirkmaier s. r. U. br. 10.884/1. Razglas. Namesto umrlega Mihaela Horvata je imenovan za občinskega gerenta v Gornji Lendavi Franc Bačič, posestnik istotam št. 139. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 9261. V Mariboru, dne 31. julija 1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. U. br. 11.736/1. Razglas. Občinski gerent v Mali Polani (Prekmurje) Ivan H ožja n je na lastno prošnjo razrešen gerentske dolžnosti; na njegovo mesto je imenovan za gerenta Jožef Žalec, posestnik v Mali Polani št. 104. V Maribor u, dne 8. avgusta 1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. Vet. br. 708/32. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 14. avgusta 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 485 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 81 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani 256 Blaznlca-hiralnlca v Ljubljani . . . 200 Bolnica za duševne bolezni na Studencu 386 Splošna bolnica v Mariboru.... 280 Javna bolnica v Celju 'S 207 Javna bolnica v Brežicah .... 83 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . *—» 73 Javna bolnica v Murski Soboti. . . to to 109 Javna bolnica v Ptuju c/t 59 1 Hiralnica v Ptuju 103 Hiralnica v Vojniku 165 Ženska javna bolnica v Novem mestu 78 Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji 82 Javna obča bolnica v Krškem . . . 49 Skupaj • • • 2696 V Ljubljani, dne 8. avgusta 1925. 1.) na trirazredni osnovni šoli v Jurkloštru mesto šolskega upravitelja. IV. Srez Krško: 1.) na osemrazredni osnovni šoli v Mokronogu eno mesto za učiteljico. V. Srez Ljubljanska okolica: Vranični prisad. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava in Trije mlini po 1 dvorec). Murska Sobota: Murska Sobota (Murska Sobota 1 dvorec). Prelog: Legrad (Legrad 1 dvorec). Mehurčasti izpuščaj goved. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičić s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. 1.) na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Petru pri Ljubljani mesto šolskega upravitelja. VI. Srez Radovljica: 1. ) na enorazredni osnovni šoli na Dobravi pri Jesenicah mesto šolskega upravitelja; 2. ) na enorazredni osnovni Jšoli na Dobravi pri Kropi mesto šolskega upravitelja. * * * Prošnje, in sicer za vsako učno mesto posebe, ki jim jc priložiti službeno razpredelnico, zrelostno in usposobljenostno izpričevalo v izvirniku ali v sodno overovljenem prepisu, izpisek iz osebne popisnice o dosedanjem zaporednem službovanju in o vseh dosedanjih bolezenskih in drugih dopustih, overovljen po šolskem upravitelju in sreskem šolskem nadzorniku, in zdravniško izpričevalo, če prosilec še ni stalno nameščen, naj se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkesneje do dne 5. septembra 192 5. Šolski upravitelj jih mora v dveh dneh odposlati po običajni uradni poti pristojnemu sreskemu poglavarju. Prošnje, opremljene s predpisanim se-znamkom prosilcev, naj predlože sreski poglavarji najkesneje do dne 10. septembra 192 5. velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. Prošnje, dospele po tem roku, se ne bodo vpošte-vale. Maribor, desni breg: Vrhloga (Stari trg 1 dvore :). Steklina. Ptuj: Sv. Lovrenc na Dravskem polju (Župeča vas 1 dvorec). Svinjska kuga. