Učiteljski
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučite:j u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu', za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 15.
V Trstu, dne 1. oktobra 1920.
AL. HREŠČAK:
Civiiizatorna reakcija.
‘Priča smo danes stanju stvari, 'kd ibi ga rue pozabili, če bi živeli še stclleHija. Prisostvujemo nekemu mrzličavemu razmahu vseh nizkih nagonov, ‘ki naimi poganja naravnost grcizo po kosteh. Nehote se ■©o-ram-o vprašati vedno in vedno: zakaj in kako je vendar ta mogoče? In maj se še itaiko mučimo, odgovor ne mane biti kot samo eden:	Le strupeno
sovraštvo more rediti vse ‘to gorje. Druge razlage bi, vsak drugi vzrok bi bil nezadosten. Pa tudi ta raztega se nam zdi še nepopolna. Mii v sli, ki trpimo-, iimaano čisto jasen občutek, da to ni s-amio -sovraštvo, ampak da imamo opraviti -tu z neko ivišjo -stopnjo sovraštva!, t. j. s sistematiziranim sovraštvom. Nas ne vlada več ta ali ioni- r-ežim, nas pritiska ob tla naravnost srd, organiziran v režimu. Kar je pri na« malih, nenravnih duš — vse prispeva pio svojih nair boljših močeh, (t. j. s psovanjem, provociranjem, otnailovaževaimjem, demuncij-a-cljamii, šum/tanjem, podtikanjem it-d.), da se je ustvarila ona dušLjiva atmosfera, ki nam sili is-kozi vse por-oznice v našo notranjost, d-ai nam za-stuplj-a kri- iin ž-iviljenije. Nečem -Preiskovati psiholoških vzrcko-v tega stanja-, ugotavljam le, da moramo danes živeti- vsi v Item miazm-u, in da je režim, ki- -nas trpinči, raivn-otako okužen- -o-d njega kakor vse javno življenje. Da- je to1 stanje zakrivila predvsem brezvestna ž urnah stika, .ki 'je z neodgovornimi, temnimi čim-i-telji vred pripravljala sedanji položaj s petdesetletno sisitem-atizir-ano lažjo, to- se razume sa-mcipc-sebi, in z-afco ©menim- to le mimogrede. Če pogledamo potem še, kateri deli tukajšnjega- prebivalstva so po Item -režimu najhuje, ali pravzaprav Izključno prizadeti, spoznati bomo z nazorno- silo, odkod se m-ia-zem širi in kdo je za-inte-Tesfiran na tern barbarskem- -počenjanju. Vse to je jasno-, je očividmo. Ni pa tako očivi-dn-o to, da vodi ta -pot v piop-olen razkroj, tukajšnje -človeške družbe, da. j-e civilizaeijai na- potu propada. Te-ga- bi ne smeli niti za trenutek pozabiti v-si tiis-ti, ki so ohranili v prsih iskrico- poštenja, ki se nočejo strahopetno odtegniti ci viii,iz a tornem-u -delu, -in -ki ne -dele jn-tere-sov na tem -stanju stvari s -teroristično kliko. In sem spada v prvi vrsti učiteljstvo, — toliko slovansko kakor it ali jonsko-.
V ognju se preskuša zlaito. Alii naij bd veljala naša mi-sija morda samo za norm-a-lne čase? Misija kulturnih -pionirjev! Ali smo govorili resnico takrat -in zato, ker ni nikogar b-od-la v oči? Ali naj- zapademo očitku, da smo razpravljali o -misiji samo akademično? Eno le gotovo, tovariši! Takrat je bilo treba siaimo ambicije,, — in kdo je mrina —, -danes je pa pogum prvi in zadnjii pogoj. Polgum pia izvina iz trdnega moralnega- maziranja. In ravno to naz-iranie -nas mora nujno po-staviti v opozicijo razpoloženju, is katerim •so prežeti danes vsi duhovi. 'Preveliko- ije bilo pohujšanje v polpretekli doibi; gospodarski liberalizem im militarizem -sta zanesla razkrajajc-če mikr-olbe v srce s-l-ehernega, -in danes- ž-i-vimo v -sredi -mogočnega vretnja-, kii naj očisti naše duše, ki -naj nam vrne naivn-ovesje, lastno vsem dobrim ljudem.
»Zopet -sam-a akademija«, mi boste klicali. »Nič -konkretnega; kam hočemo s tem?«
Potrebno je, da pioznamo pot, po ‘kateri je Človeštvo -dloispelo v današnji ikiaOs. -Poznatl moramo sesto.jne dleilie, da razumemo -spojino. Ra-zumeti moramo vzroke nastajanja — genezo —, -da1 stepimo celotnemu pojavu z vso potrebno -objektivnostjo nasproti. Prva in najtežja zdravnikova- naloga je diagnoza; -vse njegovo poznejše .del-o je od-visnu -cd nje. Stavke, fašizem, intclleranca, ki -se je polastita vseh M uš, — to so sami -simptomi, ka kažejo, -da -s-t-resa čl-oveško družbo t-ežika- bolezen, da je njeno ravnOlvesje s-mr-tn-o-nevarmo ogroženo. Odstranjeni vzroki, premagana kriza, izginili bodo simptomi in današnja naša nervoznost se -nam bo videla takrat v či-stio drugačni luči.
Tovariši! Skušajmo si pridobiti zopet s-voj mir, — msV vesti in duše! Borimo -se z vsemi močmi -proti napadom per-vozno-s-ti! Mirimo sebe in okolico! Naš mir in naše lastno obvladovanje bosta vrnila po-ko-j 'tisočerim. -Ne reagirajmo na krivice nikdar -s strastjo, -blažimo strast drugih -s polmtirjevaCin-o besedo! Obva-
rujmo naše ljudstvo predi .duševnimi fašizmom! (o političnem -pri nas tako ni govora.) Ne -opravičujmo nikdar niti najmanjšega svojega greha s smrtnimi grehi drugih -ter ne pozabimo, da mora vsakdo predvsem iz dura ti bruno iz svojega očesa. Zlasti pa-ne pišimo nikdar v llist-e, ali pa javno govorimo o 'kri vic ah, ki se nam gode, na način, -da se bo nabiral v 'Sircu čitatelja ali -poslušalca srd, ki bo; ra-zdevail- njune lastne energije, marveč tako, da bo gledal poln picmrCicvan-j-ai na brezplodno delo ‘k-rivi-čneža, ki- želi zatreti,- svojega bližnjega, uničuje pa samega sebe. Zgodovinska resnica -je, da so storjene krivice -vedn-oi škodljivejše vplivale na kri-vičneže same kot pia- na preganjance. Zločin omadežuje vedn-o zločinca, nikdar ne žrtve. »Da& i-st der Flucht- d-e-r bose-n Tat«. Vsi, 'ki so bodisi' politično ali- go-spe-da-nsko izkoriščali, so -picglnite v,sled lastne demo-ra-liz-adije. Njihovo mesto -so zasedli nravno višje -stoječi izkoniščan-ci. Talko vl-di-m-o, -da je pni človeku nravnost naijzane-sljivejše orožje v boju za obstanek. Tuje tudi temeljno razlika med človekom in živaljo. Dvigati človeštvo se -pravi: dvigati njegovo -mo-ra-li-teto. To je najboljše narodno delo-, ki- se ne -da niti razrušiti, ni-t-i upepeliti.
'Boj razreda aiti boj naroda se morata -vršiti v mejah, ki jih pred-pis-uje etika; vsak drugačen -boj vo-di- v pogubo. Nujno je -tcire-j želeti, da se prenese vsa -bra-mba iz posameznika v zastopstva; kolektivnosti. To kar tvori nraven -in za-to legalen b-oj -zastopstev, izprevrže se, p-renesen-o v -strast posameznika, v nemoralen in ostuden boj v-se-h preiti v-sem; 'človek -pade na nivo krvoločnih zverin. Za narod -brez nravnih osebnosti se nam bo zgodovina pa' -prav -lepo zahvalila; v člove-čanshvu tvoiri minus — posta-vlko.
Vsi dobri elementi — in 'kid-o bii jih n-e pod-plraJ — v italijanskem narodu samem nam -bodo h-v-ailežni za mc-ralno oporo, ki jo bodo zajemali iz takega našega dela. Italijanski narc-d ne sestoji iiz samii-h fa-šist-o-v — ne, n-ak-piretno —; to je le drobec, to- je le madež -na njegovi čisti obleki. Prepustimo njegovemu prirojenemu čutu za spodobnost, da odstrani- ta madež iz -svoje oprave. Podpirajmo te dobre elemente s poštenim delom doma -in preko vseh zastrupi,jeva-lloev duš se bosta oba na-ro-da našla 'složna v škarpnem! nravnem cilju človečanstva. V-erujmo v božanstvo idealov, verujmo v človeštvo nad narodi, in zgodovina nas ne bo -obsodila!
Brezpravni.
