Ureditev kanjona Kokre v Kranju – anketna preveritev Author(s): Peter GABRIJELČIČ Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), pp. 52-57 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180682 Accessed: 12-11-2018 08:12 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 12 Nov 2018 08:12:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms šTrnST™"1 strokovnjaki na podťočjih ekoloških, medicinskih, psiholoških, sociološ- kih itd. ved. Brez strokovno uteme- ljenih argumentov bodo zahteve spomeniškovarstvene stroke za po- sebne ugodnosti, ki naj jih bosta delezna varovanje in prenova dedi- ščine, imele le težo kulturniške ak- ' cije, kije sicer dobrodošla, vendar je zaradi finančnih omejitev ni mogoče izpeljati. Sočasno z uveljavljanjem prenove kot gospodarske in kulturně kate- gorije bi moralo potekati dejavno sodelovanje spomeniškovarstvene stroke pri oblikovanju predlogbv za spremembe davčne zakonodaje (7. točka 6. člena, možnosti mecenstva itd.), zakona, ki ureja posedovanje in pronlet nepremičnin, zakona, ki ureja novo lastninjenje premoženja in stanovanjskega zakona - vsi naj spodbujajo vse zasebne, podjetniške in državne investitoije v prenovo, ne glede na to, ali gre za mecenstvo ali za Iástniške naložbe v prenovo. mag. Maja Črepinšek, dipl. inž. arh., Re- stavratorski center Republike Slovenije. Opombe: 1 M. Črepinšek Arhitekturno-varstvena izhodišca in kritēriji za ugotavljanje smótrnosti prengve stavbne dediščine, FAGG-yro Arhitektūra, Katedra za teorijo arhitekture, Ljubljana 1991. P. Flster, vJ. Marinko, M. Črepinšek, Strokovna izhodišca in kritēriji za ugo- tavljanje smotmosti prenove na řavni naselij, delov naselij in objektov, Po- glavje B: Arhitekturno-varstvena izho- dišca in kritēriji za ugotavljanje smo- tmosti prenove stanovanjskega fonda in bivaLnega okolja glede na sodobne zahteve in specifiko, Univerza Edvarda Kardelja, FAGG - VTO Arhitektūra, Ljubljana 1988. 52 Peter GABRIJELČIČ Ureditev kanjona Kokre v Kranju - anketna preveritev Lahko rečemo, da ima vsako mesto, ki "da nekaj nase", v svojem kultur- nem konceptu tudi institucijo urba- nističnih in arhitektonskih nateča- jev. Pa ne zgolj zaradi potrebe po rešitvi povsem konkretnih proble- mov in naročil, ki tarejo mestne očete, pač pa tildi in predvsem zaradi spoznanja, da predstavlja natečaj pómemben instrument prii obliko- vanju kolektivne n itone zavěsti in vizije o bodočih ureditvah mestnega prostora. Nate čaj ne rešitve odpirajo nove razvojne možnosti in pomenijo pomembén element za razvoj stroke. Oblikujejo bogato • ponudbo idej in predlogov, ki se ciklično, vedno znova, preverjajo v novih družbenih in kultumili î^azmeijih. S sredstvi, ki jih mesto namenja za izvedbo stro- kovnih natečajev, se posredno vzpo- stavlja plast sti-òkovnjakov oziroma strokovnih timov, ki so sposobni konceptnega pogleda na mesto ozi- roma ki so sposobni kontekštualnih odgovorov tudi na vsakodnevne praktične naloge. Posebno mesto med različņimi vietami natečajev imajo anketni na te čaj i oziroma tako imenovane aihitektume delavnice. Metoda anketnega pristopa k pri- dobivanju ekspertnih mnerlj je za stroķovnjake še poselDej hvaležeņ izziv, saj laliko v okviru svojih stro- kovnih pogledov neobremenjeno razmišljajo, ne da bi btli pod pritis- kom tekinovalne špekulativnosti, ki je tako značilna za natečaje, vezane na konkretne naloge. Seveda pa lah- ko taresničujemo vzgojni smotér na- tečaja kot učnega gradiva le, če je organizacija na te faja transparentna in ce so njegovi rezultāti dostopņi širši strokovni javnosti. V tem smislu je še posebej pomem- bna strokovna publicistika, v kon- krétném primeru rēvija Urbani izziv, nekakšna "oglasna tabla", ki omo- goči vsakomur sporočati pa tudi sprejemati informacije, ki nastajajo vsakodnevno na arhitektovi ali ur- banistovi mizi. Je torej nekakšen monitoring oziroma podaljšek in raz- širitev njegovegá delovnega okolja, v kate rem se vednomer preveija in iz katerega dobiva nove kreativne vspodbude. V Kranju imajo že kar nekaj izkušenj s tovrstnimi anketami. Zadnja, iz- veden spomladi tega Ieta, je obrav- navala bodočo ureditev območja kanjona Kokre. Naloga je odpiia ws to strokovnih vprašanj, ki so lahko zanimiva tudi za širšo strokov- no javnost, zato izkoriščam odprtost pričujočega medija za objavo neka- terih misli iz tehničnega poročila. Sočasno pozivam kolege, da bolj po- gos to objavljajo svoje zamisli, na- tečajne in idejne projekte , skice in študije ter s tem pripomorejo k večji komunikatiynosti stroke. Razpisovalci ankete Ureditev kanjo- na Kokre v Kranju so pripravili ob- sežno in kvalitetno gradivo, kije omogočilo celosten pogled tako nad ekološkimi in razvojno zgodovinski- mi značilnostmi obravnayaga pro- stora kot tudi izoblikovalo osnově za razumevanje programskih alterna- tiv in možnosti bodoče ureditve So- teske. Življenje na robu Natečajniki smo razmišljali o bodoči usodi kanjona Kokre, o usodi treh značilnih krajinskih območij, ki se- gajo od elektrarne na Kokři do mostu na Huje; od tod pa do Poštne ulice in naprej do izliva Kokre v Savo. Sote- ska se globoko zajeda v Kranjsko polje ter na svojem izteku oblikuje skupaj z dolino Save značilen pomol, a kate rem stoji srednjeveško me- sto. V mestni sliki in v ravninskem pejsažu je soteska opazna le po li- nearnem poteku bujne vegetacije, o ranjene v obliki varovalnega gozda na njenem ostenju. Čeprav je sote- ska iz ravnine skoraj neopazna, pa predstavlja v funkcionalnem in tudi mentalnem dojemąnju prostora os- tro mejo, nekakšen "rob světa", kjer se končajo vsi uporabni nameni pre- bivalcev ravninskih vasi in mesta. This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 12 Nov 2018 08:12:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CLJR3~) Odzivi št. 18/1991 To je tisti rob v prostoru, proti ka- teremu se odrivajo vsi manj vredni mestni programi oziroma vsi tisti programi, ki jih nočemo videti v ure- jenem okolju. V primeru mesta jé to industrija s svojimi skladišči, depo- nijami odpadkov, provizornimi ob- jekti in podobnim, mestne stano- vanjske hiše s svojimi dvorišči in smetišči, v primeru kmetij pa kmečka dvorišča z vso mogočo šaro, ki pogosto sega preko roba kanjona v njegovo ostenje. Kanjon Kokre je bil in je še priročno mesto za vse, cesar se je bilo potrebno znebiti ali kar je bilo potrebno prikriti. Nekakšna ide- alna "črna luknja", v katero si lahko pome tai vso nesnago mesta - od ka- nalizacijskih odplak do raznovrstnih odpadkov. Kanjon sam torej ni bil čislan kot posebno mikaven ambi- ent; veijetno sò mu připisovali večje zasluge le za prej omenjene lastnosti mestnega smetišča. Izjema je ob- močje okoli mostu Huje, kjer se kan- jon razširi in se njegovo ostenje razpre v bolj blage travnaté brežine. Ta del soteske je bil zaradi cestne povezave bolj dostopen tudi v zaz- navnem smislu, zaradi možnosti za- jezitve struge pa primeren túdi za ureditev kopališča. Če je bilo mesto do tega območja blagohotnejše v svo- ji "smetarski" vnerni, pa se ni kaj prida potrudilo za bolj kvalitetno oblikovanje njegove robne obzidave. Problem oblikovanja obzidave reč- nega roba, rečne terase ali v našem primeru roba kanjona je problem, na katerega naie timo v mnogih slo- venskih mestih. V Ljubljani v Stari Ljubljani ob Ljubljanici, v Novem mestu v Starem mestu in Kandiji in še kje. Mesto in reka Da bi razumeli zatečeno stanje