Moj Aa ,,prvi'. Iz svojega užiteljskega življenja razodel E r i i. Ne bom se bahal z zakladi, ki mi jih lahko tatovi odnesejo aii pa rja, oziroma molji požro. Bog varuj! Zot pošten, pohleven kristjan sem lahak kot pero, nobene obilnosti iu razen glave tudi nobene druge okroglosti ni zapaziti na moji osebi. Mastnega učitelja pri tej mastni plači ne najdete vedrega poletnega poldneva niti z Dijogenovo svetilko. Z zakladi se torej ne morem bahati, ker jih nimam. Sedaj pa ko se vse upira gotovim naredbam, mislim, da pride kmalu Antikrist, in jaz se ga veselim. Zakaj? Poslušajte! Leta 189* sem prišel za poraožnega učitelja t prijazen trg. Kakšen je bil moj slaven prihod, vhod in osebni sprejem? Hm. Tamkaj-le po prašui eesti v borni obleki sem koračil proti trgu. V desnici sem nosil palieo, v levici cigareto — kakovost zamolčim iz previdnosti, da ne bora koga pobujšal — torej v levici sem nosil cigareto, \ žepu pa 10 K. Vprašal me bo morda kdo, kod je hodila moja oprava in moje pohištvo. Prva se je nabajala v ročnem kovčegu, ki setn si ga bil izposodil ter ga pustil za tisti dan pri nekem tovarišu blizu trga poluo uatlačenega (2 srajci, 1 spodnje hlače in 1 hlače pa 5 starih robcev). Torariš mi je namreč odsvetoval, da bi sam nesel prtljago v kraj svojega naraena, češ: BOrožniki Te primejo in vprašajo, kaj nosiš, kam in odkod ter kdo si. Kot člami vzišenega, svetega ter idealnega poklica bi tak sprejem ne bil kdo ve kako imponujoč." — Moje pohištvo je pa bilo čez vse dobro shraDjeno in zavarovano. Leseno pohistvo je shranjeval mizar M. v A., steklene stvari V. v 0., platnene in suknene H. v E., lončene pa — ne, oproatite! — poreelanaste pa S. v A. Te stvari so bile pri dotičnih gospodarjib vestno popisane, preračunjene, na določen prostor postavljene ter čez vse varno pod ključem. Kaj čuda, da sem labkib korakov, prost vseb teh pozemeljskib skrbi stopal naprej. Na učiteljišču 80 me bili z ideali tako temeljito nasitili, da nisem vedel, kdaj sem prozaično prazen ali, kakor zdaj rečem, kdaj mi v želodcu zvoni 24. KačuDJeno seveda po avstrijski, ne po italijanski uri, da se tehtnost bolje uvidi. Tudi nisem vedel, čemu je mesečua plača, ko so mi pa rekli, da so za ljudskošolskega učitelja glavni vir blaginje ideali, denar pa naj imajo drugi. Pridem torej v trg. Cerkovnik se je bil Dapil ter je smičal ? zvoniku, zaraditega so zvonovi molčali. Za slavolok ni bilo dobiti primernih drogov. Erajni šolski svet je pozabil v proračun postaviti primerno vsoto, da bi se nabavila zastava za na šolsku poslopje, kadar bo prihajal nov pedagog. Nadučitelj je bil nekje ,uradno" zadržan. Pihal sem ti jo liki črevljarski vajenec v tuje selo med tuje ljudi. Oziram se po hišah... V šolo pa vendar moram. Srečno prijadram pred starikavo poslopje z razdrapanimi steuami, s krevljastimi okni in razpokanimi durmi. Pobledel napis na poslopju mi je bedekerjeval, da bo tukaj vzgajališče za up in diko narodovo. Vstopim v faram vsega lepega in nadebud_ega. Mrtvo in tiho povsod. Ako so se tiste poskočne šesteronožnice kaj kislo držale ob pogledu na mene ali pa so poskakovale, tega ne vem, ker