Ce bi se nam to bil-o zgodilo- v -dobi najhujšega vojaškega režima, kd je sam sebi- v-se -in absolutni gospodar nad vsem, nad zakoni in ljudmi, s katerimi ravna samovoljno, bi si- bili reiklfi: Ne čudimo- sie, ker meč an svinec nista nikoli nič videla, ne slišalai, kamoli da bi še čutila -in mislite. Pa se ni zgodiiiliol v -onih, komaj p-retelkl-ih dneh, ampak danes, v debi vil-a-danja civilnih oblasti, katerih naloga -je, da preko slepega -sovraštva zbesnele ulice gle-daijo v življenje z jasnimi pogledom, da vidij-o v zakonu zakon, v pravici pravico in v -krivino:: krivico. Do, poslednjih -dni smo- vedno -mislili, da je pot, na katero so krenili 'kompetentni faktorji, le hipna zmota-, nes-porazumlj-enje, ki »ta -sicer bila za marsikaterega izmed nas usodep-olna, a verjeli smo, da to stanj-e ne bo- večno, -da bosta na mesto nasilja in krivice stopila -pravičnost in medsebojno razumevanje. V teh dneh so mas pa poučili, da smo se vsitvian temeljito motili, iin da se boido povrnili zopet vsi 'tisti križi in -težave, k-i smo jih m-orali pretrpeti v dobi vojaškega -pa-ševanja in v n-jii' sledečem režimu civilne vlade.
Da ne bomo na dolgo -in širok-o razkladali cele zadeve, naj -sežemo' naravnost v njeno jedro ter ga razgrnemo pred' očmii jugcs-lovens-kega učiteljstva naših pokrajin. Znano je vsakomur, da- ije p-redsedn-ištvo naše »Zveze« -vsilkda-r, k-o se je komu izmed nas zgodila krivica ali ga je zadelo men-adama preganjanje od strani naših šolskih oblasti-, in-t-ervenairaiHo mešMjt-okrat v pri-Iolg prizadetim, pojasni to vsak p-osa-mezni 'slučaj s potrebno objektivnostjo in -storilo sploh vse, kar se je dalo storiti v obrambo moralnih in mate rij aln-ih koristi! -picis-amezniika, njegove osebne svobode itd. V največ slučajih je bili uspeh ničev, ali pa tako minimalen, d-a je moralo sam-o naše predsedstvo in po njem
t-udi učiteljstvo! iprilti do prepričanja, -d-a- živimo v dobi pcp-ol-nega brezpr-avj-a.
To n-ami je v -zadnjih dneh -potrdila -tudi sama šolska oblast na u-sta višjega deželnega šolukega nadzornika.
'Predsedstvo »Zveze« se Je b-i-lo -podalo v -teh dneh na gen. civ. komisar i jat v urade- gori omenjenega državnega funkcionarja, d'a -pospeši -piri njem -rešitev nekaterih znanih učiteljskih zadev, -ki se vlečejo že mesece in mesece. 'Na tem siei-itanku je višji -deželni na-dziormik čisto natančno .doll-očil svoje -in šoiske oblasti stališče do ju.gCislovemskega učiteljstva. Njegove miste navajamo dobesedno: »Zasedbena oblast ima pravico obdržati v službovanju one, ki jih sama hoče obdržati in ki ji ugajajo. Vsi učitelji so nastavljeni le provizorično, ker ni bil doslej še nihče uradno potrjen. Tudi so učitelji sami priznali to svoje provizorično službeno stanje s-tem, da so vložili na šolsko oblast tozadevne prošnje za službeno potrditev. Če oblast koga premesti, je to le milost, ki mu jo izkaže, ker ga lahko kar odstavijo in pošljejo »z Bogom« ali »k vragu«, kakor že sami hočejo. Vse delovanje juge-slovenskega učiteljstva smatra šolska oblast za protiitalijansko in protidržavno. Z ozirom na napade (Učit. Lista in drugih slovenskih časopisov), katerim je ona izpostavljena zaradi ravnanja z učiteljstvom, bo prisiljena tudi ona objaviti v skrajnem slučaju potom italijanskega tiska vse tozadevne slučaje učiteljskega delovanja, ki jih natančno pozna in bo tako dokazala njih krivdo. Končno ne more šolska oblast razumeti, kako da učiteljstvo ne uvldeva njene dobrohotnosti do šole in njega samega.« Predsednik je ovrgel vse te cb-diollžiitve šol-slke oblasti in-obenem pribili, d-a delu,je jugo-slovensko učiteljstvo v zmlislu izjave, ki jo je biil-o pedale že večkrat na kompetentnih mes-tih, v p-o-mir-jenje -obeh- narodnosti, 'ki žive n-a terni iclze-milijiu.
V resnici ne vemo- k-ak komentar naij napišemo besedam, iki nam, jih je -p-oikltonjli v imenu vlade višji- deželni šolslkiii nadzornik. Vemo ,pa sam-o to, -da 90 talca jasne kot solnčna lu-č in da- nam potrjujejo še enkrat, da smo prodana, brezipraivna ra-ja-, k-i naj- ž-i-vi odsiliej .p-opiol-noma cd milosti in nemiilo-sti- sedanjih -mogočnikov.
Na nerodni, sofizmem -o priznanju pirovi-zoričnega sliužb-enega stanja odi slttani samega -učite-ljstva -j-e šolska obtesit postavila svojo) vsegamog-očno vladar-sko paSico, iki deli in bo odslej -d-elli-lal pravico in krivico, kakor se j-ii bo že zdelo.
Ju-goslovem-lkemu učiteljstvu pa ne mor-emio nikdar dovolj pri-poročiati, naij -vrši- svojo kulturno dolžnost v šoli in izven nje i zanapreij v talki meri kakor doslej, naj bo pri vsem- svojem delovanj-u resno in -previdno, naj vrši strogo -svojo- stafnov-sko dolžn-oslt -in naj ne nudi -nikdar niti najmanjše -prilike, da; Damoklejev meč po-pollne brezpravnosti, v katero ga je pahnila ironija življenja, ne pade na njegovo nedolžno glavo. Pirav-o -in pošteno delo za šolstvo in nared bo najboljše in -obienem najuspešnejše orožje v boju -pnoti nasilju •bicidočih -diriii.
H. KMET:
Mladinski list.
iV-se naj bi brdp islku-p-no, družabno. Tudi šoil-a b-i -morala b-i.tii, (kair pa ni povso-d, vsle-d svojih špeoi-alnih zistem-ov) vs-eobč-a-, družabna, torej družba v družbi. V-se, kar nudijo š-olle -in razne dr.uge šolske panoge, bi moralo biltii- dicistopno vsem otrokom ira-z-ličnih staršev po svojem poMiiou in družabnem stanju, kajti šola ima odgajatii prihodnjega človeka in -torej ne bi •smela biti pristranska, -kar pa je, žalibog. Pa u-p-ajm-o, da temu ne bo dolgo talko.
In -tako' naj bi bilo -i'z že -navedenih vzrok-ov z našiim mladinskim listom: -on na-j bo dlostop-en vsem, kar -pa goitovo ne bo, ako ostane le m-l-adinsikui Ust in ne šolski list. To- pa go-tovo; zaradi svoje visoke cene .in pa vsled (zlasti po -deželi,) nerazvitega zmisla za nabavo'knjig, časopisov it-d’. Ml-a-dlnslkl' -liis-t bo -do-stopen tedaj 1-e otrokom po -mestih in še tio- le -onim', boljše -siltu-iranih starišev. Pa ravno: ti niso tako nu-jno- po-trebni- duševne hrane, kaij-ti' starši -jim kupu-jejo ali pa pripovedujejo razne pravil-jice, ba-sn-i 'itd. -Pa tudi šolsitvio je po mestih skoraj lizkljnčn-o zelo dobro -razvito, -ker ima obilne in -dobro urejene knjižnice in druge ilepe m vzgojne naprave. In -pa — časa več! Vsega tega
po deželi nimamo. In, kalko krvavo rabimo ravno zdaj šoiliJci list, (ko nimamo knjižnic, oz. so, pa .premajhne, kc ni beril) to uvidi vsakdo! Z -mladinskim listom ne ibi; bilo našemu zelo razdejanemu šolstvu nrič ali bore -mallo -p-oma-gano. 'Nekak -kategoričen -imperativ bii ip'a biil zal vse šole, da isi nabavi vsak učenec mladinski list, ako se 'isti spremeni v šolski' list. Ker bi pa bil sleherni učenec naročnik (tod-i ubožnejši) šolskega lista, bi zat-o -tudi bila lah-ko cena nižja. In — šofeki list bi pridno -prebiral-i tudi sbariišd citr-ck in drugi odrasli. Imel -sem priliko to opaziti sam, -ko so učenci .prinesi!!: vsak -svoj »Šolski list« iz Jugoslavije. Romal je iz reke v jiciko in z nekakim vidnim veseljem so ga dali še meni brati, in ito -brez -moje -zahteve.
Torej — dvigajmo naše šolstvo in dajmo -zato našim otrokom -kaj -prave -duševne hr-ane, pia ta bedi vse-
o-bča! -Naprej naš »Šolski list«!
VELJKO SOKOLIČ:
Geometrija u osnovnoj školi.
U 1. § zakona za osnovne pučke škole, iu koje-m je istaknuta zadačal puč. škola, veli1 se -doslovn-o:.. . »o-pskrblji-vati ih (decu, gojence) znanjem i veština-ma potrebnim, da se mogiu dalje izo-bražavati za živoit«... Time je Izri-čito rečeno-, da je puč. školi ga-jiti sve ono »znanje i veštine« —, dakako u ono-m opsegu u kciliko -se -ta može podati ,u -poio. školi —, što če jedn-om, sa-dašnjem gojencu, budučem gradja-ni-nu, -biti! nužno u njegovom svagdašnjem životu, • dakle ono, čime če se on moči p-raktički poslužiti u svom rad-u. Iz citirane zak. stavke jasno proizlazi, da puč. škola' ne može podati svome gojencu sve ono što če njemu -kao »čestiitu čovjeku i valjanem držav-ljaninu« biti- od preke potrebe u svagdašnjem nje-g-ovom životu. Ali, ako mu škola ne može u zaokru-ženoj- celosti p-odnipošto to dati, a- i-pak je njezina »zadača« podati mu ta-kv.ih i- toliko temeljnih zaliha (pojmova), na -kojima.če se on moči dalje za »život izobraža vati«.