v našem konkrétném primeru, mora- mo poseči v njegovo razvojno ozadje. Skozi kulturnozgodovinski razvoj je v Evropi přišlo do sprememb v vred- notenju fenomena mesta in narave. Sprva, na primer v obdobju rene- sanse, se je gledalo na mesto kot na nekaj svetega, kot utelešenje idealne fonile, ki vsebuje naravo v obliki ujeté geometrije in prostora, prava narava pa je bila ocenjena kot div- jina, pred katero se je želel člověk zaščititi. Vse obdobje srednj ega veka je torej obvladoval íllozofski in pro- storski koncept "perspektive", v ka- terem je "prostor" definirán kot dimenzijska razs žnost, torej kot mesto, trg ali ulica, oprędeljeną v okviru določenih meja. S srednje^ veškim mestoni si je člověk zgradil svoj ümetni svět, v katerem je lahko realiziral vse svoje ideale. Mesta se zapirajo vase, vosrednje mestne uli- ce in trge, na katere se, obracają z najbolj imeni tniini pročelji svoj ih pa- łac iii meščanskih his. Trgi so "duša" mesta, niedtem koje njihoyo ozadje namenjeno manj imenitnim funk- cijām. Reke ob mestih so kotnalašč ustvaijene za takšne namene. Tukaj se mesto znebi svojih odplak, po reki se vršijo transporti, reka je mesto poplav in bolezni. V stari Ljubljani se zato oclpirajo hiše proti reki s svojo "straniščno" stranjo, prav tako v No- vem més tu iii naposled je tako tudi v Kranju. Tej strani ni bila nikoli posvečena posebna skrb pri obli- kovanju. V razliko od bogatih, po vseh pravilih arhitektonske umet- nosti oblikovanih uličnih fasad so rečne fasadę oblikovane bolj naklju- čno. Nastale so pogosto z nizanjem in dodaj anjem posameznih potreb- nih elementov in so tudi v materialni izvedbi skromnejše in iz pogosto provizornih materialov. Ob svojem nastanku ta rečna pročelja niso bila posebno cenjena. Lahko bi celo řekli, da glede na to, da so bila obmjena v naravo niti niso bila pri- sotna v zavěsti meščanov kot po- sebna arhitektūra. "Narava" se torej pojavlja v zavěsti srednjeveškega meščana le kot z židovi ograjen vrt ali park, torej kot nekaj, kar sim- bolizira ukroceno naravo, medtem ko je na drugi strani zidov le ne- ukrocena divjina. Razgledni paviljoni ao po oblikovanju in naterialni izvedbi pri lago jeni otoočju v katerem sto ji Jo. V nestneo delu ao to gra jene strukture ^medtem ko so v oboočju prvega krajinskega tipa v leseni izvedbi. 53 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 12 Nov 2018 08:12:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 18/1991 Že v 18. stoletju se začne v Evropi oblikovati nova prostorska zavést Prvi so přeskočili ograjo mest in vrtov v Angliji in uviděli, da je narava en sam velik vrt Na drugi strani ograje se je odprl nov svet Ta přeskok pa se ni dogodil toliko casa, dokler ni nov pogled na naravo pregnal sta- nga in dokler se ni razvila nova estetika, ki je bila v sozvočju s po- večano areno živļjenja. V kontekstu gornjih razmišljanj Iah- ko prepričljivo potegnemo paralelo tudi s situacijo v našem konkrétném primeru. Lahko rečemo, da so me- ščani postopoma pogledali tudi izven zidov svojega mesta. Presenečeni so spoznali, da biva tudi drugačen svet svet, za katerega ni bilo mesta v njihovi dosedanji představní sliki. To je pogled iz kanjona na mesto, pogled v kanjon in občutenje notranjih am- bientov v soteski. Ti pogledi so dra- ma tieni, posebno tisti, ki so delo "božjih" rok. Manj dramatični so po- gledi na člověkově stvaritve. Pa saj je tudi razumljivo. To je namreč pogled v ropotamico, oziroma pogled na svet skozi "straniščno školjko". "Ar- hitekturo", obmjeno proti reki, ozna- čujemo danes sicer bolj prizanesljivo s pojmom "ljubko razgibane obrečne fasadę", kot je to spet v Lj ubijani ali v Novem mestu. Vendar pa tudi to ne