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 66 dvorcev), Gančani (Kraščica 3 dvorci). Maribor, desni breg: Sv. Marjeta na Dravskem polju (Prepolje 2 dvorca). Maribor, levi breg: Dobrenje (Dobrenje 2 dvorca), Jarenina (Jareninski dol 1 dvorec), Lajtersberg (Meljski hrib 2 dvorca, Počehova 1 dvorec), Na Ranci (Ranca 2 dvorca), Pesnički dvor (Pcsnički dvor 1 dvorec), Plavč (Plavč 6 dvorcev), Sv. Marjeta ob Pesnici (Ložane in Pernica po 1 dvorec), Sv. Peter (Vodole 1 dvorec), Vosek (Vukovje 1 dvorec), Vrtiče (Vrtiče 3 dvorci), Vukovski dol (Vukovski dol 1 dvorec), Zgornji Duplek (Žitečka vas 2 dvorca). Murska Sobota: Cankova (Cankova 1 dvorec), Krajna (Krajna 2 dvorca), Rogačevci (Ro-gačevci 1 dvorec). Prelog: Legrad (Legrad 2 dvorca). Prevalje: Guštanj (Guštanj 1 dvorec). Ptuj: Bišečki vrh (Črmla 2 dvorca), Cvetkovci (Cvetkovci 2 dvorca), Hajdina (Zgornja Hajdina 2 dvorca), Sveti Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 1 dvorec), Št. Janž na Dravskem polju (Starše 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica (Podturen 1 dvorec), Rogatec (Rogatec 2 dvorca), Sv. Florijan (Spodnje Svino 3 dvorci). Št. 154. 1473 3—1 Nabava tiskovin. Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu, po odredbi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in na podstavi naredbe generalne direkcije posrodnjih davkov z dne 29. junija 1925., št. 27.934, se bo vršila dne 2 0. s e p-t e m b r a 1 9 2 5. pri podpisanem ekonomatu v sobi št. 15 licitacija za nabavko 2,320.000 obrazcev tiskovin po finančnem in trošarinskem pravilniku. Tiskovine morajo biti izdelane samo po državnem vzorcu, ki je na vpogled pri podpisanem ekonomatu. Kavcija, in sicer naših državljanov 5 %, ostalih pa 10 % ponujene vsote, se mora položiti izključno po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do enajstih na dan licitacije pri podpisanem ekonomatu. V ponudbi je označiti ponujene cene v dinarski veljavi (v srebru) ter jih napisati s številkami in črkami. Ponudba mora biti kolkovana s 100 Din. Vsak dražitelj mora izročiti ob vstopu v sobo za licitacijo na dan objavljene licitacije predsedniku komisije reverz blagajne podpisanega okono-mata o položeni kavciji in izpričevalo o nabavi-teljskih sposobnostih, naši državljani pa razen tega potrdilo o tem, da so prijavili svoj obrat davčnim oblastvom in plačali davek za tekoče trimesečje. Ponudbe naj se predlože na dan licitacije, dne 15. septembra 1025. (do enajstih), v zaprtem in zapečatenem zavitku na naslov: «Ekouomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu. Ponudba za tiskovine ponudnika N. N.». Ponudbe, ki dospejo po odrejenem roku, in brzojavne ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudba, poslana po poiti, se vzame v poštev samo, če dražitelj v njej izrečno izjavi, da so mu vsi predpisani pogoji za licitacijo znani, in da pristaja nanje. . . Pismeni pogoji, po katerih se izvrši licitacija, in vzorec se lahko vpogledajo vsak dan med unu -nimi urami pri podpisanem ekonomatu (soba št. 15), pismeni pogoji pa razen tega (med uradnimi urami) pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu (soba št. 46). Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu, dne 7. avgusta 1925. Preds. 674—5/25—8. Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je določilo za tekoče leto 1925. po § 24. zakona z dne 18. februarja 1878., št. 30 drž. zak., sporazumno z gospodoma velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti nastopne gospode za izvedence za razlastitve v železniške svrhe: Ing. Antona Klinarja, gradbenega direktorja v p. v Ljubljani, Pod Turnom št. 3/11. Franca Zupančiča, inženjerja v Ljubljani, Gledališka ulica št. ll/III. Ivana Matjana, posestnika in gerenta šentviške občine v Vižmarjih. 