Leto XI.
Hrastnik, 7, 11. 1975
Št. 11
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5 v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
Iz seje občinske konference ZKS Hrastnik
Na 7. redni seji občinske konference ZKS Hrastnik dne 14. 10. 1975 je bila obravnavana ocena aktivnih organizacij ZK ter drugih družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov v zvezi z akcijo uresničevanja ciljev družbenoekonomske politike v letu 1975 v OZD, TOZD, KS in SIS v občini Hrastnik. V uvodni razpravi je sekretar komiteja občinske konference ZKS tovariš Samo Logar k oceni dodal: »V svoji razpravi bi rad k priloženemu gradivu dodal predvsem nekatere nove in dopolnjene podatke, ki jih je bilo možno zbrati v tem času po polletnem obdobju, zlasti pa želim, dati večji poudarek predvsem aktivnosti organizacij ZK in njihovi vlogi pri usmerjanju vseh dejavnikov v prizadevanjih za izvajanje nalog gospodarske stabilizacije in nekatere vidike naših nadaljnjih usmeritev in nalog, ki nas čakajo v naslednjem obdobju na tem področju.
Menim, da ni potrebno širše poudarjati, da so naloge ZK in vseh drugih socialističnih subjektov v tem trenutku osredotočene na maksimalna prizadevanja po utrditvi družbenoekonomskega položaja, bitki za zaustavitev vseh negativnih trendov našega gospodarstva in nadaljnjem poglabljanju samoupravne organiziranosti kot tudi ustanavljanju novih TOZD, utrjevanju delegatskih odnosov, krepitvi SIS in KS ter vseh tistih nalog, ki izhajajo iz izhodišč, opredeljenih v sklepih 3. in 4. seje CK ZKS.
Vztrajanje na teh nalogah pomeni torej kontinuiteto našega dela in stalno preverjanje doseženih rezultatov, ki morajo tudi v nadalje ostajati naša praksa in metoda delà. Zato moramo na današnji konferenci komunisti odkrito spregovoriti o vseh slabostih, ki nas spremljajo, o naših skupnih naporih za izboljšanje ekonomskega položaja v občini in predvsem o tem, koliko in v kolikšni meri smo komunisti v OO ZK kot komunisti v SZDL, sindikatih, mladini in drugod — in kot posamezniki — z našo aktivnostjo in angažiranostjo, storili, da bi zaustavili nekatere stagnatne in nazadujoče trende, ki smo jim že nekaj let nazaj priča v naši občini.
Če primerjamo globalni vidik nekaterih ugotovitev iz priloženega gradiva polletnih rezultatov za vso občino, potem lahko na podlagi podatkov, ki jih imamo za o-:sem mesecev letošnjega leta, ugotovimo, da se razkorak med doseženimi rezultati in začrtano politiko sprejete resolucije o družbenoekonomski politiki za leto 1975, ne premika na bolje, temveč celo rahlo narašča v smislu negativnih. trendov in gibanj. Le nekaj podatkov. Čeprav podatki, ki so dosegljivi in so bili zbrani od večine 'TOZD in OZD telefonično ne izvirajo iz »formalnega« osemmesečnega obračuna, vendarle nudijo kolikor toliko objektivno sliko stanja, ki v bistvu potrjuje gornjo u-gotovitev. Družbeni proizvod (primerjalno med polletjem in 8 mese-
ci) pada, saj je v delitvi celotnega dohodka nižji za 4,3 %. Materialni stroški so v tem obdobju porastli za 2,8 %. V delitvi družbenega proizvoda pa narašča AM, zakonske in pogodbene obveznosti, v večjem delu delovnih organizacij še vedno rahlo rastejo OD in ostali osebni prejemki, za 7 % pa so manjši tudi skladi. Ob tem v glavnem ni zaslediti ugodnejših premikov v zmanjševanju zalog, niti povečevanju izvoza, čeprav je tu treba upoštevati primer TKI, ki na podlagi posebnega družbenega dogovora pri proizvodnji surovin za pralna sredstva, bistveno spreminja sliko obsega izvoza v občini, ki jo ugotavlja polletno poročilo.