zadošča in pdtrebni so koreniti posegi, kot jih je videti ob obrežjih Ljubljanice, da ustvarimo novo kva- liteto prostorskega doživljanja. Te- meljna naloga oziroma prvi korak pri urejanju soteske je torej priznati av- tonomnost notranjim ambientom soteske in drugie v "pomiritvi" med všemi oblikami doživljanja prostom. Soteska in člověk Ob tem, ko smo "odkrili" sotesko, jo želimo kot ļjudje podrediti in vključiti v svoje namere. Vendar je soteska izredno dinamičen ekološki sistem. Vsakodnevno smo priča veliki di- namiki geomorfoloških pojavov. Iz ostenja se trgajo večtonski bloki la- bore in ustvaijajo nova vodná zajet- ja, spreminjajo tok reke in grozijo objektom na robu kanjona, da zgnnijo v globino. Vse to so naravni procesi, ki so temelj zapletenemu ekološkemu sistēmu, ki viada v so- teski. Za obiskovalca je obisk* so- teske torej povezan z določenim tveganjem. Če bi želeli programsko obogatiti dno soteske in omogočiti dostop vecjeniu števiki obiskoval- cev, se nujno srečamo s pojmom varno£ti oziroma s problemom zava- rovanja obiskovalcev pred morebit- nimi nesrečami. V skrajni obliki bi morali težiti k po|x>lni umiritvi na- ravnih gibanj, na nek náčin "inumi- ficirati" sotesko v statično stanje, v katerem bi.se lahko obiskovalec gi- bal popolnoma varno. Seveda je to čisti nesinisel. Nesmisel zato, ker bi takšno stanje pomenilo tudi smrt soteske kot plas tovi tega ekološkega fenomena. Spomnimo se samo pro- blema slapov v Jajcu, kjer je že spre- meba ene same komponente v ekološkem sistēmu pomenila smrť celotnega procesa tvorbě lehnjaka oziroma smí t njegove biološke kom- ponente. Zato bo jx)trebno tudi ob obravnavi bodočih programov v so- teski predvideti različne režime var- nosti in s tem različno dostopnost posameznih ambientov. Posebno v pivem in tretjem krajinském ob- niočju bo v soteski obstajalo vedno prisotno tveganje. Nesmiselno bi bilo namreč absolutno varovati obisko- valca, tako kot bi bilo to absolutno nesmiselno v gorah, ki bi jih morali v ta namen prepresti s številnimi ograjami, stopnicami, betonskimi oporniki in jeklenimi sidri in jim s tem odvzeli njihovo prvobitnost. Težiti moramo predvsem k večji pri- sotnosti kanjona v zavěsti niešča- nov. V ta namen je potrebno zago- toviti njegovo dostopnost in posred- no, preko elementov mestnega zele- nja, označiti njegov potek v mestnem prostoru. Ob robu kanjona moramo težiti k oblikovanju zelenega pasu z rekreacijsko-razgledno potjo, ob ka- teri ležijo označene vedu tne točke in dostopi do dna kanjona. Te mar- kantně točke naj bodo preko sistema zelenih poti povezane z meštom. V mesto morajo od roba kanjona pro- dirati zeleni klini ali drevoredi po katerih lahko posredno slulimo pri- sotnost soteske. Tako oblikovan in fizično real izi ran koncept bi skozi daljšo časovno izkušnjo izoblikoval kolektivno zavést prebivalcev o so- bivanju mesta s kanjonom kot am- bientom, kije dostopen v obliki raz- šiijenega mestnega parka. Veijetno je, da veliká vecina prebivalcev ne bo nikoli vstopila v to območje, tako kot tudi veliká večiņa Ljubļjančanov ni- koli ne obišče H-volija, vendar pa daje že samo občutek možnosti vs to- pa oziroma zavést o obstojů tak- šnega območja prebivalcem novo vsebino in novo kulturno zavést V soteski sami je naloga predvsem, kako nečesa "ne narediti", ne pa "kaj napraviti". Množični obiski bi sote- sko uničili. Seveda ne povsod. Pri mostu na Huje je bilo že nekdaj kopališče in tudi danes bi ta prostor prenesel dóločene oblike rekreacije na travi in večje število obiskovalcev, ki bi přišli v prostor z določenimi nameni in zato veijetno ne bi obre- menjevali ostalih dveh krajinskih sistemov. Predlog ureditve kanjona in njegove