Ivan Macun.
Njegovo življenje in delovanje. — Sestavil dr. Karol Glaser.
(Konec.)
Najvajžnejše Macunovo delo v tej d6bi je bila krestomatija „Cvetje jugoslovansko".1) Kakor naravno, je imel s krestomatijo velike težave; na Dunaju je v prvotnem načrtu niso potrdili, in moral jo je preosnovati. Zelo zanimivo je, kar Macun pripoveduje Muršcu, da so nameravali na Dunaju v odločilnih krogih, naj bi se v 7. in 8. razredu latinskih šol na Slovenskem poučevalo v hrvaškem, na Hrvaškem v slovenskem, na Češkem v poljskem in na Poljskem v češkem jeziku. Muršcu je bilo namenjeno uredništvo slovenskih čitank za nižjo gimnazijo; ne vemo, kaj je zaprečilo, da se to ni zgodilo. Tudi se pripoveduje, da so snovali „Slovensko Matico". Macun pripoveduje, da je bil v Zagrebu, a da ni bilo doma Vraza. L. 1850. je prišel Macun v Zagreb za profesorja, a ilirska navdušenost ga je minila že poprej; začel je zopet pisati slovenski.
') »Cvetje jugoslovansko  z dodanimi cveti drugih slavjanskih narodov." I. Cvetje slovenskega pesništva. V Trstu 1850. 8°. Str. I - XIII. 270. „Dom in Svet" 1901, št. 12.
Macun — Muršcu.
Predragi gospod! primiijeni domoljubni prijatelj!
Dolgo Časa je že minulo, kar fe ni sva ne pismeno ne ustmeno pogovarjala. Nezgoda Vas je oba krati, ko fem letaf u Gradcu bil, negdi ondi po fvetu vodila, tako da fe nifva fnidla. Važne reci fo fe med tem dogodile; u Beču fo mi krestomatijo razderli, tako da fem njo moral na novo fozidati. Skoda! in vender še ni po norcih; posebno me veseli u fercu, kar mi je Safarik u Beču povedal, da bo fe namreč u 7. in 8. ki. latinskih učilnic pri naf ilirski, pri Ilirih flovenski, pri Cehih poljski, pri Poljakih Češki in t. d. naucavalo. Zato fem mojo knjigo tako fozidal, ko bote u kratkem brali u »Sloveniji". Peta pola ali tabak fe zdaj zlaga. — Jeli Vam je Dr. Miklošič kaj pisal za voljo „Čitanke" ali „berila", za nižji gimnazij? Ako Vam nije pisal, pak mu pišite, naj da fe nekaj gene ta reč (:Napis frab5Ugebetttnb.^)Ofbt&Iiotbel" :) Vam je namreč namenjeno vredništvo, t. j. tedaj ofnove, obsega, zaderžaja, in razdeljenja gradila ali materiala med razne pisatelje, in zadnjič piljenje in gladenje vseh poflanih izdelkov, berila za nižji gimnazij. Samo fe pri tem ne dajte, od katere bi koli ftrani bilo, oflepiti
46