Jest, čovek -se dandanas -mora u-zgajati i za život; mora si več od rane svoje mladosti opskrbljivati, zgrtati koli religiozno - moralno, eti-čke i estetske principe, tol! -i praktično znanje, veštine, a to za to, da kad jednom s-tupi iu -svet — -recimo — -u život — uzmog-ne -održati sebe u vrtl-ogiu borbe bez odaha za eksist-encu i prvenstvo, a ne -da -sestane, padne več na prvim koracima svoje-g tek za-početog »samostal--nog hoda«.
Tita zahtevima ud-ov-oljiti, nje u realnosti provesti briga -je u-zgajatelja. Uzgajate-lj je toga- radi dužam motriti i sabi-rati, a da uz-mogne -gojence svoje voditi tako, da im nastop u život ne bude premice iz sna, -nego k-ao lagano sistematsko -približavanje udaljenih predmeta.
Težak je to -uistinu zadatak, ako i ča-stan! Težek za to, jer nastojanje -uzgaj atelje vo biva sprečavano s a sijaset raznovrsnih -manje ili više težih zapreka, što ih -on odstraniti ne -može, ali za to ono, što se na njega sam-og odnosi: -on motri, razmišlja, prokušava i nastoji da steče,no i-skustvo’ (znanje) aplicira na svojim gojenci-ma, da nji-me u njima razvije harmonično delovanje uma, srca i volje, -a da i’h tirne -privede u svet kao individiue, koji ne če trebati ni tudjih nogu ni ruku ni očiju, -nego če si moči sami pomoči u pribiranju onih potreb-oča, što če im kao -produktivnim indiv.iduirna ljudske zaje-dni-ce -od potrebe biti. T:ko se -time za -mladosti opskrbio nije, taj skupno plača »š-ko-lu života« u odm-akloj dobi svojo). Vreme leti, a mati narav dosledno provadja zak-o-ne svoje.'Održati se, odoleti, — bio to pojedin-ac ili za-je-dnioa — u današnjem vrtlogu, -utakmici, može samo onaj, -oko kojega se za -dobe postafral-o da mu se izvestači i oko ruka, a razvije um, srce i volja.
Uzgajatelj razmišljajuči o torne, ulo-žit če sve svoje znanje -i veštinu da se što bliže primakne torne cilju sve-stan, d-a če time uzgojiti vrednih jedinica narodu svome, a zvanje svoje podiči- na; onu višinu, na kojoj bi on želio da se uistinu več danas oallazi.
Razmotrimo da 11 je s-a izloženog stanovišta oprav-dano poučavati geometrijo (reci »geometrij, obliko-slovlj-e) u puč. školi.
U geometriji vlada stroga -logična i uzročna sveža. Njezine istine ne stoje -svaka o -sebi, nego jedna o btrugo-j ovi-sne kao kari-ke u lancu; gd-jie -se jednom ta) niz pretrgne, ponestaje veze, znanje g-ubi sveju vrednost. Nužno je dakle, a da se itome izbjegne, od elementarnih steč enih pojmova p-a -dalje ik sl-oženi m-a, itaiat-i -uvek j;iais-no poznavanje oz-nočn-e -sveže njihove-, na ko-jc-j -se temelji tek -poznata istima, na pre po-znatim, i u čemu se jedn-a od -druge u bitno-sti razil kuj u.	z
Da to cdrži, mora gojenac razmišljati, -do-zivati si u -pamet pozn-ato, učvrščivati u pameti i jedrno 1 d-r-ugo, a-ko želi da, sel p-ciukom- o-kioristi-. Time se vežba razum, pamčenje, sedanje (obnav. spoznaja).
Stečene spoznaje osnov su gojencu, na kojem on aipstrahcijcim i determ-inacijem d-clazi de n-c-vih spoznaja, do pronalaska n-ovog zaključka, koji mu eklatantno -pruža neob-oriv -dok-az -istine, do keje je on sa-m dešao, — rukevedjen dakako veštino-m uzga-jateljev-om. Takcvo -ustraij-no nastopanje, u tom -prav-cu, j-ača njegovo (goj-enčevo htenje, »Vežbanje u što -str-ožem mišljenju jača čuvs-tva za istinu i pravdu, jer sv-aki korak, kejim se -razablre istina od nei-stine ojačava u gojencu sposobnost i- želju, da i u životu sp-ezn-aje i brani pravdu.« (Reidt.)
Točnost i red što mora da vladai u geometriji po-bu-diuj-e u gojencu čuv-s-tva skladucsiti- — estetska čuvstva, dok mu gectafetrijski oblici pružaju ugodnu i -milu zabav u da te lik-ove slaže -u slikovite ornamente i time daju dovoljno maha delatnosti mašte,
Ali osim toga imade geometrija i praktičnu -svo-ju vrednost i to u celokupn-oj pouči, k-ao i u svagdanjem živo tu. S a ra-čunstvem on a je u neprestan-c,m -d-odiru i -pomaže razumevanju njegovih istina.
Geometrija ne trpi suvi-slih reči, ni frazerstva, nego zahteva kratak, potpun, razgovetan i ispravan govor. N-jezini-m likovi-ma (geom.) up-oznava se g-c-jenac več u prvem razredu puč. šk-ole i to kod črtanja -raz-iičitih predmeta, št-o i-h se poduzima iz zorne -po-uke.
Kad več je dob-cm poedmakao, suisreče se s njc-mc pri po-uci črtanja. A zar se njome (geom.) ne poslužujemo kod pouke u zemljepisu ka-c i drugih predmeta?
Tako biva u škol. živc-tu, a da li je cn-a i u svag-d-ašnjem životu c-d potrebe? Ta to, mislim, ne če nitko neka-ti, jer se svatko m-ogao o torne -s dana u dan -oč-evidno uveriti. Geometrija je potrebna ne-samo st-ručnjaku, nego i svakom zanatliji, radniku .. .
Ta zar se može i zamisliti zanatliju, r-adnika, koji ne bi1 metrom u ruci meri-o, primerivao; pravio- načrte — ako i primitivne — za izvedbu zamišljene radn-je; -a napokon zar on (zanatlija, ra-dnik) kod izvedbe same rad-nje ne označuje cr-tama i bilezi-ma -pretegne izvedbe svoje radnje? A zar seljak, mornar, švalj-a ne treba-ju temeljnih poznavanja gec-me-trije?
Uočivš vse to, mora, da se začudimo zašto -se geometrija1 tek nedavno stala ga-jiti i u puč. školi, alko uzmemo na oko baš njezinu vrednost, što ju -ona imade u svagdašnjem životu. Tome je mnogo d-opri-nela logična strogost i -uzročna sveža, što spaja geometrijske istine jednu za drugu. Baš ta logična strogost -i uzročna sveža dala je povoda bajci da geometrija nija z-a svak-oga, a osobito ne za djecu. Obično se veli:	-pesnik i matematiča-r mora-ju se
roditi. »Istina — odvrača na to Falk — da se -produktivna matematišna -glava mora roditi, isto tako kao -i pesnik; ali kao što se miliju-ni neproduktivnih pesni-čkih glava mogu razumevati i s nasladom čitati pesme, ista tako mora i čovek zdrava razuma biti sposoban, da prima pronadjene matemati-čke istine.«
Čudnovato če se možda nekome čini-ti što ov-de govorim »o geometrijskoj bajci«, ali me nato pomikalo to, što i dandanas imade individua, koji vele »da geometrija nije za pučku školu«, a -to zato, jer n-eče da priznadu, d-a sve stoji do metode. »Znastve-na -c-va gradj-a — veli Spencer — k-oj-a je, ako se cpčeno uči, suhoparna, dapače odurna, postaje, ako se sledi prirodna metc-d-a-, do skrajnosti zanimljiva.« Pa ako su odrasli promatranjem iraznovrsnih predmeta došli do geometrijskih pojmova i činjenica, čemu dia -i naše go-je-nce -ne vodimo ti-m pute-m-? Za t-a moram ustvrditi, -da jedlno i valjano ishodište geometrije u puč. školi jest i ostaje em-pirljisko p-roma-tran-je predmeta; dok to tvrdim, nišam htio time reči, da se kod £ouke toga predmeta -itaadu mimoiči ostali putevi pouke. Ali ako -se tim putem nije išlo od prvoga njegova (gojenčeva) naistupa -u škclu kako se on da može zahtevati d-a nam gojenac izvede ono našt-o ga mi, i nitko drugi, priučio, -puti-o nije? Mi mu -dosada vežbasmo samo pamčenje; -naš je učenik dosad-a sedio u školi, a mi mu kao -»kroz levak« ule-vas-mo u njegovu dušu formule, §§, oblike i brej-eve i on se — »k-ao pijan plota« — držao toga, dok ni,je napokon uvidio da živetne prilike traže drugo i da mora — pod šilom prilika — započeti sa auto-uzgojem želi li održati sebe kao jedinicu, koja se ne če izgubiti u masi istovrsnih in-dividu-a do pro-stog orudja belje uzgojenih i izvežba-nih takmaca, nego biti aktiva-n član zajednice, kojoj pripada. Pa kao što se tako postupalo kod svih disciplina, što se podavaju u puč. školi, tako se isto postupalo i sa geome-trijom. Mešte da se gojenca indukcijom dovo-dilo do pojmova; mešte d-a se vežbalo njegovo oko i ruke; mešte da se pod-ržavalo njegovu znatiželjnost, da okušava svoju telesnu -i duševnu snagu (sposobnost), mešte da ga se baš u ovom predmetu vodilo putem ponovnih otkrica: podavalo mu se to sve gotovo: formule, obličke, bro-jeve.