neposredne okolice Osnovni koncept, ki ga predlagam, je vzpostavitevdveh krožnih poti (pot na robu kanjonu in pot po njegovem dnu), ki se medsebojno programsko in prostorsko povezujeta in nadgra- j ujeta. V povezavi nudita obe poti čez 6 km rekreativne hoje ali teka, lahko pa jih poljubno kombiniramo v pro- grame različnega značaja. Na pri- mer. vzgojno-učna pot v prvém ob- močju, združena z rekreativno-go- stinsko v območju kopališča, itd. Poti imajo različne značaj glede na prostor, skozi katerega potekajo. Ob njih so organizirani raznovrstni pro- grami, ki jih ilustrativno predstav- ljam v priloženih skicah. Na krožni poti ob robu kanjona so postavljene arhitekturne markacije, ki so vidné in dostopne preko si- stema drevorednih poti iz mesta. Na ta náčin vgradimo potek kanjona v mentalno představo mestnega pro- stora. Ob gradnji novega mostu in ob na- črtovani rekonstrukciji kompleksa Save se odpira zahteva po radikal- nemu preoblikovanjù osrednjega prostora soteske. Obstoječih kvalitet prostora ne bo mogoče ohraniti, p trebno bo poiskati nov koncept ki bo vnesel v prostor drugačna am- bientatola doživetja (primerjaj situ- acijo s tisto ob izgradnji novega mo- stu čez Kokro leta 1938). Potrebno b ustvariti jasnejša razmeija med 54 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 12 Nov 2018 08:12:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Odzivi št. 18/1991 posameznimi morfološkimi enotami in izoblikovati jasnejše prostorske . robove. Sistem zelenih poti ob kanjonu Današnje stanje Ker kanjon za mesto nikoli ni pred- stavljal kakšne posebne airibien lai- ne vrednote, in ker so bila njegova prepadna pobočja přej "grozeča" kot "vabeča", mesto tudi ni kazało po- sèbnega interesa, da bi prostor ob přepadu odpiralo širši publiki. Prav nasprotno. Rob kanjona je le nia- lokje dostopen. Bolj pogosta je nje- gova pozidava, ķi večkrat onemo- goča obhod kanjona po njegovem robu. Prepreke so bodisi fizične, v obliki objektov in provizorijev, ali pa le lastniške, kot so to vrtovi, omejeni z ograjami in živo mejo. Rob prepada je v večini primerov oster in nena- povedan. V prostoru ga je slutiti le po višinskem izmikanju drevesnih krošenj, ki v stopnjah ízginjajo iz vidnega polja opazovalca. Kjer dre- ves ni, je vizualna rekonstrukcija roba težavnejša. Zato je v območjih, ki so dostopna javnosti, rob kanjona zavarovan z ograjo ali živo mejo. Tam, kjer poteka rob preko lastniš- kih parcel, kot meja privatnih vrtov ali kmečkih dvorišč, je to za varo - vanje manj dosledno. Zdi se, kot da so se ljudje pač navadili živeti s pri- sotno nevarnos tj o. Tako kot ni vzpostavljena obhodnost kanjona po njegovem prepadnem ro- bu, tudi ni načrtno izoblikovana po- vezanost roba z njegovim ravnin- skim zaledjem ali mestoni. Čeprav sino pogosto le nekaj metrov odda- ljeni od kanjona, nam prostor v ničemer ne izda njegove prisotnosti. Pa tudi tam, kjer je rob fizično do- stopen, pogosto ni možnosti za po- glede na njegovo dno. Predlog nove ureditve Predlagam, da povsod tam, kjer je le mogoce, omogočimo prehodnost in dostopnost do prepadnega roba. V primerih, ko rob resnično fizično ni dostopen, je potrebno izoblikovati ustrezne obhode. Na ta náčin bomo omogočili organizacijo zvezne ob- hodne poti. Ob robu je potrebno v ta namen izoblikovati širok zelen pas, proti mestu ali ravnini omejen z živo mejo, proti kanjonu pa z železno ali leseno transparen tno ograjo. Za vi- zualno doživljanje roba bi bila ideal- na postavitev varovalne ograje za njegovim prelomom oziroma izven vidnega polja obiskovalca. Na ta ná- čin bi ponovno vzpoâtavili avtentični stik med dvěma geomorfološkima elementoma oziroma vzpos tavili v oblikovnem