Na takšno stanje še naprej vplivata predvsem Steklarna kot celota in TOZD rudnik Hrastnik z več ali manj podobnimi vplivi pa tudi ostalo gospodarstvo v občini.
Na primer: družbeni proizvod je v Steklarni nižji za 7,6 %, v TOZD rudnik pa za 4,8 %, medtem ko je na ostalih na indeksu 100 ali nekaj več. Materialni stroški so v rahlem upadanju v vseh TOZD in
OZD, razen v Steklarni, kjer so porastli za 6,5 % in rudniku za 9,5 odstotka.
OD so v porastu v Steklarni za
4,5	%, rudniku za 5,7 %, KOP za
3,9	% in Sijaju za 3,4 %.
Tudi skladi se v primerjalnem obdobju zmanjšujejo v Steklarni za 4,6 %, KOP za 2,3 % in Sijaju za 3,2 %, medtem ko TOZD rudnik v 8 mesecu ponovno izkazuje izgubo, čeprav jo je v 7. mesecu u-spel odpraviti in celo ustvariti o-stanek dohodka v višini ca. 113 milijonov S-din.
Že ti bežni podatki, ki jim sicer res ne moremo dati prilastka 100 odstotne nesporne natančnosti in so rahle korekcije možne, pa vendarle ponovno še resneje opozarjajo na naša premajhna in konkretna prizadevanja po hitrejši in učinkovitejši zaustavitvi stanja in zaobrnitvi na bolje. In v tem, kako se v tej splošni družbeni akciji za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije obnašamo komunisti, mora biti danes odraz naše razprave in ocene. Osredotočena bi morala biti v smeri naših učinkovitejših prizadevanj, konkretnega ocenjevanja lastnih razmer, izhajajoč iz naših sprejetih stabilizacijskih programov in ocen, kje vse tičijo vzroki, da se vrsta naših sprejetih sklepov in usmeritev — zlasti tistih kratkoročnih, na katere imamo sami svoj vpliv — hitreje in uspešneje ne uresničujejo. Tu mislim predvsem na kup zalog, ki jih zajame dolga vrsta sklepov, sprejetih tako v DPO, samoupravnih organizacijah, zborih delavcev v TOZD in OZD, kot DPO,
Sob, IS in drugih na nivoju občine. Gre za vse tiste postavke naših programov, ki terjajo močneje angažiranje po boljši organizaciji dela, boljši produktivnosti, večji disciplini, smotrnejšemu izkoriščanju delovnega časa, zmanjševanju škarta, kakovostnejši proizvodnji, zmanjševanju stroškov pri proizvodnji, stimulativnejšemu nagrajevanju, pozitivnejšemu odnosu do dela in delovnih sredstev itd. itd. Ob tem pa ne morejo imeti manjšega pomena seveda tudi vse tiste naloge, ki smo jih zapisali v svoje programe kot so napori za zmanjševanje uvoza in povečanje izvoza (Steklarna, Sijaj, pà tudi TKI), nadomeščanje uvoznih surovin in opreme z domačimi, smotrnejši politiki zaposlovanja, zniževanju cen lastnim izdelkom itd. itd.
Še prav posebej pa mora naša skrb veljati nadaljnjim prizadevanjem po vsebinskem poglabljanju samoupravne organiziranosti v združenem delu in to tako tam, kjer so že sprejeta izhodišča in stališča in so dani pogoji za postavitev novih TOZD (kot so SGP, znotraj katerega je že podpisan samoupravni sporazum — TKI in TOZD rudnik), kot tudi Sijaj, kjer pa vse doslej niso temu vprašanju posvetili dovolj pozornosti. Glede na to, da pa samoupravna organiziranost ne more biti enkratna in dokončna rešitev, temveč, da mora biti to stalen proces družbenoekonomske 'preobrazbe, pa pomeni, da si moramo nenehno prizadevati za optimalno ustavno organiziranost vsepovsod, kjer so za to dani pogoji.