I kad nije išlo, kad je zapinjalo, onda se reklo: »nema joj (geometriji) mesta u pučkoj školi. Ali, ako se pretpo-sitavlj-a da je pravilno prom-aitranje temelj pravilno-m -su-djenju, onda ne m-ogu pojmiti ,kako se
moglo doči -do ta-kva -zaključka a to -tim m-a-nje, što je oči-to -d-a obrazo-vna snaga geometrije nije u znanju, n-eg-o -u spoznanj,u.
Naučite gojenca:	meriti,.d-cd-avati i edu-zimati u
prostoru; slagali, graditi, m-ctriti ne samo na šk-olsko-j ploči, nego na predmetu, u škcli, domu, vrtu, polju i ulici, pa čete s-e c-nda siguno uveriti da z-bilja geometrija pripadal pučk-c-j školi kao e-snova cpče čc-]i: večje ob-razovanosti; ali čete se takcdjer uveriti i
0 teme -da za n ju nije znanstvena geometrija. »Na- , š-cm kr.ivnjem, — veli Rousse-atu — nadm-ašuje geometrija shv-atljivcst dece. Met-c-da umovanja nije za ’ decu. Za ni,i-h je -met-c-da -zoirnoistii. Mi ne smemo j misliti mešte njih, -ona moraj-u sama misliti. J-a- ne ’ kianim učiti Emila g-eicjmietjnifjiu, -nego ču je učiti -od ‘ •njega; -ja ču t-raižiti ra-z-mere, a cin če .ih nal-aziti, jer če ih tako -tražiti, da ih n-ači -nncira.«
Tako Rousseau pred sto i više godina. — Da, pa
i-pak se -još ni do danas nije to pr-ovelo, još i dandanas š-kcl. pleča, suhoparni tekst i br-ojke pirev-ladjuj-u 11 u toj -pouči, p-a z-ai to i ne vidimo u tom predmetu onog uspeha, kakva bi- uistinu videti morali.
Ali -kudkamo bi to dru-kči-je i-zgle-dalo kad bi naši . gojenci sami merili nesamo na školskoj ploči i u ško-li, -nego i ma-polj-ui, na svojim esku-rziijiamla n. pr. oranic-u, di-o ceste, zid...; kad bismo i-h naučili nesamo meriti, nego -i motriti predmete što ih oikru-žu-ju u škcli, -domu i prirc-di. Za -to i- -petpunim prav-o : veli Kehr: »Jedan sat geometrijske pouke u polju j više vre-di, nego deset iu školi Iger t-a-m-o učenik vež-bom -spozna, -da je geometrija nesamo znanost, nego
1 veština,« Forster traži više, jer -kaže: »Ako s-e uče-nici puč. škole n-e d-ovedu do toga, da m-ogu izmeriti površinu zida, -dvorišta, lehe u vrtu -itd., -onda im geometrijska pouka -daje slabu ili nikakvu korist za život.
Dakako da ovakva metoda nije metoda »uspeha«, * ali ako nije ,recimo, meteda »efemernih uspeha« (parada) jest metoda, koja podaje irazgovetne, jasne predodžbe, -pojm-ove, koji dakako ne. če poslužiti z-a »paradni uspeh« —kod neupučenih slušaOca« — ali če biti solidna baza za daln-je us-avršavanje -povere-nih nam gojenaca, a za tim i moramo u prvom redu i iči.
(Svršetak slijedi.)
Zborovanje
„Zaveze jugosl. učit. društev v Ljubljani" v Mariboru v dneh 27. in 28, avg. t. 1.
To je bilo 33. zborovanje organizacije slovenskega u-čiteljstva, a obenem tudi zadnje v tej obliki, kajti v tistih dneh je »Zaveza« likvidirala in se preustrojila v smislu UYU v Beogradu v ljubljansko poverjeništvo te organizacije.
V petek, dne 27. augusta ob 10. uri je imel sejo upravni odbor, ki je razdelil delo vsem 4 odsekom, ki so v svojih sejah obravnavali odkazane naloge. Zvečer ob 18. uri se je sešel upravni odbor drugič z odseki, kjer so poročevalci podali posamezne sklepe in predloge, od katerih najvažnejše hočemo podati na drugem mestu. Drugi dan, na 28. augusta, je v veliki dvorani »Narodnega doma« zborovala
delegacija.
Točno ob 1410. uri je otvoril tov. Jelenc zborovanje in se v svojem govoru spomnil domovine, kralja, prestolo- -naslednika, slovenskega učiteljstva neodrešenih krajev ter podal še v kratkih potezah oris enoletnih dogodkov v življenju organizacije. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil v primernih besedah obeh naših umrlih pedagoških pisateljev ravn. V. Bežka in H. Schreinerja.
Nato je pozdravil delegacijo dr. Lj. Pivko v imenu Sokolskega Saveza SHS in češkega Sokolstva, a ko sta med delegacijskim delom prišla v dvorano podpredsednik narodnega predstavništva dr. Ribar in minister dr. Kukovec, sta še onadva povzela besedo. Minister Kuko- ' vec je pozdravil delegacijo v imenu zadržanega ministra prosvete Sv. Pribičeviča.
Iz obširnega tajniškega poročila omenjamo sledeče: »Zaveza« šteje danes 33 učit. društev s 7. častnimi in 2277. pravimi člani. Prirastek od lanjskega leta znaša 663. »Zaveza« je pridobila novo društvo za Prekmurje, mariborsko učit. društvo je sedaj samo-stojno, ker se je za okolico osnovalo posebno društvo. Del učiteljstva iz logaškega okraja se je združil v novem cerkniško-lo-škem društvu. V zasedenem ozemlju je izgubila »Zaveza«
9 društev s 784 člani.
Lani je znašala članarina še 48 K, a je postopoma na-rastla na 120 K, od katerih gre »Zavezi« 108 K, ostanek pa domačemu društvu. Člani dobivajo »Zavezine« liste zastonj, naročnina za nečlane pa je bila 30 K za »Popotnika«, 40 K pa za »Učit. Tovariša«. Sklenilo se je, da o- : stane za letos članarina za člane ista; v najslabšem slučaju se obseg- listov zmanjša in čas izhajanja podaljša. »Zvonček« (list za mladino) ima 2014 naročnikov, a je. vendar gmotno na slabih nogah. Treba bo naročnino znatno zvišati, ali ga sploh opustiti.	i
Vodstvo je imelo 6, upravni odbor 2 seji, a največ te- ,| kočega dela je opravilo strokovno tajništvo. Rezervni sklad, ki je krepko podpiral »Zavezo« v poslovanju, izkazuje že 23.151 K prostovoljnih doneskov. Nekateri od- i seki niso mogli redno delovati, temvečje je bilo gibanje j v društvih. V Dravogradu so se sešla 4. učit. društva na I skupno delovanje. »Zavezina« pravila in poslovni red je ,
treba izpremeniti po pravilih »UYU v Beogradu«; pravila društev pa po novih vzornih pravilih. Vodstvo »poverjeništva« tvorita odslej ožji in širši pokrajinski sosvet. Prvi sestoji iz poverjenika, blagajnika, 2 odbornikov, glavnega tajnika in glavnega urednika pokrajinskega glasila. V širši sosvet spadajo, poleg članov ožjega sosveta, še predsedniki vseh okr, učit. društev. Prve štiri člane ožjega sosveta voli delegacija, zadnja dva pa imenuje širši sosvet. Stroške za seje ožjega sosveta krije pokrajinska blagajna, one predsednikov učit. društev, kadar so pozvani k sejam, pa blagajna domačega društva. Vsak član obeh sosvetov ima svojega namestnika. Delegacija voli tudi 3 člane nadzorstva uprave pokrajinskih poverjeništev. Vse volitve se vrše vsaka tri leta.