'Franceta Benkoviča, posestnika v Blagovici. Antona Kersnika, graščaka na Brdu. Alojzija Krajca, posestnika in lesnega trgovca v Grahovem št. 14. Antona Medena, posestnika v Begunjah pri Cerknici št. 36. Antona Skoka, posestnika in župana v Dom- Žalcih. Alojzija Pavlina, posestnika v Podbrezju, okraj Kranj. Miloša R c g o v c a st. na Jesenicah. Leopolda Berdajsa, posestnika na Savi pri Litiji. Franceta Brusa, posestnika v Oevicah št. 42, okraj Logatec. Ivana Riharja, posestnika in trgovca v Gorenjem Logatcu st. 4. Leona Schau to, graščinskega upravitelja na Snežniku, občina Stari trg. Matija Tomšiča, posestnika in župana v Ložu št. 23. Antona Pogačnika, posestnika in trgovca v Podnartu št. 13. Ivana Čop a, posestnika in trgovca v Mostah pri Radovljici št. 19. ’ Josipa Hafnerja, posestnika v Škofji Loki Št 42 Ivana Lončarja, posestnika y Tržiču. Gabriela Jelovška, posestnika na Vrhniki št. 24. Antona D r a š 1 e r Jj a, čarja v Borovnici št. 126. Nandeta Doganoca Laščah št. 2. , xA Jožeta Mikliča, posestnika v Lukovku št. 10. Antona Zajca, posestnika na Bistrici. Karla S t o v i č k a, posestnika v Gorenjem Ma- rofu. .. Franca Ilca, posestnika in industnjca v Kio- nici št. 104. Antona Hauff a, posestnika v Kočevju št. 97. Vjljema Tomaschka, gozdarja pri Auerspergu v Kočevju. Ivana Goljo, posestnika v Metliki. Jožeta Zur c a, posestnika in gostilničarja v ^Ivaiia Janžekoviča, posestnika v Lajters- b Josip Šeruga, rojen dne 28. novembra 1894., posestnik v Bokreču št. 31. Odrinil leta 1914. k 83. pehotnemu polku v Szom-bathely, prišel potem k nadomestnemu bataljonu istega polka na Dunaju in odtod na rusko bojišče; tam baje dne 24. aprila 19i5. umrl. Sestra Terezija Šeruga. — 14. 8. 1925.; T 62/25—3. Jožef Borko, rojen dne 3. marca 1889., posestnikov sin v Središču. Odrinil začetkom svetovne vojne leta 1914. k 87emu pehotnemu polku ter odšel dne 13. avgusta 1914. s tem polkom na gališko bojišče; od takrat pogrešan. Oče Rudolf Borko. — 14. 8. 1925.; T 63/25-5. Ivan Vincetič, rojen dne 23. januarja 1880., posestnik v Vitanu. Odrinil začetkom svetovne vojne k 25. pehotnemu polku v Varaždin ter prišel čez nekaj mesecev na srbsko bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 20. oktobra 1914.; od takrat neizvesten. Žena Marija Vincetič. — 14. 8. 1925.; T 64/25-3. Štefan Gornik, rojen dne 8. decembra •1890., kovinski strugar v Farni vasi. Odšel ob splošni mobilizaciji leta 1914. kot aktiven vojak s 7. pehotnim polkom na gališko bojišče, leta 1915. pa na italijansko fronto; tam baje dne 18. decembra 1917. na Monte Talaneju padel. Sestra Neža Kurnik, rojena Gornik. — 14. 8. 1925.; T 66/25-4. Pavel Pišnjak, rojen dne 21. januarja 1895. v Dobrovniku. Odrinil med vojno v Veliko Kanižo k 20. honved-skemu pehotnemu polku ter prišel potem s 305im honvedskim pehotnim polkom na rusko bojišče; izza dne 6. oktobra 1915. pogrešan. Bratranec Stefan Gönc. — 14. 8. 1925.; T 67/25—3. Nadaljevanje na prihodnji strani. Ime In rojstni dan, stan J in zadnje bivališče po-grešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica OklicnI rok poteče dne Adam Balek, rojen dne 22. julija 1888., posestnik v Križevcih. Odšel leta 1914. s 83im pehotnim polkom na ga-liško bojišče ter prišel leta 1915. v rusko ujetništvo v Krasnovodsk (Tur-kestan), odkoder redno pisal do leta 1916.; od takrat neizvesten. Žena Rozalija Balek. — 14. 8. 1925.; T 69/25-4. Štefan Kocen, rojen dne 25. decembra 1879., posestnik v Dolnji Bistrici. Odrinil začetkom vojne leta 1914. k 20. honved-skemu pehotnemu polku v Veliko Kanižo, koncem leta 1914. pa na rusko bojišče; baje koncem julija ali v prvih dneh meseca avgusta 1915. padel. Svak Jožef Koren. — 14. 8. 