pri najboljši volji v hrepene_ju po temeljiti ysestranosti še nisem mogel zaslediti kake biološke knjige, ki bi premotrivala to zadevo pri naših vsakdaDJih poskočnih zDankah. Po neuspešnem potiskanju kljuk in kljukic se podam zopet na cesto. Mahuem jo na stransko pot ter premišljam, ako mi bo sreča mila, da srečam koga, ki je tudi ud mojega svetega stanu. Kar zaslišim par žvižgov za seboj. Obrnem se ter zagledam moža, ki mi kar oddaleč zakliče: BEdo pa ste, gospod?" HErze sem, novoirnenovani tukajšnji Jpomožni učitelj." rA tako, tako. Jaz sem pa N. K., tukajšnji učitelj. Ako Vam je ljubo, greva poiskat g. nadučitelja. Potem Vas povedem k različnim osebam ter Vas predstavim." -Prosim." ,Kar z menoj! Eolegi našega -evetega stanu smo si odkriti. Zatorej izvolite, da se tičeva." BKakor Vam drago, gospod N. N. Jaz aem'JErz6.u rJaz pa N. N." -Imenitno. Ha!" Ko odpraviva, oziroma kp sem jaz izvršil vse potrebne in nepotrebne komplimente pri poklicanib in nepoklicanib faktorjih — o katerih pa ue smem trditi, da so bili nerodni napram meni kot pedagogu — me je vprašal tovariš N. N.: BGreva — li v Eano Galilejo?" nEj, tudi tukaj imate kotiček svete Palestine?" vprašam začudeno. „1, kajpa. Boš vendar kot veren kristjauski učitelj vedel, kaj se je zgodilo v Eaui Galileji ?" BNi mogoče, da ne bi vedel ! Tam se je po čudežu izpremenila voda v vino." BKje se še dogajajo take stvari?" ..Žalibog, aikjer veS." BPa6!- ,No, kje pa?" BV gostiloici 1" „1, narobe!" BEako neki?" MV Kani Galjleji se je voda izpremenila v vino, t gostiluici pa poslabša gostilničar vino z vodo, oziroma zvodeni viao." nNe govori tako! Še naznanijo Te kot obrekljivca! Govori odsjej le: voda se poboljša z Tinom, oziroma se izpremeni v ?ino. Ali še hočeš imeti vec dokazov, da ni gostilniea kotiček odmeva čudeža v Kani Galileji?" Moje prvo prepričanje. nToda kaj je s pivom ?" vprašam pohlevDO. ,Hm! Vedi: pi?o je kuhana voda, oc?rta z ječfflenom, hmeljem in drugimi iugrendiencami. Je skozinskoz moderoo ..." nZaradi tega se o takem čudežu v Kani Galileja tudi ne poroča." BTo razmotrivanje prepustiva teologom I" reče tovariš N. N. ter me potisne v restavrant. Prijazna, stara gostilničarka naju sprejme. Bila je na glasu kot učiteljska mamica. »Gospod Erze!" me predstavi N. N. BDobro došli! Kje boste pa na hrani?" »Kjer me hočejo. Da bom le tečne hraue sit, druge nasitljirosti si pa ne želim." BSeveda, seveda, ste kar lahko pri meni." Naštevati mi je začela, kaj dobim za zajtrk, opoldne in zvečer. nDenarja pa tako nimate. Saj Vas počakam, da se Vam nakaže plača. Ubogi učitelji!" Po strani je pogledala mojega tovariša. nDenarja nimam, gospa, imam pa dober želodec ter ne bom na noben način delal sramote Vaši kuhinji. Imate — li kaj večerje ?" BŠe le ob osmih. Boste kaj pili ?" Pa se mi oglasi tovariš N. N.: BPol litra!" rPrvikrat, da skupaj trčiva. Dal Ti Bog mnogo let preživeti v svetem učiteljskem stanu!" BŠele radoveden sem, kako se mi bo godilo. Bog Te usliši!" -Ali poješ kaj?" nTenor." BTe—nor ?" ,Seveda, dušica draga, tenor, tenor!! Aj, to bo veselja!" Sobieo sem imel odkazano v šolskem poslopju, kajpada