V svojem poslovanju z oblastmise je obrnila »Zaveza« večkrat kar sama na razne šolske in izvenšolske korporacije v deželi in Beogradu; najčešče pa je storila to po posredovanju »Učit. Udr. v Beogradu«. Načrt zakona o narodnih šolah je bil po društvjh temeljito obravnavan, in •kasneje predelan od posebnega odseka. Naredba o znižanju učit. naobrazbe na 3 leta je bila na protest »Zaveze« za Slovenijo preklicana. Vsa medvojna leta se štejejo učiteljstvu takoj po zrelostnem izpitu v službeno dobo. »Zaveza« je pristopila kot član gospodarske zadruge »Samopomoč« in je v to svrho vplačala 4800 K. Pristopila je tudi k Jugoslovenski matici z enkratnim zneskom. 1000 dinarjev. Srbsko učiteljstvo je zbralo vsoto 1000 fr., ki se je razdelila polovično med »Popotnika« in »Zvončka«. Šolski list je izšel v treh izdajah za vse lične stopnje. Ustanovilo se je »Učiteljsko razsodišče«, »Tvornica učil in šolskih potrebščin« in »Učit. zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Vkljub ureditvi učit. plač se učiteljstvo ne smafca še kot državni nameščenec; potrebno je, da narodno predstavništvo sprejrte še poprej načrt uradniške pragmatike. Učiteljstvo hrvatskih in srbskih pokrajin je deležno tudi stanarine in kuriva. Država pa noče prevzeti tega bremena nase v korist slovenskemu učiteljstvu, ampak pravi naj store to občine. Tudi 25% draginjskih doklad, ki jih od 1. junija t. 1. uživa u-radništvo cele države in učiteljstvo Srbije, Bosne, Hercegovine in Črnegore, nima še slovenski učitelj. 'Tu je podrobno osvetljeno razmerje »Zaveze« do Slomškove Zveze«, ki ga ne bomo podajali, ker nas zadeva čisto nič ne zanima.) Razmerje do sedanjih šolskih oblasti ni tako ugodno, kakor v prejšnji upravni dobi. Lokalnega separatizma na škodo skupnosti ni smeti gojiti. Šolstvo naj se centralizira in naj bo pod državnim nadzorstvom. Vzpostavi naj se spet javno žensko učiteljišče v Mariboru. Učiteljstvo se ne strinja z zadnjimi nadzorniškimi imenovanji, ker so se izvršila preko njegove volje in so protizakonita. Sestava višjega šplskega sveta je za učiteljstvo krivična. Zastopniki cerkve in srednjega šolstva imajo v njem ravno toliko mest, kakor ljudsko- in meščansko šolsko učiteljstvo. Slednje bi moralo dobiti vsaj še dva zastopnika v njem. Ljudske šole nadzoruj ljudsko-šolski, meščanske meščanskošolski in srednje srednješolski učitelj.
Po tajniškem poročilu je govoril podpredsednik A. Gnus o 25letnem delovnem jubileju predsednika L. Jelena in blagajnika F. Luznarja, ki sta bila v teh funkcijah izvoljena 1. 1895. v Novem mestu in ki sta jo opravljala požrtvovalno skozi dolgih 25 let.
Blagajnik Fr. Luznar je poročal o računskih zaključkih listov in opozori, da je imela »Zaveza« v 1918. 1. 5363.32 K premoženja, ki je narastlo v letošnjem letu na 17.735.86 K. Sprejme se proračun za leto 1921., ki izkazuje 264.000 K dohodkov in 261.280 K stroškov s prebitkom 2720 K. Predlaga za 1921. leto isto članarino, v kateri pa naj ne bo všteta članarina Zveze javnih nameščencev, ki znaša 12 K na člana. To vsoto motajo kriti sama društva po posredovanju vodstva. Ker ni odbor »UYU v Beogradu« še sporočil svoje članarine, naj učiteljska društva, ko zvedo zanjo, kar sama vzdignejo celo članarino (preko že določenih 120 K) v toliko, da bodo krite društvene potrebščine in članarina Udruženja. Predlaga obenem zvišanje naročnine za nečlane in sicer za »Zvonček« na 30 K, za »Popotnika« na 40 K in za »Učit. Tovariša« na 60 K.
Blagajnik rezervnega sklada Iv. Petrič poroča, da znašajo dohodki tega 23.201 K in stroški 14.803 K, tako da je ostalo v blagajni 8398 K.
Nato je poročal A. Hren o mariborsko-velikovških resolucijah, ki kritizirajo podrobno delovanje »Zaveze«. Predlogi in resolucije (ki jih »Tovariš« ne omenja nikjer) niso bili sprejeti.
Točka o javni kvalifikaciji, o kateri je poročal Iv. Bezeljak, je ostala vklub dolgotrajni debati nerešena.
O pasivni volilni pravici učiteljstva, o kateri je govoril Jos. Lapanje, so bile sprejete primerne resolucije, ki so se odposlale na pristojno mesto.
Vprašanje nadzornikov je temeljito obdelal Drag. Humek, ki je predlagal sledeče resolucije: 1. Ljudsko šolo nadzoruj ljudskošolski učitelj, ki je v pedagoško-didaktičnem in stanovskem oziru popolnoma neoporečen. 2 Meščanske šole nadzoruj poseben višji šol. nadzornik. Prideljeni mu morajo biti aktivno delujoči strokovnjaki za posamezne skupine, ki imajo nalogo v pedagoško-di-daktičnem oziru nadzorovati učiteljstvo dotične skupine. 3. Pravico imenovanja nadzornikov imej samo minister prosvete. Učiteljska organizacija pa imej pravico staviti predloge, ki se morajo upoštevati. Dodatni predlog, ki ga je delegacija tudi sprejela, se glasi; Za ženska ročna dela na ljudskih in meščanskih šolah naj se kot nadzornica nastavi strokovnjakinja.
Fraif Voglar je poročal o gmotnem položaju učiteljstva in so bile sprejete nekatere resolucije (ki jih pa »Tovariš« zopet ne prinaša nikjer!)
O vprašanju ženskega učiteljišča v Mariboru je govoril L. Jelenc in je bil sprejet njegov predlog, ki se glasi;
Stojimo na principijelnem stališču, da naj se vzgajajo u-čiteljice za javne šole na javnih učiteljiščih. Ker edino državno žensko učiteljišče v Ljubljani ne zadostuje potrebam javnega šolstva in je za štajerski in koroški naraščaj preoddaljeno in premajhno, zahtevamo, da se mariborsko žensko učiteljišče takoj zopet otvori. Zahtevamo to tem bolj, ker je to izrecna želja ljudstva, ki jo o-blasti morajo upoštevati. Ako bi se pa samostojen zavod zaradi pomanjkanja učnih moči res ne mogel vzdržati, naj se ustanove v prih. šol. letu vzporednice na on-dotnem moškem državnem učiteljišču.
Iz predlogov stanovsko-politiškega odseka posnemamo sledeče točke: 1. Na vseh šolah v državi naj se čas počitnic izenači. 2, Sklene se vplivati na pospešitev zakona glede uradniških prejemkov in službene pragmatike. 3. Zahteva se od višjega šol. sveta, da razpiše vsa začasno zasedena mesta v Mariboru in drugod. 4. V očigled da se učitelji-ujetniki še sedaj vračajo v domovino, naj se jim dovoli polagati drugi izpit tudi v 1. 1921. po enoletnem službovanju, 5. Prosi se ministrstvo prosvete, da odloči za zastopstvo v višjem šol. svetu 3 mesta Ijud-skošolskemu učiteljstvu (3 namestnike) in 1 mesto (1 namestnika) meščanskošolskemu učiteljstvu. Slovensko šolstvo naj dobi svojega referenta v ministrstvu v Beogradu, ki naj bo ljudskošolski učitelj iz Slovenije.
Iz predlogov časnikarsko-književnega odseka sporočamo sledeče: 1. Izposluje naj se učiteljstvu poštnine prosto izposojevanje knjig iz licealne knjižnice v Ljubljani. 2. Kmetijska družba za Slovenijo naj pošilja vsaki šoli po en izvod »Kmetovalca«. 3. Šolske knjige se sestavijo na podlagi »Šolskih listov«, kadar izidejo v celoti. 4. »Zavezina« knjižnica naj se uredi in naj bo na razpolago vsemu učiteljstvu. 6. Z večkratnim izdajanjem »Narodne Prosvete« se slovensko učiteljstvo strinja, a ne more prevzeti nikakega jamstva za eventualne previsoke izdatke. Kot poročevalec za Slovenijo fungira »Učit. Tovariš«. V svrho propagande za N. P. se naroča učit. društvom, da strokovnemu tajništvu takoj javijo po 2 člana agitatorjev. Tajništvo jih bo javilo glavnemu odboru v Beograd*), 6. Za šolstvo naj izhaja poseben uradni list; ukine naj se obveznost prejemanja dosedanjega »Uradnega lista«.
Pedagoško-didaktični odsek je pritrdil edinemu predlogu nekega učiteljskega društva, naj se izvoli poročevalec (za vsako društvo), ki bi iz stanovskih in vzgojeslov-nih publikacij, zbiral vsa važna vprašanja in poročal stalno na zborovanjih.
Gospodarski odsek nima nobenega važnega predloga.
S tem je bil izčrpan dnevni red delegacije in predsednik je v primernem govoru, v katerem se je spomnil ustanoviteljev »Zaveze« tovarišev Kocbeka in Gradišnika, zaključil zborovanje.
Ožji sosvet UYU — Poverjeništvo Ljubljana je sestavljen tako-le: Luka Jelenc, poverjenik (Anton Gnus, namestnik), Mirko Fegic, blagajnik (Fran Voglar nam.), Vilko Rus in P^ter Močnik, odbornika (lika Waschte-tova in Vita Zupančičeva, nam.). V nadzorstvo so bili izvoljeni: Luznar Fran, Pulko Valentin in Kovač Zdravko.
Takoj po zborovanju se je vršila prva seja širšega sosveta UYU, pov. Ljubljana, na kateri je bil imenovan za strokovnega tajnika Rudolf Dostal. Vprašanje urednika »Učit. Tovariša« (ker se ni pri zadnjem razpisu uredniške službe oglasil nobeden kompetent) ostane odprto.