1925.; T 70/25-3. Avgust Voda, rojen dne 15. avgusta 1891., želarjev sin v Drstelju. Odšel meseca avgusta 1914. z 2. bataljonom 87. pehotnega polka na gališko bojišče ter prišel težko ranjen v rusko ujetništvo; od leta 1914. pogrešan. Brat Konrad Voda. — 14. 8. 1925.; T 71/25-3. 3 0 s to p) Janez Voda, rojen dne 3. maja 1879., posestnik v Orajenčaku. Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. z 2. bataljonom 87. pehotnega polka na gališko bojišče; od takrat pogrešan. Brat Konrad Voda. — 14. 8. 1925.; T 72/25-4. Franc Kosi, rojen dne 19. januarja Odrinil meseca novembra 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom na gališko bojišče, odkoder zad- Mati 14. 8. 1925.; 1893., posestnikov sin v Lesnici št. 18. njikrat pisal meseca decembra 1914.; od takrat neizvesten. Marija Kosi. T 74/25-3. E 182/25—27. 1408 Dražbeni oklic. Dne 16. septembra 192 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: 1. ) vi. št. 3, katastralna občina Bukošek: stav-bišče s hišo št. 22 v Bukošku, hlevi, kolarnicami, svinjaki, hramom, travniki, pašniki, vrtom in njivami; 2. ) vi. št. 183, katastralna občina Bukošek: gozd; 3. ) vi. št. 22, katastralna občina Okljukova gora: stavbišče, vinograda, gozdi in pašniki. Cenilna vrednost: 80.795 Din 75 p; vrednost pri-tekline: 3400 Din; najmanjši ponudek: 56.131 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri Sodišču najpozneje pri dražbenom naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II., dne 23. julija 1925. P 44/25—12. 1482 Prostovoljna dražba nepremičnin. Dne 3. septembra 192 5. ob desetih se bodo prodajale pri tem sodišču v sobi št. 6 na javni dražbi nepremičnine; vi. št. 199, davčna občina Brežice, sestoječe iz hiše št. 55 z gostilniško koncesijo, gospodarskega poslopja, dveh njiv ip vrta v skupni izmeri 64 a 45 m2. Izklicna cena: 200.000 Din. Dražbeni pogoji so tu na vpogled. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek I., dne 9. avgusta 1925. E 690/25—10. 1446 Dražbeni oklic. Na predlog Celjske posojilnice, d. d. v Celju, bo dne 19. septembra 1 925. ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Zagrad, vi. št. 206: Označba nepremičnin: hiša z mlinom, cenilna Vrednost 4000 Din, mlinska oprava, cenilna vrednost 2500 Din, zemljišča, cenilna vrednost 1308 Din 50 p, vodna moč, cenilna vrednost 625 Din, skupaj 8433 dinarjev 50 p; najmanjši ponudek 5642 Din 33 p. Vsa površina meri 14 a. 27 to2. K nepremičnini spadajo 2 škafa in 2 velnici v Cenilni vrednosti 30 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadj: 846 Din 35 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 24. julija 1925. E 746/25—10. 1492 Dražbeni oklic. Na predlog Celjske posojilnice, d. d. v Celju, bo dne 10. septembra 192 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Vojnik, vi. št. 326: Označba nepremičnin: vinogradska hiša, cenilna vrednost 25.000 Din, lesena stavba, cenilna vrednost 4000 Din, pašnik, cenilna vrednost 2014 Din, vinograd, cenilna vrednost 11.436 Din, skupaj 42.450 Din. Najmanjši ponudek znaša 31.180 Din. Vsa površina meri 59 a 11 m2. K neprendčnini spadajo te-le pritekline: 1 stiskalnica, 1 kad za grozdje, 3 hrastove podlage za sode, 1 stiskalni stroj za grozdje, 1 sod za galico v cenilni vrednosti 2320 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 9354 Din. Okrajno sodišče v Celju, dne 30. julija 1925. E 296/25—4. 1421 Dražbeni oklic. Dne 16. septembral9 2 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kleč, vi. št. 27 in 28. Cenilna vrednost: 50.554 Din 75 p; najmanjši ponudek: 33.703 Din 20 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 30. julija 1925. E 1224/25—10. 