(Dalje na 2. strani)
• Za dan republike 29. november
čestitajo
samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo glasila »Steklar«
/Z SEJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri tem pa se moramo komunisti in vsi ostali dejavniki, dosti bolj odločno kot doslej, zavzeti za dejansko vlogo in položaj TOZD, kot osnovne celice znotraj združenega dela, v njihovem družbenoekonomskem položaju, ki mora na podlagi sistema medsebojnih odnosov med TOZD in odnosov TOZD—skupne strokovne službe, omogočiti dejanski vpliv na celovitost odločanja o pogojih in rezultatih dela. Veliko smo o tem govorili, sprejemali dolgo vrsto sklepov in ocen, toda še vedno nismo dosegli rezultatov, ki smo si jih naložili v teh sklepih. Zato ni čudno, da delavci v posameznih TOZD v Steklarni, kljub sicer še daljšemu času prakse obračunov po TOZD, s kvaliteto le-teh nikakor niso zadovoljni in da je to vprašanje še vnaprej stalna tema razprav komunistov, kot tudi drugih delavcev v tej DO. Ni moj namen razsojati, to je dolžnost samih delavcev, samoupravnih organov in DPO v sami TOZD, eno pa je brez dvoma gotovo: dokler bodo mnenja o tem deljena v tolikšnem obsegu, ni moč trditi, da so delavci odločujoči faktor pri odločanju in da njihov vpliv ni tak, ki bi v celoti stimuliral njihov interes tako znotraj kot zunaj TOZD.
Se manj lahko to trdimo za TOZD rudnik Hrastnik. Kljub mnogim in velikokrat izraženim pripombam in zahtevam — zlasti komunistov te TOZD — podobne ocene pa je zaslediti tudi v vseh ostalih TOZD ZPT v Trbovljah in Zagorju — imajo skupne službe ZP še vedno, lahko bi rekli, prevladujoč vpliv na ustvarjanje dohodka posamezne TOZD. Menim, da je skrajni čas, da se v ZPT vzpostavi tak sistem, ki bo omogočil stalno manevriranje z dohodkom posamezne TOZD — recimo s strani finančnega sektorja ali pa koga drugega — in da se to vprašanje končno da z dnevnega reda. Nemogoče je razumeti napri-mer, če zasledujemo finančne podatke — recimo TOZD rudnik Hrastnik — zadnja dva meseca po polletni bilanci, da se ta TOZD mesečno »levi« iz izgube, pa v ostanek dohodka, pa zopet v izgubo, pri čemer se uporablja nekakšen sistem rebalansov plana — internih cen — prenosov dohodka z ene na drugo TOZD ter skratka sistem, ki ga ne znajo razvozlati niti najodgovornejši v tej TOZD, da o delavcih sploh ne govorimo. Za odpravo teh anomalij, z njo pa tudi vrste drugih, ki izvirajo iz tako imenovanega notranjega sistema na relaciji skupne službe — TOZD in tudi organiziranosti samih skupnih služb (laboratorij, vrtnarija, lesno skladišče in še kaj), so na podlagi enakih ugotovitev, dolžni vsi komunisti novega rudarsko elektroenergetskega kombinata čimprej urediti in vztrajati na takšnem sistemu odnosov, ki bo zagotavljal čiste račune, fair-play igro s točno dogovorjeno in v konkretni praksi izvajano pristojnostjo in stopnjo odgovornosti, tako v TOZD kot posameznih delih skupnih služb in skupnih služb kot celote.