za -božji lon". "Pa veste, dve sobi kuhinjo in sbrambo. Poslušajte! V prvi sobi se je nahajalo potrebno pobištvo, v drugi sobi je stal klavir. Labko si mislite, da me je moj prvi vstop v prvo moje učiteljsko Btanovanje malodane osupnil. Pa še mebloyano stanovanje so mi dali! nZalož_iki, obdržite si še nadalje moje pohištvo!" modroval sem v svoji blaženosti. Se stojira pred odprto, prijazno opremljeno sobo, kar se oglasi N. N.: »Oprosti, da si našel še vse v neredul" BNo, prosim, saj je vse v redu. Tamle ob steni posllana postelja, pri njej lična nočna omarica s srčkano svetilko ia celo fotografija. Pogrnjeua miza s štirimi stoli. Tamle .. ." nSamo ne vem, če boš tudi ti hotel imeti ravno tako postavljeno, kakor sedaj Tidiš ?" ,Cisto po mojem okusu. V omari pa6 ni ključa. Erajni šolski svet ga je morda pozabil kupiti." BKrajni šolski svet?" začadi se N.,N. ,No, pa fiič ne de. To se bo že dobilo," rečem, vstopim z globokim vzdihom ter pre- srečen in s hvaležnim srcem do tako šarmantnega krajnega šolskega sreta sedem na zofo, ki jo prej v sami blaženosti niti zapazil nisem. Stala je oamreč za vratnji skrita. Tudi N. N. Tstopi ter sede na stol meni nasproti in me opazuje vidnp zadovoljen. .Veseli me, da Ti bo tukaj ugajalo. Tudi meni je." _Ali si tudi tukaj stanoval?" nTudi. Šele preden si prišel, so mi odkazali stanovanje v prrem nadstropju." _Ali 8i ga že uredil?" nBo že, bo že. Ab, kako se tukajle prijetno ziblje! Ti slavni krajni šolski svet! Kako se neki spi v tej čedni postelji?" Vstanem, odgrnem posteljo nekoliko ter koj konštatiram, da leži še skoraj nova žimnica na peresnici. Objel bi bil od veselja ves slavni krajni šolski syet. Medtem sta vstopila dra delavca. nKaj primeva najprej, gospod učitelj ?" nOmaro. Obleko sem že spravil iz uje. Omaro postavita na prostor, ki sem ga varaa bil odkazal." Eečeno, storjeno. Začudeno sem gledal. Ko sta odšla z omaro, vprašam tovariša: nA, hm, kam pa neseta omaro ?" BV moje stanovanje." nKaj ue ostane omara tukaj?" nSeveda ue. Sobo morain izprazniti za Troje pohištvo." nPotemtakem je vse, kar vidim v sobi.. ." BMoje seveda." BMislil sera, hm, mislil sem, da . .." BAh, zdaj Te razumem. Mislil si, da Ti je krajni šolski svet opremil sobo." ,Hm." BNe dobiš-li pohištva?" nPač, pač; to se pravi, še ni tukaj."| BPustim Ti vse svoje pohištvo, dokler ne dobiš svojega." rHvala!" dahnem. Nikar se tako nakremženo ne drži! Si pač začetnik. I meni se je godila taka. Ves prvi mesec sem hodil v salonski obleki. Tržani so rekali: Saperment, naš učitelj je pa že tak gentleman! V salonski obleki ne hodi vedao ne naš sodnik ne dekan, — Tako-le so modrovali, med tem sem se pa jaz priporočeral ali, da Ti v našem jeziku rečem, pumpal sem okoli ter sem imel nepričakovano dober uspeb. V drugem mesecu sem že sbranil salonsko obleko, češ, za gostijo mora še ostati kaka krpa. Moj ljubi Erze, pokouci glavo, korajžno srce, sedaj pa z menoj! Predstavil Te bom svoji nevesti." nPusti me, prosim." BZ menoj, pravim." Šel sem. — Ko sem se zvečer podajal v posteljo, sem si mislil: Prvo presenečenje, prvi dobrotnik. V šoli so mi odkazali