1393 Dražbeni oklic. Dne 15. septembral92 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnji Breg, vi. št. 393. Cenilna vrednost 13.142 Din; najmanjši ponudek: 8760 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 22. julija 1925. E 784/25—17. 1449 Dražbeni oklic. Dne 3. s e p t e m b r a 1 9 2 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Strajna, vi. št. 86. Cenilna vrednost: 131.965 Din; vrednost pritekline je obsežena v cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: 87.976 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 30. julija 1925. E 513/25—9. 1450 Dražbeni oklic. Dne 12. septembra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin; domačija št. 51 v Krnici z 2 pašnikoma, zemljiška knjiga Zgornje Gorje, vi. št. 150. Cenilna vrednost: 26.503 Din; najmanjši ponudek: 17.669 Din. Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici-, dne 31. julija 1925. E 260/25—7. 1467 Dražbeni oklic. Dne 4. septembra 192 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičniis: zemljiška knjiga Brezovo, vi. št. 53, in zemljiška knjiga Žigarski vrh, vi. št. 122. Cenilna vrednost: 126.275 Din 75 p; vrednost pritekline: 4375 Din; najmanjši 'ponudek: 80.154 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 25. julija 1925. E 330/25. 1359 Dražbeni oklic. Dne 5. septembra 192 5. ob devetih bo na licu mesta v Spodnjem Perčiču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Lenart v Slovenskih goricah, vi. št. 256 in 271. Cenilna vrednost: 18.811 Din; najmanjši ponudek: 16.376 Din 66 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenom naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II., dno 8. julija 1925. E 87/25—5. 1402 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 192 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Videm, vi. št. 128. Cenilna vrednost: 42.500 Din; najmanjši ponudek: 28.400 Din. — Priteklin ni. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Velikih Laščah, dne 16. julija 1925. Št. 5697. 1447 8—3 Razglas o pismeni ofertni licitaciji za zgradbo lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru deželne ceste od Bleda do Bohinjske Bistrice. Po nalogu ministrstva za gradbe št. 11.974 z dne 2. julija 1925. razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb in dopolnitev, razglašenega v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dno 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za prevzem zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru deželne ceste I. vrste od Bleda do Bohinjske Bistrice. Gradbena vsota je proračunjena z 218.963 Din 43 p. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, odobrenega po ministrstvu za gradbe. Ponudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa s kolkom po 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 16. septembra 19 2 5. v zapečatenem kuvertu z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici ponudnika I. L», in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 15. septembra 1925. bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». Blagajnično položnico mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe in odprto, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da ?o plačani vsi davki, nadalje kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsote, ali vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 7. avgusta 1925. Št. 1921/15. Razglas. Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. julija 1925.: 1 zavoj, v njem 1 steklenica seruma, 1 termometer, 1 kos mila in 1 robec; 1 srebrna tulska damska ura s srebrno zapestnico; 1 italijanski potni list na ime: Plaper Malvina, vidiran po jugoslovanskem konzulatu v Trstu, veljaven do dne 16. septembra 1925.; 1 ročna torbica z 250 Din; 1 zlata broša v obliki igle (na sredi z umetnim rubinom in na vsaki strani tega z enim majhnim biserom); 1 damski polsvilen dežnik; 1 legitimacija na ime: Gostič Jože in nekaj drugih listin; 1 ročni tehnični računar; 1 listnica, v njej 550 do 650 Din, 50 lir, več papirjev, med njimi prošnja na obmejni komisariat na Rakeku; 1 niklja-sta ura znamke «Omega»; 1 listnica, v njej 40 Din, 1 ključ in 1 listek; 1 torbica, v njej 130 Din, 2 bela robca in 2 ključa; 1 posojilna knjižica na ime: Čuček Benjamin z 200 Din; 1 srebrna ploščata cigaretna doza z 1 gladkim oglom za monogram; 1 peresnik z zlatim peresom firme: Fontain pen; 1 denarnica, v njej okoli 50 Din in nekaj računov z napisom: J. Jelenc; 1 listnica, v njej okoli 1500 Din in železniška legitimacija na ime: Rožič Vinko, tesar v Šmartnem pod Šmarno goro; 1 zlat ulian z 2 briljantoma (eden je velik kakor leča, drugi je manjši, med obema pa je en majhen); 1 listnica s 640 do 650 Din; 1 ženski širok svilen pas; 1 listnica, v njej 220 Din, 1 železniška legitimacija s sliko na ime: Mandič Rudolf, 1 koledarček in 1 pismo Zadružne banke v Ljubljani; 1 jugoslovanski potni list, izdan po policijski direkciji v Ljubljani leta 1923. na ime: Goljevšček Milovan; 2 kosa belega platna. Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. julija 1925.: 1 svilena rdeča ruta; 2 manjši vsoti denarja; 1 ženska srebrna ovratna verižica z obeskom (kipec M. B. in napis: Brezje); 22 cm hlačevine; 1 klobuk; 2 pločevinasti cigaretni dozi, 2 moška dežnika, 2 para rokavic, 1 ovratnica, 1 lasna ščetka, 1 žepno zrcalce, 2 stari moški srajci, 1 moški ovratnik, 5 žepnih robcev, 1 par nogavic in 1 žepni nož; 1 moška siva čepica; 1 moški dežnik; 1 bala papirj'" 1 srebrna damska ura; 1 zlata moška verižica; 1 ovca; 1 mlad pes volčje pasme; 1 žensko pleteno svileno ogrinjalo; 1 listnica z manjšo, vsoto denarja; dve palici, ena otroška jopica. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 9 dežnikov, 1 ročna torbica, 1 samokres, 2 dežna plašča, 1 kolesna sesaljka, 1 zavitek raznega blaga, 1 ročna torbica z manjšo vsoto denarja, 1 športna čepica, 1 površnik, 1 slamnik, 1 oblič, 4 obešalniki, 2 klobuka, 1 ruta in 1 suknjič. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 15. avgusta 1925. Št. 4114/11. 1468 2—2 Razpis. Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 12. septembra 192 5. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo: 50 m8 smrekovega lesa za žago. Natančnejši dobavni in licitacijski pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 12. avgusta 1925. Št. 4141/11. 1488 2—2 Razpis. Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 12. septembra 1925. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo: 258 m jeklenožične vrvi za prevažanje po jašku (Schachtförderseil). Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 12. avgusta 1925. Razne objave. Naknadna prijava depota vrednostnih papirjev naših državljanov pri poštni hranilnici na Dunaju. M83 Ob prenosu depota vrednostnih papirjev naših državljanov iz poštne hranilnice na Dunaju se je ugotovilo, da preko 20.000 deponentov ni prijavilo svojih depotov ali ni pooblastilo poštne hranilnice v Sarajevu, naj izvrši njih prenos. Ker je med depoti za približno nomin. 6,000.000 kron predvojnih rent, za katere mora izdati naša država po mirovni pogodbi druge naše obveznice, in preko nomin. 