*) Glavni odbor »UYU v Beogradu« je odločil, da bo odslej izhajala »Narodna Prosveta« kot glavno glasilo večkrat na teden, morda celo kot dnevnik; pokrajinska glasila naj bi pa izhajala štirinajst — ali osemdnevno. (Prip. ured.)
IZ ORGANIZACIJE.
Poziv na učiteljsku skupšt.inu u Matuljima, koja če se obdržavati u pučkoj školi u Matuljima dne 7. oktobra 1920. točno u 14 sati uz
Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupštine. — 2. Priopčenja. — 3. Nove nastavne osnove za opče pučke škole. — 4. Domače mesečne učiteljske konference. 5. Pitanje ustroenja kotarskih učiteljskih društava. — 6. Slučajnosti.	Odbor.
Odborska sednica hrvat. učit. Istre držala se u Opatiji 1. septembra. Odlučilo se i opunovlastilo sazvanike naše, Fr. Bafa i Aug. Rajčiča, da sastav^ čitanke za hrv. pučke škole, čega se oni več prije lotiše, te če moči do-skora predložiti na recenziju Prvu i Drugu Čitanko. O-stale čitanke uz slovničko-jezični dodatak sledile bi tekom iduče godine. — Za hrv. škole prevele bi se raču-nice poprimljene za slov. škole Trsta i pokrajine, a ta-kodjer talijanska vežbenica po uzoru Turmlirzove nem. vežb.
Oldučilo se nadalje, pošto smo sada u »Zvezi slovansk. učit. društev« v Trstu, da se naše učitelj, udruženje ra-skroji na tri manja društva,.čime če biti učiteljima olak-šano prisostvovanje glav, sKupštinama i da aktivno so-deluju u radu. Tako če opet niknuti učit. društvo volo-skog kotara, drugo na otocima, a treče ono naše stare Istre. Glavna skupština držat če »e idučeg meseca. — Sednici prisustvovali su ujedno i članovi odbora za sa-stav novih škol. knjiga.	Š.
ŠOLSKE VESTI.
Uredniška vest. Hrvatske dopisnike opozarjamo, da je ndt tovariš Vinko Sepič, nadučitelj v Buzetu prevzel urejevanje hrvatskega dela »Učit. Lista« in da se morajo odslej vsi rokopisi pošiljati na njegov naslov in ne več na Središnji odbor hrv. učit. društava za Istru v Kastvu, kakor se je vršilo dosedaj.
Otvoritev slovenskih šol v Julijski Benečiji. Ped
tem naslovom je prinesel tržaški »il Picoolo« od dne 28. septembra t. 1. sledeči članek:	Dne 1. oktobra
•t. 1. bo pričel redni pouk v slov eniških šolah Julijske Benečije. V tem letu bodo imele te šele, vsled raznih vzrokov tehniške nravi, nepretrgan pouk. Število vpisanih v šol. letu 1921 je približno isto kakor v lanskem letu, ki je cb koncu desegio 6470 učencev; v tem številu so zspepadeni tudi učenci privatne šole iz ul. Giuliani in eni srbske šole v ul. Vincenzio Bellini.
Pripravila se načrt, po katerem se bo izpremenilu privatna šola v ul. Giuliani v občinsko, ali pa v državne; ii- te usede bo na brž deležno tudi 7 otroških vrtcev, ki dozdaj niso bili javni. Zdi se tudi, da 'bo tehnična gimnazija v Idriji v tem letu prestavljena v Ajdovščino, kraj, ki pa ne bi bil preveč primeren za to svrho*.
K predmetu je opomniti, da se je vsled pomanjkanja srednjih šol s slovenskim učnim jezikam Izselilo v tem letu v Jugoslavijo okrog 450 učencev, v isvrho nadaljevanja svojih naukov in, da je preko 500 učencev, ponajveč učiteljskih kandidatov, že stalno tam nastanjenih, ker je edini slovenski zavod tega kova v Tolminu, kakor se nam zatrjuje, nepo--pclen in ne odgovarja vsem zahtevam.
Zato se na gen. civ. komisarijatu pripravlja načrt preosnove tega zavoda in ustanovitev nove srednje šole, da se s tem omogoči velikemu delu dijakov, ki se danes selijo, študiranje na šolskih zavodih Julijske Benečije, kjer bi se uporabljali sistemi, učni načrti in učitelji potrjeni cd naših oblasti.
V prvem odstavku se je pisec tega članka gotovo zmotil, ker govori o Selah v Julijski Benečiji, medtem ko je razvidno iz števila učencev, ki ga navaija, da misli 'tu le na šolstvo tržaškega mesta in njegove okolice. Na članek se povrnemo v prihodnji številki našega lista.	.
Izpiti usposobljenja. Centralni urad za nove pokrajine v Rimu je na predlog gen. civ. komisatrijata v Trstu določil sledeče: 1) Nobeden učitelj v tej pokrajini ne more biti pripuščen k natečaju za definitivno mesto, če ni položil predpisanega izpita usposobljenja; 2) tem izpitom se priznava vsa pravna veljavnost za natečaje, za eventuelna imenovanja na mesta šolskih voditeljev, za eventualne nadzorniške službe itd., kakor je bila priznana pod bivšo vladavino; 3) k predstoječim natečajem za prazna sistemizirana mesta v Jul. Benečiji se bodo pripustili samo učitelji iz te pokrajine, ki imajo predpisano izpričevalo usposobljenja; 4) po določbah o-krožnice 3117/7512 št. 2 od 5. aug. t. 1. se bodo mogli upoštevati tudi učitelji, odpuščeni iz učiteljišč v kraljevini, a samo pri namestitvah na provizorična mesta. Vsled teh odredeb se bodo čimprej sklicale izpraševalne komisije za izpite učiteljskih usposobljeni in razpisali natečaji za definitivna mesta. Vprašanje izenačenja veljave učiteljskih izpričeval, dobljenih v starih in nčvih pokrajinah kraljestva, je prepuščeno končni rešitvi ministrstva za javno šolstvo, ki ga bo rešilo potom ukrepov in organičnih reform. — To bi bil tedaj edini upseh e-noletnega cincanja. Do teh rezultatov bi bila lahko o-blast prišla tudi pred enim letom, ker njena današnja odredba pomeni reaktivacijo starega načina, le z eno razliko, ki je pa ni podcenjevati, namreč:	provizorična
nameščanja moči iz kraljestva. Težišče vsega učiteljskega gibanja v tem vprašanju pa ni šlo za tako rešitvijo, ampak je hotelo izzvati popolno priznanje superioritete izpričevala usposobljenosti, pridobljenega po avstrijskem zakonu, nad učiteljsko diplomo iz kraljestva, ki ne pomeni za nas, nič več in nič manj, kakor le golo učiteljsko maturo. Kajti v Italiji ne poznajo naših izpitov u-sposobljenosti, ker jih noben italijanski šolski zakon ne določa. Rešitev te točke bo tedaj prinesla še le aneksija. Kdaj se bo to zgodilo, pa si nihče ne more predstavljati, ker je aneksija neke vrste jabolka, ki zori — počasi!
Okrajni šolski sveti. Gen. civ. komisarijat razglaša, da je oblast v Rimu sprejela njegov predlog za vzpostavitev vseh okrajnih šolskih svetov in da izide v kratkem tozadevna odredba ministrskega predsedstva. Obenem sporoča tudi, da je sistemiziranje materijalnega stanja goriškega in istrskega učitelja že blizu svoji končni rešitvi, ker so se storili tozadevni koraki pri zakladnem ministru.
Osebna vest. Potračil se je tovariš M. Mikuž k Sp. Idrije s tovarišico' M. Bukovec, -učiteljico v Tolminu. Novemu paru dbilo sreče!
Po dolgih šestih letih se je srečno vrnil iz ruskega u-jetništva naš tovariš Nazarij Križman, učitelj v Sv. Križu pri Trstu.
f Viktorija Bole. Neizprosna smrt je -posegla zopet v naše vrste. Ugrabila nam je vrlo in drago tovarišico. 'Preminula je v* najtepši dobi svojega življenja, ravno v čaisu, ko- tako krvavo potrebujemo v naših vrstah stanovsko' in narodno zavednih tovarišic in delavk na šolskem polju; takšnih, kot je bila ravno pek. tovarišica Boletova. Spremili smo jo k večnemu poči tiku dne 13. septembra ob skromni udeležbi. Izvenredne razmere zadnjih dni v našem mestu so bile vzrok, da je mnogi niso spremljali na zadnji poti. Tudi je bila revica vsled dolge bolezni precej pozabljena! v učiteljskih vrstah. Bolehala je nad dve
leti za pljučno boleznijo ter je iskala v tem času zdravja v zdraviliščih izven Trsta in je slednjič mimo in .uda no izdihni Ja svojo blago dušo dne 11. septembra1 v Magd atenski bolnišnici v Tnstu. Pokojnica je bila vestna in vzorna učiteljica 'in odgoji-telljica, priljubljena povsod, pri' otrocih in stariših. Dovršila je učiteljišče v Gorici 1. 1904. in je .potem službovafa kot pomožna učiteljica na raznih šotah; stalno pa v Sv. Križu, Barkovljah in slednjič v Rojanu, svojem rojstnem kraju.	*	—r.