smislu pogled v "ne* skončnosť'. To je dramaticen pogled, ki gradi na paradoksu med priča- kovanim in reál nim. Nenadno pre- kinitev perspektivičnih pomagał na nivoju par tei ja doživimo kot dramo, kot skrivnost, ki vzbuja posebna ob- čutja in vznemiijenost. Tako oblikovan in obhoden rob ka- njona b povezali z me tom in rav- nino povsod tam, kjer že obstajajo sineri mestnih ulic ali poljśkih poti, oziroma tam, kjer pozidanost še do- pušča nove zelene preboje. Na teh mestih bi izoblikovali sen- č ate drevorede in z živo mejo ob- dane ulice, ki bi omogočale preprost dostop do robne sprehajalne poti. Na iztekih teh zelenih drevoredov bi ob- likovali na robu kanjona posebne vedutne točke v obliki razglednih balkonov ali paviljonov. Iz teh točk bi se spuščale, kjer je to mogoce, dos- topne poti na dno kanjona. Paviljoni bi bili iz mesta vidni in značilno označeni. Celotni predlagani sistem V oíddocju i <'>r 1 1 1 li īTin ii > MUļni^ CTykizirati novo kopaliSče. V podporrnìv-z^dovlh predi agamo namestltev dodatnih gostlnakih fxxigraiiov, 55 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 12 Nov 2018 08:12:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 18/1991 zelenih povezav na nivoju mestnega parteija bi tesneje kot sedaj povezal mesto s kanjonom oziroma preko oblikovnih pomagał vgradil njegovo prisotnost v zavést meščanov. Dostopnost prvega krajinskega območja Današnje stanje Prvo krajinsko območje sega od elektrame do mostu na Huje. To je najbolje ohranjeni del soteske, kjer še dožMmo vso elementarnost in pestrost njenih ekoloških in vizual- nih elementov. Visoko ostenje kan- jona in ozkost soteske ustvaijata dramatična prostorska doživetja. Zaradi zavojev reke je mogoče do- živeti kanjon le po posameznih pro- storskih sekvencah, pravih notra- njih "dvoranah", nad katerimi samó slutimò prisotnost nebesnega svoda. Človekovih posegov v rob kanjona skoraj ne registriramo, morda le kot motnjo v organizaciji naravnih struktur ali nače tost vidnega roba. Celo most na ulici Staneta Žagaija v ta prostor ne seže s pretiranim vpli- vom. Po teka nekako odmaknjeno, visoko na "strehi" kanjona. Bolj nas vznemirļajo doživetja na nivoju mik- roambienta. Tukaj si reka utira pot skozi številne tesrii in pregrade, ki so jih izoblikovali po več metrov visoki balvani konglomerātā. Ta "pokraj i- na" je za člověka těžko prehodna in prostorsko izredno razgibana. Po- seben poudarek ji daje bogato in raznoliko rastlinje, ki še pripomore k težji prehodnosti območja. To je naj- bolj dinamičen del celotnega kanjo- na in to njegovo začilnost kaže ohra- njati še naprej. Predlog nove uředitve Navkljub želji po najvišji stopnji zaščite tega območja menim, da bi bilo smiselno vzpostaviti njegovo prehodnost že zaradi možnosti or- gan iziranja učne poti ali zato, da bi omogočíli dostop posameznim bolj zahtevnim obiskovalcem. Pot in do- stopi do poti morajo zadóstiti naj- nujnešim funkciönalnim in var- nostnim kriterijem. Vsi elementi poti naj bodo čim bolj naravni. To po- meni, da so kot taki tudi izpostav- ļjeni morebitni porušitvi ob pojavu višjih večletnih voda. Vsaka druga rešitev bi pomenila trajnejše posege v prostor oziroma posege, zaradi ka- terih bi bilp potrebno radikalneje poséci v obstoječi ekološki sistem. Možno je sicer trasiranje poti tudi izven dosega stoletne vode, vendar pa izgubimo na ta náčin stik z nepo- srednim okoļjem kanjonskega dna oziroma stik s tistimi pros tors kimi doživetji, zaradi katerih pot náčrtu- jemo. Pot naj bo trasirana po narav- nem terenu. Povsod tam, kjer so potřebné posebne koňstrukcije ozi- roina viseče poti, stopnice, mostički in pomoli, naj bodo le te postayljene v prostor lapidarno, torej