Ko postavljam ta vprašanja, o katerih sem govoril o steklarni in rudniku v malce širših dimenzijah, seveda ne pomeni, da je družbenoekonomski položaj delavcev v ostalih delovnih organizacijah povsem zadovoljiv, ob tem je še zlasti po-
OBČINSKE KONFERENCE
trebno dobiti večji vpogled v položaj delavcev v dislociranih enotah in obratih, katerim smo nasploh posvečali doslej premalo pozornosti v naši občini. V obeh omenjenih organizacijah, vsa ta vprašanja pač izbijajo na dah z večjo ostrino. To najbrž pomeni — na eni strani — res zapletenejše urejanje odnosov in velikost organizacij, na drugi strani pa najbrž dejanski odraz slabše in nezadovoljive stopnje organiziranosti, tako samoupravne kot delovne, s tem pa tudi pojave vse ostrejših nasprotij in problemov. Ob tem pa še trčimo na neizogibno vprašanje odnosa najodgovornejših do hitrejšega in zadovoljivejšega urejanja nastajajočih problemov. Komunisti v osnovnih organizacijah bodo v vseh TOZD in OZD — upoštevajoč vse doslej sprejete sklepe po zaostritvi odgovornosti — morali dejansko zaostriti odgovornost do vseh tistih, ki se še vedno obnašajo do reševanja problemov preveč tolerantno in ležerno, in proti njim tudi ukrepati. Vendar ne le z ponovnimi sklepi, temveč praktično in konkretno.
Kriteriji za oceno vodilnih in vodstvenih struktur, morajo biti otipljivi rezultati, ne pa stalno izgovarjanje in umikanje od odgovornosti. Komunisti, z njimi pa vse druge DPO, bodo morali —- predvsem ob sprejemanju ZR ob novem letu v TOZD in OZD — v primeru nezadovoljivih rezultatov poslovanja in neizvajanja stabilizacijskih nalog ter neizvrševanja drugih sprejetih nalog — postaviti vprašanje zaupnice vodilnim kadrom in jih po potrebi tudi odpoklicati. Predlagam, da tako zahtevo konferenca izrecno sprejme in naloži osnovnim organizacijam in komunistom v ostalih DPO, da sprejmejo kot metodo svojega dela — prakso stalnega spremljanja in ocenjevanja vodilnih in vodstvenih delavcev, pa čeprav jim ta naloga gre že po samem statutu ZKS.
Tovarišice in tovariši komunisti!
Ena od naših nalog, ki jih naj osvetli današnja razprava, je tudi ocena aktivnosti organizacij ZK in drugih DPO ter komunistov v samoupravnih organih v zvezi z akcijo uresničevanja ciljev družbenoekonomske politike.
Moram povedati, da smo v smislu 4. in 10. seje CK ZKS in ZKJ ter na osnovi lastnih sklepov, zahtevali od vseh organizacij ZK v občini oceno njihove aktivnosti in vloge v prizadevanjih na tem področju dejavnosti, da pa žal iz večine gradiv OO ZK ni razbrati dejanske in solidne ocene, ki bi jo verodostojno, kot odraz dejanskega stanja, lahko vnesli v poročilo. Tu mislim predvsem na vsebinski vidik. Ne glede na takšno ugotovitev pa vendarle velja priznati in prepričan sem, da boste v razpravi potrdili ugotovitev, da so komunisti bili in so dejansko nosilci in usmerjevalci celotnega kompleksa te družbene akcije. Nekatere bolj ali manj konkretne pristope in rezultate aktivnosti navaja že sama ocena, oz. poročilo. Vendar, če želimo biti dosledni, je navedenim ugotovitvam dodati še to-le:
— priazdevanja pri izvajanju nalog, ki izhajajo kot naše skupne naloge, niso našle dovolj konkretne in akcijske podpore znotraj celot-
nega članstva ZK. Vse preveč smo še soočeni s pasivnim odnosom določenega dela članov ZK, ki se še vse preradi postavljajo v vlogo opazovalcev, ki so neaktivni in ki venomer odklanjajo konkretne naloge in odgovornosti.
V	oceni, ki jo pripravljamo na osnovi priprav za 5. sejo CK ZKS, o idejnopolitični in organizacijski sposobnosti in učinkovitosti organizacij ZK, bodo morale OO ZK temeljito prešteti svoje vrste in oceniti vsakega posameznega komunista (stabilizacijska prizadevanja, Kozjansko, gradnja študentskih domov itd.).