Naši 3 mes. praznici. Ove godine trajali su nam čitava tri meseca. U svoje doba trajali su samo 6, a onda 8 sed-mica. Sada valja sve preinačiti, da bude barem nešto drukčije, ako i ne bolje. Ako se htelo sa tro-mes. po-čitnicama učiteljstvu nalaskati, moglo se to kod i kamo svrsihodnije sa bolje uredjenim berivima. No na ove pre-duge praznike mrmlje svaki savesni učitelj i — voditelji škol. dece. Mi držimo naime, da bi dvo-mes. praznici sasma odgovarali učiteljskim i dečjim potrebama od mora. Roditelji pravom prigovaraju, da če deca u tri meseca neučenja mnogo zaboraviti. I hoče zaista, osobito seoska, pošto ova nemaju zgode ni pobude da uče kod kuče sama. Roditelji i dom ne mogu im pomoči uza Svu dobru volju. Imade iznimaka. U tomu svakako bolje u gradovima, pošto gradsko djače imade u kuči i na u-iici pobude da čita i piše. Ali ipak držim, da i trščanski roditelji ne če biti zadovoljni sa našim produljenim po-čitnicama. Stoji svakako, da če nam deca mnogo škol-skoga zaboraviti, osobito 1. godišta, tak da če učitelj morati s njima izgubiti na početku šk. god. 20 i više dana dok nauče — zaboravljeno. Jedva tada nakon opetovanja moči če preči na novo gradivo. Osim navedena, ovako dugi praznici bezdvojbeno če štetno vplivati na vladanje i moral dece. Seoska mladež bar radi u polju i kučt, ali gradska samo vrluda dangubeči ulicama, gde podležu zlim uplivima ulice. To če bolno osetiti učitelji na početku šk. god. — Slede odatle naravne posledice: učitelj če se morati mnogo više truditi, dete ne če smoči u 9 škol. meseci učevnog gradiva, pogotovo ne če onog, što nam ga predložiše. Dabome ne če ni trščanska škola toliko probaviti, a nekmoli seoska, gde poljodelsko zanimanje dece i udaljenost oteščava redovito polaženje ško-le. Odatle slede ostale žalosne posledice, da če nam deca ostavljati školu sa manje znanja i veština, da če škcla gubiti prestiž, te da čemo kulturno slabije i polaga-nije napredovati. Imat čemo više analfabeta. — Napokon če naši produljeni praznici, ako i neopravdano, ljudstvo uzbuniti proti učiteljstvu. Takova su vremena. Kruži svetom ona: radi, ako češ da neprogonjeno živeš med ljudstvom. Narod veli barem u sebi: naš učitelj ne podu-čava tri meseca, tri meseca ne vadi. Za to: anatema! Dole s njime! Porodi se u njemu mržnja, kivnost. Ne zna-du svi, bar nisu osvedočeni, da učitelj može i mora ra-diti i u dana škol. praznika. Mi dakle nismo za tro-mes. počitnice, akoprem nam priuštavaju osobnu lagodnost. Ovo valja da mi učitelji istaknemo.	Vice.
Na rad! Iza tromesečnog rastoka i odmora evo nas učitelje u školi; evo nas na početku škol. godine na bo-jištu rada, teškog i odgovornog rada, što iziskuje telesne . |ii duševne J-iilosti' I |nagje, te duše’vnog ravnotežja Ako i znademo, da nam valja započeti tim školskim ra-'dom toli nauornim iDak mi i e niega i e nlašimo. i li č: dapače blaženim smeškom i veseljem dočekujemo i to jedino za to, što smo narodni učitelji puni ufanja, lju-bavi 1 vere, puni pregaranja i samozataje. U sebi bo čutimo i nesvesno nešto, što nas — napred kreče, i samo napred. Ovo »nešto« u učitelju jeste njegova osobi-na i svojstvo pravog učitelja; ovo »nešto« čini ga učitel-ljem, a ujedno apostolom naroda, uzgojiteljem puka, pro-pagatorom čistih ideala. Mi nastavnici stvaramo ideje, stvaramo karaktere i javno mnenje, ako nešto i kasnije; mi kao mravi stvaramo države, a kao črvi ih obaramo u vremenu putem evolucije. Mi se time pravom ponosimo, mi smo si toga svesni, mi prema tomu uverenju u-dešavamo svoj život i — svoju politiku. No naša »politika« je naš školski rad, rad za prosvetu in napredak te civilizaciju širokih masa. Mi tako jesmo i postajemo narodni, pučki i čovečanski dobrotvor i pioniri ljudskih moralnih dobara. Mi podučavajuči uzgajamo i obratno, j A ima li plemenitije zadače što uzgajati mladež? Koja slavnija umetnost od one, koja nas zadaja znanošču, kre-pošču, istinom i junaštvom? Učitelj i učiteljica su zato zaslužniji poštovanja nego oni što novac kuju, nego one lepe »napudrane« gospodjice u svili i kadifi. A svet nas ne poznaje nit nagradjuje zasluge naše, a mi smo ipak največi dobrotvori.
Mnogi zdrav čovek omalovažuje lečnika, komu se ipak utiče u smrtnoj pogibli. U zadnje doba Europa uprla oči u školu i na učitelje tražeči spas. Europa bo boluje; stožeri se poštenja i morala uzdrmali; pojmovi se mute i križaju; ideali ustupili mesto gramzenju za zlatnim teletom i telesnom uživanju. Zavladao svetom grubi ma-terijalizam i razplodnost. No svet to več opaža i zgraža se s pomisli na budučnost, pak več upire svoje oči na školu i na što bcrlji odgoj mladeži. Svi, i največi raskala-šenci i moderni zločinci viču: dajte nam škole,, dobre ško-le; dajte nam valjanih učitelja. Svi bo čutimo križu i bankrot čudoredja i istinske kulture. Javno mnenje zahteva: natrag k čislom izvoru prosvete, natrag u školu poštenja te čiste istine znanja i morala: dajte našoj deci plemenitih uzgojitelja i učitelja. Tu smo! Malo nas imade: nekoji od nas utonuli, raštrkali se i smalaksali, ostali bankrotirali duševno. Vičemo svima: natrag k sebi, ako može-te! Natrag na rad uzgojni i posvetni. Trudni, bolesni svet nas to moli i zove u pomoč. Brod se utaplja — spasimo ga. Zasučimo rukave, brusimo oružje uma i znanja, opašimo se mačem ljubavi i strpljivosti, svesti i savesti, po-žrtvovnosti, radivosti i ustrajnosti. Spasimo brod, pa ga upravimo k idealnoj svrsi njegovoj. Upoznajmo boli svoje
i ljudske, pa ih lečimo. Spasimo sebe, spasimo školu. Uprimo sve svoje sile, da svet opet uzljubi školu i učitelja. Postavimo ju visoko na pijedestal kulturni: nek ju svet vidi i gleda, pa da joj se divi i da u njoj uvidi i po-, traži melem svojim ranam i sidro spasa .
Radimo, da preprečimo gnjilobu; radimo, da lečimo i gradimo; spasimo prosvetu i veru u boljeg čoveka i bolju budučnost.	Vice	Orljak.
Sestanek socijalističnega učiteljstva v Trstu. Dne 15. sept. t. 1. so se sestali v Trstu zastopniki vseh socialističnih učiteljskih organizacij Primorske, da se porazgovo-re o potrebi ustanovitve Zveze učiteljskih sindikatov za Primorsko. Sklenili so, da se skliče v kratkem v to svrho ustanovna skupščina in so obenem določili delovni program tega dne. Po poročilu delegata furlanskih sindikatov, ki je govoril o spomenici, katera je bila predložena šolskim oblastim že meseca maja t. 1., je bilo sklenjeno, da počakajo organizacije na odgovor še do 9. oktobra. V slučaju, da ne bi oblast odgovorila do tega termina, se smatra socijalistično učiteljstvo odvezano od vsakršnega obzira do nje in bo šlo po svoji poti. Z ozirom na znano odpustitev iz službe nekaterih učite-ljjev v Pulju, se določi, da se sestavi posebno odposlanstvo, katero naj zahteva od gen. civ. komisarijata, da se ti ukrepi prekličejo, ker so bili izdani iz političnih nagibov.
Popravki. V notici »Odpravnina omoženim učiteljicam« naj se zadnji odstavek popravi tako: za 20 let in več pa 2% letno plačo kot odpravnino. — Islandija ima 90.000 prebivalcev in ne 9000, kakor je bilo pomotoma objavljeno. — V notici o »Šolstvu na Kitajskem v predrevolucijski dobi« se mora glasiti stavek: Zgodilo se je, da so bili zaprti kandidatje držani tako (dolgo).... tako strogo, da so večkrat pomrli.
Ljudskošolske knjig? izidejo pozneje, kar se pravočasno objavi v listih.
Knllžepnost In umetnost.