prostoru vidno dodane in v lahki leseni izved- bi. Dober primer takšne réšitve vi- dimo na Plitviških jezerih. Visoke vodě sicer te "naprave" po- škodujejo, vendar pa so lahko in hitro obnovljive. Na ta náčin bi bilo koristno opremiti in reaüzirati pot vse do elektrarne, kar bi omogočilo ' organiziranje krožne poti tudi po dnu soteske. Dostopnost drugega krajinskega območja Današnje stanje Drugo krajinsko območje pred- stavlja razšiijeni del soteske, kt se v območju mostu na Huje razširi v pravcati naravni amfiteater, iz ka- te rega seže pogled celo do vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Tukaj je že od nekdaj vzpostavljen prehod preko Kokre, saj je to tudi edino mesto, ki dovoljuje naravni ses top do dna soteske. Pod mestoni, kjer reka zavije, so se izoblikovala obsežna prodišča, na katerih je bilo nekdaj mestno kopališče. Danes je območje ekološko in vizualno mocno one- snaženo. Reka se je spremenila v pravcati kanal, v kateréga se vidno iztekajo odplake. Po drevesih in v grmiščih se kopiči nesnaga, oslanki PVC folije in raznovrstnih odpadkov. Takšna slika je še posebno očitna v zimskih mesecih, ko ni listja, ki bi prikrilo neljube poglede. Nekdanji le- seni most na Huje je bil nadomeščen s kovinskim, z všemi modernimi va- rovalnimi dodatki na dovoznih ce- stah. Omenjeni piizor je v globokem nasprotju s sicer liričnim in blagim pejsažem širokih travniških jezikov, ki se od reke v blagih valovih vzpe- njajo proti mestu. V smeri proti prvé- mu krajinskému območju je prostor razmeroma dobro urejen in oprem- ljen z lesenimi klopmi. Moti izrazito neurejena robna zazidava in številne novogradnje, ki nasilno vstopajo v vidno polje kanjona. Izrazito negativ- no pa učinkuje vdor industrijskega kompleksa továrně Sava, ki vmerilu srednje krajinské scene unici vse kvalitete obrečnega ambienta. Stik kanjona z mestom je kvalitetno oblikovan le v območju kolosalnih opornih zidov pod mestnim mostom, kjer so bili zaradi varnosti mestne arhitekture izvedeni veliki gradbéni posegi. Vendar je tudi to območje ďanes v slabem stanju in bi ga bilo potrebno ustrezno san irati ter pro- gramsko in oblikovno nadgťaditi. Predlog nove ureditve Kot splošna naloga se kaže program- ska in oblikovna sanacija mestne obrečne fasade. Merilo novému reč- nemu pročelju bo v območju továrně Sava narekoval predvsem načrtova- ni objekt novega mostu, ki bo vnesel v prostor povsem nova razmeija. Ob- jekt novega mostu bo po svoje naj- usodnejši poáeg člověka v prostor kanjona. Območje bo přečkal v nje- govem pejsažno najbolj občutljivem delu, saj po teka načrtovana trasa nekako po sredini prej opisanega naravnega amfiteatra. Mostni objekt bo razsekal danes enotni prostor amfiteatra v dva dela, v dva "odrez- ka ". Skoraj ne vidim načina, da bi to lahko preprečilí. Zdi se, da je v tem primeru edina rešitev v povsem no- vem oblikovanj u pros torskih razme- rij. Mostni objekt lahko postane! nov, izrazit simbol prostora, ki mu je pro- stor na določen náčin prilagojen, ta- ko kot je dvorana s kiparško plastiko žrt oyana za doživljanje tega dela. Nevtralnega izhoda iz te situacije ni, razen odločitve za drugačen potek mostné trase. V primeru postavitve novega mostu je vprašljiva ohranitev starega mostnega objekta, čeprav gre ża historično lokacijo in izročilo. Prostor namreč ne vzdrži takšnega podvajanja. Primer za to sta stari in novi Karlovški most v Lj ubijani. Po- vezave na nivoju kanjonskega dna bi bilo mogoče realizirati v obliki dvo- etažnega mostu in na ta náčin 56 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 12 Nov 2018 08:12:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CŁG&33 Odzi vi št. 18/1991 ustvariti v prostoru