— Spričo zahtevnosti in širine nalog, ki jih prevzema ZK v svojih OO ZK in aktivih, v SZDL, sindikatih, mladini, ZB, samoupravnih organih in drugod, v delegacijah, zborih delavcev, SIS, KS, občinski skupščini itd., ki je za to področje aktivnosti vodena v okviru socialistične zveze, je nedvomno moč trditi, da je vloga ZK v aktiviranju delovnih ljudi in spreminjanju zavesti, v spoznavanju nujnosti po stabilnejšem gospodarskem gibanju izredno pozitivna in idejno usmerjevalna, da pa je naša idejna enotnost in kohezivna trdnost čvršča in enotna le dotlej, ko se sprejemajo sklepi in stališča, medtem ko nam za vztrajanje na relaciji hitreje pojenja sapa. Tak odnos potem naj-' večkrat razvrednoti dobronamernost sprejemanih sklepov in de-aktivira tudi tiste, ki iskreno pričakujejo rešitev, predvsem pa osami tudi tisti del aktivnih članov, ki predstavljajo resnično najrevolu-cionarnejši del. Rad bi posebej podčrtal, da ne smemo zapasti v hiperprodukcijo sklepov, ki nam končno samo zamegljujejo položaj in nas pri realizaciji včasih še bolj ovirajo kot pa koristijo. Moramo se dokopati do reelekcije, jih razvrstiti po prioriteti, od vseh pa zahtevati dosledno spoštovanje in izvajanje ter jih partijsko sankcionirati.
Tovarišice in tovariši!
V	svoji razpravi sem se dotaknil le majhnega dela tistega, kar navaja ocena ozir. poročilo. Tudi ni bil namen, da osvežim celotno poroči-
lo.	Prepričan sem, da boste ostali spregovorili več in predvsem tudi o drugih stvareh, ki jih poročilo bolj ali manj, ali sploh ne omenja.
V	sklopu prjzadevanj uresničevanja ciljev družbenoekonomske politike in bitke za stabilizacijo zavzema izredno pomembno mesto tudi področje skupne in splošne porabe. Smo pred tem, ko bomo pred zbori delovnih ljudi polagali obračune in razvijali programe za naslednje leto in srednjeročno obdobje. Ali smo tudi tu storili kar največ v cilju stabilizacijskih prizadevanj, da uskladimo porabo ne le z željami temveč zmožnostmi. Ali smo izkoristili vse objektivne možnosti za kar najbolj racionalno porabo v SIS — KS? Koliko so za mobilizacijo teh teženj pripravljeni komunisti v skupščinah, izvršilnih odborih ter centru strokovnih služb SIS?
Širše moramo spregovoriti tudi o dodatnih sklepih in opozorilih komisije za družbenoekonomske odnose, med katerimi naj omenim le graditev pokritega kopališča iz sredstev samoprispevka, za katere-
ga bomo morali, v primeru obveznosti plačila 59 % depozita, zavzeti odgovorno politično stališče do usode te gradnje ter seveda o vseh drugih enako pomembnih vprašanjih, ki jih zajema poročilo, ozir. dodatne ugotovitve, ki so bile s tem v zvezi sprejete na zadnji 15. redni seji komiteja občinske konference ZK dne 30/9-1975 (tozadevni sklepi so bili posredovani vsem članom komiteja in OO ZK) in seje aktiva komunistov — delavcev z dne 29/9-1975.
Komite je priloženo oceno v celoti sprejel z naslednjimi dopolnitvami:
—	izhajajoč iz nadaljnjih nalog na tem področju je v naslednjem obdobju izdelati ponovno podrobno oceno stabilizacijskih programov ozir. doseženih konkretnih rezultatov. V analizo je v bodoče zajeti vse dislocirane enote, ki nimajo sedeža TOZD ali OZD v naši občini;
—	o ugotovitvah, ki jih vsebuje poročilo v svoji zadnji alineji kjer je govora o nadaljevanju uvoza proizvodov za široko potrošnjo, ki pa jo sicer proizvaja domača industrija v zadostnih količinah (gre za razsvetljavna telesa in kozmetiko) ter stališča v zvezi s politiko stanarin, ki jo obravnava poročilo na strani 12, je seznaniti republiška vodstva in od njih enako zahtevati odgovorno in koordinirano reševanje, zlasti problematiko stanarin, ko se je v zadnji akciji neupravičenega zviševanja stanarin za več kot 25 %, skušalo vso odgovornost prevaliti na občinske skupščine.