3,000.000 kron ostalih vrednostnih papirjev — ne glede na vojna posojila —, se poziv-Ijejo vsi lastniki še neprijavljenih depotov, naj prijavijo svoje depote naknadno, in sicer neposredno pismeno podružnici poštne hranilnice v Sarajevu in naj to podružnico pooblastc za prenos depotov z Dunaja. Prijavi mora priložiti vsak lastnik depota: 1. ) rentno knjižico ali dokument o depotu (Depotschein); če pa nima teh dokumentov, mora pismeno izjaviti, da jamči za vso škodo, ki bi nastala z oddajo depota; 2. ) dokaz o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (državljanstvo se dokaže z domovnico ali s potrdilom občine, da je prosilec pristojen v katerokoli občino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali z odlokom, da mu je priznano državljanstvo naše kraljevine, ali z dekretom, da je imenovan za državnega uradnika; 3.) dokaz, da nima prosilec izza dne 16. julija 1920. nobenega domicila ali sedeža v Avstrijski republiki. Za dokaz domicila izvun meja Avstrijske republike služi potrdilo policije ali občine, da prosilec ne stanuje na avstrijskem ozemlju ali da ima stalno prebivališče v naši kraljevini. Podružnica poštne hranilnice v Ljubljani. 14" Vabilo na IV. redni občni zbor delničarjev, ki ga bo imela firma Carl Pollak d. d. (delniška družba za industrijo usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani) dne 5. s e p t e m b r a 1 9 2 5. ob enajstih v Ljubljani, Usnjarska ulica št. 1, s tem dnevnim r e d o m: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu od dne 1. januarja 1924. do dne 31. decembra 1924. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Odobritev bilance in računa dobička in izgube. 4. ) Izprememba § 12. pravil (dopolnitev upravnega sveta). 5. ) Volitev v upravni in nadzorstveni svet. 6. ) Slučajnosti. * * * Posest ene delnice upravičuje do enega glasu. Občnega zbora se smejo udeležiti po § 38. pravil oni delničarji, ki polože potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred šest dni pred občnim zborom pri blagajni gorenje družbe v Ljubljani, Usnjarska ulica št. 1. • V L j u b 1 j a n i, dne 18. avgusta 1925. Upravni svet. 1501 3—1 Poziv upnikom. Kmetijsko društvo na Ljubnem, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo, se je razdru-žilo ter je prešlo v likvidacijo. Upniki se poživljajo, naj se zglasc pri zadrugi. Josip Zagožen s. r., Valentin Sušnik s. r., likvidatorja. Kazid društva. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju škofjeloškem se je prostovoljno l,r/^w' Notar Niko Lenček s. r., dosedanji blagajnik. Naročnina za „Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti" znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: mesečno...............10 Din, četrtletno............30 Din, poluletno.............60 Din, vseletno.............120 Din. Naročnina se mora plačevati vedno naprej. Kdor lista ne namerja več naročiti, naj to naznani takoj pismeno ali ustno podpisanemu uprav-ništvu ter pošlje obenem morebiti še neporavnano naročnino. Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov našega lista se oziramo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošiljamo, če so še v zalogi, samo proti plačilu. Vsaka izprememba naslova, pošte itd. naj se nam nemudoma javi. Naročnina naj se pošilja pod naslovom, na katerega se list prejema, no pa pod imeni upravništvu neznanih oseb. Neporabljene ali preostale položnice naj se nam vrnejo kot tiskovina. Upravništvo «Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti» v Ljubljani (Miklošičeva cesta št. 16). Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.