III. razred. Nadučitelj me je predstavil otrokom, opominjaje jih, naj bodo pridni itd. Kakšen je bil moj pm vtisk nanje, ne bom omenjal, pač pa lahko rečern, da sem o svojib prvih podložnikih imel najlepše misli. Da bi imel kaj decarja, vsakemu bi bil kupil bodisi zvezek, knjigo, svinčnik. Eden je imel slabe čreveljčke. Kako rad bi mu bil pomagal, pa kaj, ko še sebi nisem mogel. Moji podplati so se namreč že tako preklicano natančno prilikovali vsaki neenakomernosti tal, da sem hodil tiho kakor po parketu, zvečer sem si deval obkladke na razbeljene podplate. Tekel je že drugi teden, jaz pa sem ša vedno epaval v tuji postelji. Nekega dne me vpraša N. N.: BAli si že pisal po pohištvo?" flDa bi le vedel, kam." nSaj si mi pravil, da imaš vse dobro shranjeno pri različnih mojstrih." -Mislil sem namreč tako-le: mizo ima neki mizar, vrč loačar, hlače krojač, porcelanasto skledo pa kak steklar in ni zlodij, da ne bi ti gospodje imeli vsak svojih st?ari natanko popisanih ia dobro zaprtib. Ni-li moj prejšnji odgovor doeela logičeu?" Tovariš N. N. je nekaj kihal, že morda od naboda, adšel, prižel zopet čez četrt ure, mi velel, naj TZfttnem klobuk in palico, da grem z njim, Eo sva dobro uro okolo kolomtila, ara se vroila zopet v sobo. Pa bi bil v orientalskih deželah, kjer cvetejo pravljice in bajke, bi mislil, da so mi dobre rojenice izpremenile prostor v sicer preprosto, a kaj okusno sobico. Eompletna postelja, miza, stol, omara, še s čipkami obdano stojalo, na katerem je kraljevala umiralna skleda, liter z vodo in kupica. ,Edo mi je neki to naredil?" vprašam presenečen. nTako-le je: nekaj je dala moja nevesta, nekaj pa njena mati, naša gostilničarka." rEoliko pa stane vse to ?" nZa vse skupaj boš dal 24 E; raesečno boš plačeval po 2 E. Začel pa boš, kadar Te bodo kronice preveč tiščale. Nočno posodico si boš pa že sam kupil. Dokler Ti ne bo plača nakazana, Ti jo jaz posodim. Potem mi jo boš pa vrnil, če je ne boš prej ubil." ,Eako bridko je, 6e je človek ubogl" ^Vedno zdihuješ, ko se Ti vendai ne godi slabo. Zaradi tega Te obsodim.da boš nocoj vso noč prekrokal." ^Prekrokal!" »Poslušaj! Kmalu se bom oženil. Nocoj je sreda. Doraenili srao se, oziroma samci so me obsodili, da se moram od njib lepo ia spodobno odkupiti, a zakonski možje zahtevajo, da se moram v njih družbo uvesti kakor je objčaj, namreč ? obliki par sodčkov piva..." Kar se vrata odpro in Doter plane brez vsakega pozdrava razburjena ženska z listkom v roki. MA, tu-le Vas najdera, Vi učitelj!" zahrešči. nPa še niste nori, da pribrumite, kakor bi Vas bilo iz oblaka treščilo. Spodobno povejte, kaj želite!" de N. N. HVi, N. N.I" BPa kaj je?" BTo-le poglejte, Vi N. N.! Pomoli mu listič. Bil je kazenski odlok, glaseč se na 2 E. ,Vi, N. H.'l- ' BTiho, ženšče! Davno ste bili že potrebni. Opominjal sem ras mrjogokrat na lep načia. Edor ne uboga " „Ja, fige! N. N. Eaznovali ste me, ker ta-Ie novi mlečezobi Erze nima denarja, cigarete pa . • ." BMarš ven!" zaporeva ji v eni sapi. BŠe nisem vsega povedala. Torej cigarete si kupujete, ko odirate nas uboge sta—" nTipreklicanababa! Hajdi Erze!" N. N. jo prime