jasnejša razmer- ja med reko, travniškimi in prod- natiini površinami ter robovi ka- njona. Robna zazidava ob mostu bi prekrila današnji kompleks Save in vnesla v prostor podobno merilo, kot se kaže pri "Evropi". Na preobliko- vanih planih površinah kanjonskega dña bi bilo mogoče organ izirati go- stinsko ponudbo za udeležence rek- reativnih programov na travi, v ob- močju nekdanjega kopališča pa vzpos tavi ti novo kopališce z manj šim bazenom in možnostjo sončenja. Na vsem območju kanjonskega dna bi bila mogoča pos tavi tev objektov iz- razito kopališko-parkovnega tipa, to je objektov, ki so izrazito sezonski, provizorní in grajeni iz lesenih ele- mentov. Sanirati bi bilo potřeb no mes tne dos tope v sotesko ter jih pro- gramsko obogatiti. V primeru oživlje- nega kopališkega programa bi bilo smiselno ponuditi gostinski pro- gram ťudi . na "visečih" poteh pod mestnim pročeljem. Seveda je osno- va za kakršno koli programsko oži- vitev kanjona njegova ekološka sa- nacija. Ta bo potřebná ne glede na to, ali se bo mesto odločilo za pro- gramsko oživi tev območja ali ne. To bo potrebno storiti že zaradi čedalje strožjih sanitarno-tehnienih predpi- sov. Večkrat je že bila oinenjena rečna fasada mesta in njeno oblikovanje. Ob konceptu krožne poti se pojavlja . zahteva po večjem programs kemu aktiviranju tudi tega dela mesta. Tu- kaj se lahko pojavijo gostinski pro- grami, obrnjeni proti reki in nave- zaní na sis tem pešpoti in stópnišč, ki vodijo proti dnu kanjona. V ta namen je mogoče zgraditi nove te- rase, razgledne balkone in verande ter vzpos taviti novo ai*kadijsko ar- hitektūra na os tenj u kanjona. Mest- ni most bi bilo mogoče preoblikovati po merilu pesca. Mogoče je njegovo prekritje (kot že nekoč), predvsem paje potřebná postavi tev nove, var- nejše ograje. Izoblikovati bi momli primernejši iztek Ceste 1 . maja in končno vendarle zgracliti dostojnejši mestni vhod na vstopu v Poštno ulico. Na dnu kanjona se sanira obstoječe poti ter se jih vključi v enoten krožni sis tem , ki omogoča xlolge rekreativne teke in sprehode. Tretje krajinsko območje Ťretje krajinsko območje sega od Poštne ulice do izliva Kokre v Savo. Posebn o ob izlivu je območje že povsem preoblikovan in "urba- nizirano". IYogramska in oblikovna ter ekološka sanacija tega območja je naloga, ki presega nivo splošne ankete in zahteva posębno obrav- navo. Ureditev Oldhamske ulice, Ceste Staneta Žagarja in nadomestnega mostu čez Kokro Nekako sočasno z nastajanjem pri- čujoče ankete je potěkalo projekti- ranje nadomestnega mostu na cesti Staneta Žagarja in rekonstrukcija celotne vzh dne mestne vpadnice. Oblikovalska izhodišča za adome- stni most so bila izoblikovana v po- stopku strokovne ankete, izvedene v letu 1989, osnova za oblikovanje vpadnice paje bil ureditveni náčrt iz istega le ta. Celotna poteza je obli- kovana kot zelena mestna cesta, ki ohranja vse začilnosti današnjega am ienta, s tem da ga kulturno nad- grajuje. Mostní objekt je pblikovan kot mestni mošt, z elerrïeti, prila- gojenimi tudi merilu pešca. S svojiini eleme ti in mikroambientalnim ob- likovanjem poudaija prehod preko kanjona Kokre kot izrazitega in po- sebnega kraj inskega fenomena. prof. Peter Gabrijelčič, dipl. inž. arh., FAGG - Fakulteta za Arhitekturo, Ljubljana V območju vodovodnega atolpa oblikujemo man jsi trg obdan z živo me jo. Za tem prvim planom predlagamo po leg obsto ječega visokega dřev ja zasaditev dodatnih dreves, ki bi ustvarila vtis drevoredne ulice. Na trgu so postavi jena počivališča, tlaki so kvalitetno oblikovani . 57 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 12 Nov 2018 08:12:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms