Cerkveue zadeve. Petindvaj.sotletnica žiipnikovanja č. gosp. Franca Pintarja v Št. Jerneju pri Konjicah. Lepa jc Šentjernejska župnija. Bela cerkvica na liribčku so dulcč po Dravinjski dolini vidi in ludi zre na visoko zoleno Pohorje. Posebno lepo in vesclo bilo ]);l je na lam hribčku v ponedeljek, dne 7. maja. Topiei, inldfi in prilrkovanje zvonov oznanjevali so svolu že v  '4'deljo zveč^r, da se Šenljernejčani pripravljajo na neko i^^ebno slovesnost. Res. bila je posebna in redka slo- vesnost, vesela za celo šenljernejsko faro, za celo Konjiško dekanijo. Te dni je namreč minilo 25 Iet, kar so zdanji g. župnik, Franc Pintar, prejeli za pastirsko palico te fare in paslirujejo na tem hribčku že celo cetrt stoletja. Dovolj uzroka tedaj, da se hvaležni farani voselijo in ob taki priložnosli svoje veselje in Ijubezen do svojega voditelja dejansko pokažejo. Šenljernejčani rešili so častno svojo nalogo! Prekrasno so ovenčali župniščc, cerkev in zvonik, postavili tik zvonika dva velikanska mlaja in prepregli ju z lepimi venci, ter postavili več raznobarvnih slavolokov s primernimi napisi. In Ijudij, teh so je zbralo nepričakovano število. Od vseh stranij je vrelo vorno ljudslvo, da vidi ta dan č. gospoda srcbrnožupnika, od vseh stranij župnije prihajala so beloobleeena deklela, da s tein bolj povzdignejo slovesnost. Ob 10. uri začeli smo se iz župnišča pomikali v slovesnem obhodu proli cerkvi. (iospoda srebrnožupnika, obdanega od 12 duhovnikov domače dekanije, katerim so se pridružili še č. g. Kolar, rojak šentjernejski, pozdravila je s krasnimi besedami učenka, z besedami, ki so nam, kakor č. gosp. župniku privabile solze v oči. Zahvalila se je gospodu župniku za sv. krst, za pripravo na sv. binno, za jedernati poduk, druge sv. zakramente vrodno prejemati in zvesto hoditi po potu za Kristusom. Obljubila je v imenu hvaležnih součenk, da hočejo zdaj in ko odrastejo, držati se neomahljivo odkazane jim poti in tako svojeinu pastirju stare dni poslajšati, scbi pa veeno srečo zagotoviti. Pozdravila še je gospoda srebrno-župnika deklica »Križevske družbe« srčno želee, naj bi »naš mili pastir učakali se zlate in Se demantne sv. maše v Št. Jerneju«. Jedna izmed 30 belooblečenih družic zahvalila se je navzočemu veleč. gospodu J. Vohu, dekanu konjiškemu, pa ludi vsem čč. gg. duhovnikom, da so prišli v Št. Jernej to svečanost povikšat. V znamenje hvaležnosti podarila so deklela slehernemu gospodu lep šopek iz svežih cvctlic. Č. g. slavljenec zahvalivši se dekletoin za njihov pozdrav, jih ganjenim srccin opominjajo, belo obleko, znamenje sv. nedolžnosli ohraniti neoskrunjeno in luč sv. vere ohraniti vedno gorečo, kakor so plamtele ta dan sveče v rokah »križevskih deklet«. V hod v cerkev bil je zares veličasten, vreden zveslega namostnika božjega. Ueloobleeena dekleta, duhovni, olroci, cela fara, to združenje je veselo, oh, ko bi lo tudi prcd sodnika šli tako veseli! (Konec prih.)