Osnovni pojmi geometrije. Sestavil Fran Jeran, prof. na' drž. realki v Ljubljani. Založila Juigoslovenska knjigama. Cena 38 K, z doklado 45'60 K; Ljubljana 1920. S 'to knjigo smo dobili prvo knjigo, ki se peča z opisno geometrijo. Knjiga bo, v kolikor se 'da sklepati po vsebini, (avtor 'sam tega ni nikjer omen il) namenjena realnimi gimnazijam, ki s-o nastale iz klasičnih g:mnazij po razrušitvi avstro-cgnske monarhije. Gotovo bo s pridom služila vsaj deloma 'tudi za slovenske realke onstran in tostran demarkacijske črte, kjer se je do poloma učila opisna! 'geometrija izključno v nemškem jeziku. Dobrodošla pa bo radi ■skrbno'izbrane terminologije vsem,, ki se morajo pečati s tem predmetom. Priporočali bi jo radi ‘tega posebna učiteljem risanja na naš-.h obrtnih nadaljevalnih šolah. — Za izbrano terminologijo naj omenim samo izraze: projekcijska ravnina in projecirna ravnina' (ravnina projekcijskih trakov v V. poglavju Matekove geometrije), nasebna senca in odsebna senca (po Reisnerjevi fiziki samosvoja senca in vržena senca), zvrat in prevrat, prostorsko in ravninsko premičje, Manj srečen pa se mi zdi izraz »sto-žkosečnica«, ki ga ije avtor prevzel od Mateka. — Slike so jasno 'in natančno izdelane ter bi zaslužile boljši', predvojniški papir; edinole slika »škatljice za vžigalice« na str, 113 ne spada med nje in bi bila lahko brez škcde izostala.	L-o-
Nove knjige v zasedenem ozemlju. »Narodna tiskarna« v Gorici izda v kratkem dvoje knjig za slovensko Ijiudistvo zasedenega ozemlja in sicer Koledar za leto 1921. in pa knjigo drobnejših povestic z naslovom »Božje solze«, ki jih je poslovenil naš go-r.iški rojak, pesnik in pisatelj dr. Alojzij Gradnik. — Naročnina za obe knjigi znaša 4 50 L. — Z veseljem ! pozdravljamo delo goriških rodoljubov, ki niso po-i zabili, da je treba našemu ljudstvu predvsem dobre duševne hrane, ki naj ga krepi in vodi po pravi poti v teh težkih dneh trpljenja. Pri nais v Trstu menda ne čutijo te potrebe, 'ker čakamo zaman že 'leto, da bi se kdo spomnil na to in izdal nekaj dobrega slovenskega čtiva za naše ljudstvo. Preveč tičimo v politični brozgi, da bi se mogli spomniti na drugo!
B. Gojkovič: Opšte napomene. Pod tem naslovom je izšla v Skoplju brošura, namenjena srbskemu učitelju za »rad u školi i van nje, s obzirom na sa-dašnjcisit«. Cena ji je 1 '50 din. Dobi se v'knjigarni »Učit. .tiskarne« v Ljubljani.
Jugoslovanski Piemont. Zgodovina Srbije od Črnega Jurija do kralja Petra ... Prvi del. Spisal dr. L. Lenard, Maribor 1920. Cirilova tiskarna. Str. 152, cena 14 K. — Knjižica je pisana poljudno in pojas-nuje v prvem poglavju kulturne in socialne razmere srbskega naroda otb prehodiu pod turško robstvo; v drugem! opisuje istrbiske vstaje do Črnega Jurija, in v tretjem pa vstajo Črnega Jurija do p-rve osvoboditve Srbije.
Pododbor Udružcnja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani bo začel izdajati gledališko revijo »Maska«, ki bo prinašala' strokovne članke iz gledališke umetnosti, novosti In kritike iz dramatične literature, sa-tire iz gledališkega življenja, slike gledaliških umetnikov in komediografov itd. Izhajala bo 2krat na mesec.
RAZNE VESTI.
f Otto Willmann. 14. julija t. 1. je umrl 811etni pedagog in filozof Otto Wi-limia,nn. .Rojen je bil leta 1839. v Lissi na Poznanjskem, študiral v Brestovi in Berlinu jezikoslovje ter končno v Tipskem še pedagogiko. L. 1872. je bil imenovan izrednim, 1877. pa rednim1 profesorjem! filozofije in pedagogike na nemškem vseučilišču v Pragi, kjer je ostal: do svojega upokojen-,a v 1. 1903. Ž n,jim je umrl eden največiih sodobnih filozofov in pedagogov nemških katoličanov. Kot modro silo vec je izšel' iz Herbartovega realizma, toda že takoj od prvega početka se ni čutil domačega v modernih filozofskih sistemih. P.rešel je k študiju srednjeveške sholastične filozofije in spoznal v nauku sv. Tomaža Akvinskega vrhunec filozofije sploh. V modroslcvskem svetu je najbolj poznan pio svoji obširni zgodovini idealizma {.»Ge-scbichte des Ideafemus«, 3 zvezki), kjer s to mističnega stališča kritično presoja vse idealistične filozofske sisteme, posebno' energično pa Kantclv kriti-cizem. — Važnejši kot filozof pa je W';llmann za nas kot pedagog, akoravno ne moremo in ne smemo ločiti enega cd drugega. Njegova knjiga »Didaktik als Bildungslehre« (4. izdaja 1909, 2 zvezka) je danes gotovo najtemeljOtejše delo katoliškega vzgojeslovja. Razun tega glavnega dela je priobčil' Willtan,anm še več drugih spisov iz modroslovske propedevtitke in pedagogike. — Lansko leto — oib njegovi 801eto:o'.
— so izdali njegovi prijatelji in častilci obširno knjigo »Beitriige zur philesephia und .paedagogia pieren-nis« (Izdal dr. W. Pohl), kjer se v 22 temah obravnavajo najrazličnejša vprašanja iz mod.roslovja in pedagogike in islceir v n.ajcžjji zvezi z jubilarjevim življenskim delom. — Slovensko učiteljstvo pozna tega velikega katoliškega pedagoga žali bog mnogo premalo. Doiba, v kateri je živel, je bila mnogo preveč naturalistična, »naravoznanska« in zgolj tehnična, da bi megla in hotela pravilno ocenjevati pedagoga njegovega kova. Zdi se, da pa niso več daleč dnevi, bo bodo vsi vzgojevalci iskali v bogati notranjosti posameznika najnaravnejšo' protiutež proti današnjemu katastrofalnemu' poplitveniu duševnega življenja. Takrat bo Otto Wililmann obče priznan, moderen pedagog.	Hreščak.
Odlikovanje učiteljstva v Jugoslaviji. Odlikovani so še nadalje:	Z	redom sv. Save IV. vrste:	Pavel'
Flere, okr. šolski nadzornik; z redom sv. Save V. vrste:	Jakob Dimnik, Anton Gnus, Vita 'Zupanči-
čeva, Jožica Ahtikova, Rudolf Dostal.
Francoska vlada je spravila v disciplinarno preiskavo Loiricit-a, vodjo francoskih učiteljev-,komun:-stov, zaradi njegovih revolucij,omarnih govorov, ki jih je obdržali v Parizu in Strasburgu,
Po nasvetu in predlogu srbskega pisatelja B. Nu-šiča namerava ministrstvo prosvete države SHS prirediti na Vidov dan 1920 izlet jugoslovanske ljudskošolske mladine na Kosovo polje. Izlet ibo vodil B. Nušič sam, a organiziralo ga bo »UJU«,
Seminar za kmetijsko-gospodarske učiteljice dvorijo 15. oktobra t. J, na km e ti j sk o -g o,sp »danski šoli v Marijanišču v Ljubljani.
Ko-ngres čeških učiteljev. V dneh 1., 2. in 3. julija t. J. se je vršil v Pragi veliki kongres čeških učiteljev, kateremu je prisostvovalo preko 7000 udeležencev. Na njem .je bilo slavnostno proglašeno uje-dinjenje češkega, moravskega in slovaškega učiteljstva. Čehi so imeli isti problem kakor jugoslo-venako učiteljstvo in so ga rešili na sijajen in dostojen način, ter so tako opravičili vse n'ade, ki jih je stavil vamje čehoidlovaški narod. Kongresu je predsedoval sam Toma Masaryk, piredisedtrik republike in oče češkega naroda, V svojem govoru, ki je 'trajal eno uro, je govoril z zanosom o .presveti in učiteljstvu. Kongresu so prisostvovali vsi člani vlade, rektor! in profesorji vseučilišč, cdposianc.i književnih in vsih kulturnih društev. »UJU« iz Beograda 'sta zastopala Savka RadiJevičeva 'in Jova P. Jovanovič-Narodnega muzeja in galerije umetnosti.
Iz Bolgarske. »Narodna Prosveta« poroča:	Mini-
ster prosvete v Bolgarski je predložil sobranju 'zakonski načrt, 'ki ga je (sobranje tudi .sprejelo, pio katerem se imajo izraziti o obstanku učiteljev na vsakršnem mestu sami stariši njegovih učencev z javnim glasovanjem, ;ki se ima vršiti vsaka štiri 'leta. Poleg tega se ustanovi' na vsaki osnovni, šoli odbor starišev, ki mora paziti na celokupno delovanje učitelja, posebno pa na njegovo delo v šoli. S takim načinom nadzorstva hoče država preprečiti 'hitro širjenje komunističnih idej v narodu, 'ki jih agilno propoveduje bolgarsko učiteljstvo, .posebno mlajše.
Iz uredništva.
Zaradi pomanjkauja prostora smo morali v tej številki prekiniti s priobčevanjem .Učiteljskih obrazov*, ki jih bomo j nadaljevali ob drugi boljši priliki. — K. P.: Članka ne objavimo. Celo zadevo smo predložil organizacijskemu odseku ter oddali obenem oba spisa, da jih presodi.