za eno, jaz za drugo roko, pa jo potisueva čez prag, skozi vežo in zuaaj je bila ljubezniva potomka nežne Eve. Tam jo je sprejel občinski sluga, ki je slučajno zunaj slišal, kaj se je v moji sobi zgodilo. Na najino posredoranje jo je izpustil in ji zabičal, naj se kar tiho izgubi iz trga. To je bila moja prra uradna obrarnara s stranko naše ljube mladine. Zvečer smo se znašli v prijazni sobici. Ear je bilo nas učiteljev ter uradnikov iz sodnije, davkarije in notariata, vsi smo bili zbrani okolo dolge mize. Nad N. N-ovo glavo je visel venec iz kopriv in pod tem veoee iz rož. nIz rož mpd koprive ..." je začel starosta — davkar — svoj slavnostni govor. Sedaj ne bom popisal tega slovesa; morda pozneje o priliki. Moj prvi krok! Oez 3 mesece je prišel vendar odlok, da mi je plača nakazana. Saperment! 3 X 60 E! Adio Botsehild! Še ne pogledam te. (BTeu sem iz gotovih ozirov napisal nalašč z malo začetnico.) Pa začnem računati. Eačunim — naštevam — izračunim — ostanek — brrr! Za rraga, zmotiti sem se moral. Bačunim še enkrat ter se v desetič le predobro prepričam, da se po Adam Bieseju nisem zmotil niti za vinar. nTo le imam!" zakličem N. N-nu, ki je vstopil ter me povabil na izprehod. BEaj imaš? Ej, polno pest denarja". _Niti vinar ni moj!" BEako to?" Pokažem mu račune. ,A, kaj ne znaš odštevati?" BDa bi le smel!" nPoslušaj, kaj Ti izkušenost govori. Sedi pa piši! Naredila bora po sv. pismu. Eoliko si dolžan na hrani?" „96 E." .Napiši 80!" ^Erpjaču?" B50 K." -Napiši 30!" Tako je šlo naprej, da sem nazadnje še dobil 30 E čistega denarja. BZa vsak dan krona že gre. Saj pravim, poslušaj izkušene ljudi!" BNa hrani ostanem dolžan 16 E, krojaču 20 E . .." BNe bodi Ie tako . . hm . . tako nazadnjaški." Si li dotnnevaš, da boš ravno Ti v našem trgu novo modo ustraril ? Eaj še! Prvemu rečeš, naj Te počaka do tega, drugerau, do tega i. t. d. Ztgovornik Ti bom pa jaz ia še čisto brezplačno. Denarja ne znaš ponarejevati, krasti ne smeš. Ljuba dušica, kje boš neki dobil, da bi vse plačal ? Hočeš li biti več kakor naša država? Plača — li ona dolgove? Moj ljubi Erz4, nikar ne povzdiguj glave nad državo, sicer Te proglasijo še za upornika!" BPri davkariji moram plačati znesek 6 E za nameščenje." rNapiši pobotnico, idi z njo k nadučiteIju, potem se mi pa poberi takoj v davkarijo, počakam Te dotlej. Davkarju razloži bilanco. Z njim se da meniti. Tukaj-le imaš za kolek." Bečeno, storjeno. Davkar: BGospod Erze, takse imate plačati 6 E, kar se Vam odtegne." Jaz: BGo8pod davkar! Beciva, jaz sem davkar, Vi pa Erze, ki pride po svojo 3mesečno plačo. Hrana, krojač, črevljar .., toliko in toliko. Eje bom neki vzel, da bi plačal takso ?" BHm, pa takole napraviva: vsak mesec se Vatn odtegne 1 E, v 6 Jmesecib ste gotovi." Ti ljubi N. N., kako se Ti zabvalim za Tvoj dober svet! Vsak mesec sem hodil po svojih 60 kronic, računal v potu svojega obraza, koliko mi bo ostalo, a vedno je bil končni izid negativen. Bog ?e, ali se godi še komu drugemu tako ali samo meni, sem vzdihoval. Vsakega prvega mi je davkar izplačal vsoto, točno tistega dne jaz drugim. Drugega dne v mesecu sem že stikal po žepib in po miznici, če ne bi kje plesnila kaka kronica. Takib državnih zakladov vendar ne bi smel zamolčavati nasproti davčnim oblastvom, ki edino še znajo delati čudeže, da izprešajo iz ene kronice dve. Fiskus bi me pritisnil. Naj 86 smeje na svoje stroške, na moje se ne bo. Tretjega dne v mesecu sem bil prost vseb teh pozemeljskih skrbi ter se krepko priveril, da se z molohom nočem nikdar bratiti. Bajši bom počakal na Antikrista. Do tistega časa si bora pa že toliko opomogel, da si bom nabavil prav pošteno usnjato — mislite listnico? Eaj še! Edo bi neki tako skromen bil! Ne listnice, ampak nabavil si bom prav pošteno veliko usnjato vrečo. Sanjariti ne stane nič; prav tako ne briga državnega fiskusa prav nič, če si že sedaj izračunim, kako posestvo si bom kupil, kako banko bom ustauovil, na kako visoke obresti bom dajal. Dušica krščanska, od teh misli ni treba plačevati davka. Mene pa le povzdignejo take misli na višje duševno obzorje. Za sedaj še bo pač treba, da si svoj jezik še bolj ugladim, da mi bodo tekle ob raznib tehtnih prilikah omečilne, prepričevalne ginljive besede, ki bodo omečile krojača in mu iztisnile par solz v prid moji obleki, ne meni — kdo bi tudi bil tako nesramno sebičen! — da bo vsak črevljar ginil od ginljivosti. Toda kaj biše nadalje razvijal krasno perspektivo bodočih dni. Nikjer ni zapisano, da bi se mi lagala pesera : BZvezda mila je . .." ne, takole: nZvezda mila bo sijala ..." Za sedaj bo še tudi treba, da si za na hlače kupim zraven naramnie pas. Pas z zaponko moram vsekakor imeti. Pas mora biti tako-le luknjičast: 1. luknja je pač prva in kot taka najbolj imenitna. In tako dalje pride 20. luknja, da zategne pas in zoži telesce uprav do skrajne meje. Želodec bi se sicer dal še bolj zožiti, pa ti pride telo in reče: ,,Do tu sem in ne dalje! Imam kosti I" Saj veste vsi, da se kosti ne dajo kar meni ni6 tebi nič prostorno zožiti. Zdaj sem si bil šele prav v svesti, kako dobro je, da imam tudi kosti. .. Ko sem se napasel razmišljevanja, sežem med knjige. Prvo, ki mi je prišla slučajno pod roke, odprem ter zagledam travestijo pesmi: nMorgenrot! Morgenrot!" Travestijo sem prilagodil primerno svojemu položaju, vzel sem gosli v roke ter spremljal svoje petje. Poslušajte! (Če besedilo ni za vsakega, naj si pa sam popravi, seveda le toliko, kolikor se tiče njegovib razmer.) Monatstag! Erster Tag! Endest gar nicht Not und Plag. 'S wird zwar der Einnehmer zahlen kann doch nicht mit Kronen prahlen ich und mancher Kamerad. Denn wie bald, denn wie bald schwinden Kronen und Gehalt! Prahlt' ich auch mit vielen Kronen, ach, man wird sie nicht verschonen, schon am dritten sind sie hin! Denn schon, schau, denn schon, schau, kommt der Schuster, die Waschfrau! Auch die Wirtin und der Schneider und der Pumpenbrunnen — leider nur zu piinktlich sind sie da. Und am End, und am End holt der Teufel dieses GTrett Gestern Kronen viermal funfzehn! Heute zahl' ich zwei mit Achzen! Morgen keinen Sechser mchr! Drum ade, drum ade, Hoffnung auf Sparbiichele! Doch was mach' ich mir fiir Sorgen, bei der Schul' bin gut geborgen. Pump und Hunger sind erlaubt.