—■ Komite je soglašal, da komunisti v OO ZK prnehajo s sprejemanjem vedno novih in novih sklepov, če se ti v bistvu le ponavljajo in da so dolžni spremljati in ocenjevati izvajanje in realizacijo že sprejetih sklepov in ob tem zavzel kritičen odnos do odgovornih komunistov v Steklarni, ki še vse doslej niso realizirali sprejetega sklepa o sklicu problemske konference komunistov v tej delovni organizaciji.
Ob zaključku naj le še na kratko posredujem konferenci stališča, sprejeta na dvodnevnem seminarju za sekretarje občinskih komitejev na CK ZKS, v zvezi z nadaljnjimi nalogami in usmeritvami, ki zavezujejo komuniste v organizacijah in aktivih ter drugih DPO in občinskih vodstvih in predvsem tudi koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja ciljev družbenoekonomske politike pri občinski konferenci SZDL, da v prihodnjem obdobju usmerijo intenzivno aktivnost predvsem na naslednje:
1.	V permanentnem nadaljevanju družbene akcije je potrebno še bolj dosledno povezovati utrjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov s prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo.
2.	Komite in koordinacijski odbor pri ObK SZDL morata zagotavljati nenehen celovit pregled nad stabilizacijskimi programi v vseh TOZD, KS in SIS.
Ob tem je potrebno oceniti dosedanjo dejavnost vseh temeljnih nosilcev stabilizacijskih programov in na tej osnovi vzpostaviti njihovo nadaljnjo dejavnost.
3.	Komite in koordinacijski odbor pri SZDL, morata zagotoviti še v mesecu oktobru nadaljevanje prakse obiskov v TOZD in OZD in
ZVEZE KOMUNISTOV HRASTNIK
od njih zahtevati čimbolj neposredne ocene uresničevanja stabilizacijskih programov in doseženih rezultatov, ter event, pomanjkljivosti aktualizirati z novimi usmeritvami (tu so mišljene usmeritve, ki izhajajo iz ugotovitve vmesne ocene stanja uresničevanja politike gospodarske stabilizacije v SRS in seveda naše lastne).
4.	Čimprej je treba oceniti delo občinske skupščine in izvršnega sveta, predvsem za obdobje po julijskem zasedanju skupščine. V oceno je zajeti kako so IS in ostali organi v občini uresničevali sprejete sklepe. Treba se bo dogovoriti, da bi obč. skupščina na eni svojih prvih naslednjih sej obravnavala poročilo IS in ostalih organov o poteku akcije in doseženih rezultatih.
5.	V okviru SZDL si je potrebno prizadevati za čimbolj racionalno delitev in usklajeno delo vseh nosilcev družbene akcije. Ob tem je posvetiti posebno pozornost delovanju sindikatov, ki so dolžni mobilizirati čimvečje število delavcev v TOZD in OZD pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije.
6.	Glede na splošno ugotovitev, da se sklepi 3. in 4. seje CK ZKS še: vedno prepočasi in premalo dosledno uresničujejo, je potrebno usmerjati posebno pozornost, na še doslednejšo . aktivnost komunistov na razreševanje, bistvenih in že spoznanih vprašanj in problemov ter nalog pri uresničevanju nove Ustave. Pri tem je potrebno ponovno oživiti aktivnost obč. koordinacijske komisije za spremljanje in uresničevanje Ustave.
SKLEPI:
VSEM ORGANIZACIJAM ZK IN KOMUNISTOM V TOZD, OZD, KS, SIS, OBČINSKI SKUPŠČINI,
IS IN OSTALIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH!
Občinska konferenca ZKS Hrastnik, je na svoji 7. redni, razširjeni seji, dne 14. oktobra letos, obravnavala oceno-poročilo aktivnosti organizacij ZK ter drugih družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov v zvezi z akcijo uresničevanja ciljev družbenoekonomske politike v letu 1975, v TOZD, OZD, KS in SIS v občini Hrastnik ter jo sprejela.
Soglašala je z ugotovitvami v poročilu, navedbami v uvodni razpravi sekretarja komiteja Občinske konference ZKS Hrastnik in nadaljnji razpravi, da je:
— stanje gospodarstva v občini še nadalje nezadovoljivo, zato terja vso resnost in maksimalno angažiranje vseh dejavnikov za čimprejšnjo odpravljanje in zaustavitev negativnih trendov, ki izhajajo iz podatkov doseženih rezultatov 8-mesečnega gospodarjenja.
Ugotovila je, da se razkorak med doseženimi rezultati in začrtano politiko sprejete resolucije o družbenoekonomski politiki za leto 1975 še naprej povečuje. V posameznih OZD in TOZD še naprej upada družbeni proizvod, naraščajo materialni stroški, OD se povečuje mimo rasti produktivnosti, zmanjšuje se reproduktivna sposobnost, sredstva za sklade, ne zmanjšujejo se. zaloge, ne povečuje se izvoz itd.
Takšna negativna gibanja so zlasti prisotna v posameznih TOZD Steklarne in TOZD rudnik premo-
ga Hrastnik (ki v 8-mesečnem obdobju ponovno izkazuje izgubo), medtem ko je v ostalih TOZD in OZD stanje stagnatno oz. kaže na rahlo izboljšanje, kar pa. globalne slike stanja v občini v bistvu ne popravlja.
—	Vsebinsko poglabljanje samoupravne organiziranosti, tako tam kjer imamo oblikovane TOZD, kot tam kjer so sprejeta politična izhodišča in stališča za ustanovitev novih TOZD, napreduje še vse prepočasi. Samoupravno konstituiranje v združenem delu ne more biti enkratna in dokončna rešitev, temveč mora biti to stalen proces družbenoekonomske preobrazbe in nenehno prizadevanje za dosego optimalnih rešitev ustavne organiziranosti, ki mora v največji meri zagotoviti celovit in odločujoč vpliv delavcev na odločanje o pogojih in rezultatih dela, tako znotraj, kot zunaj TOZD, oz. OZD.
—	Pri spremljanju in izvajanju sprejetih akcijskih in stabilizacijskih programov v vseh okoljih (TOZD, OZD, KS, SIS itd.) kot sestavnemu delu splošne družbene akcije za stabilizacijo gospodarstva, ki izhajajo iz sklepov 3. in 4. seje CK ZKS in lastnih sklepov občinske konference ZKS ter drugih DPO, občinske skupščine, IS itd,, je ZK dejanski nosilec in usmerjevalec celotne akcije, pri čemer pa konferenca ugotavlja, da se dobršen del članov ZK, tako v organizacijah ZK, aktivih, dragih DPO — zlasti SZDL, sindikatih, ZSMS — samoupravnih organih, delegacijah, zborih delavcev in drugod še vedno premalo aktivno in premalo odgovorno zavzema za realizacijo konkretnih nalog pri izvajanju ukrepov s tega področja. Še več, dobršen del članov ZK ima povsem pasiven odnos do izvajanja sprejetih sklepov in so v svoji neaktivnosti bolj »opazovalci« in »spremljevalci« naporov in dogajanj, kot pa tisti, ki naj predstavlja resnično najbolj zavesten, idejno enoten, kohezivno čvrst in konec koncev usmerjevalen del delovnih ljudi.
Izhajajoč iz takih ugotovitev, nalaga konferenca vsem organizacijam ZK, da sprejmejo kot svojo metodo dela, nenehno spremljanje in ocenjevanje aktivnosti in odgovornosti vsakega posameznega komunista na delovnem mestu, pri čemer ne more biti merilo število sklepov, temveč dejanski in konkretni, pozitivni rezultati.
Takšna metoda pa mora veljati predvsem za komuniste na vodilnih in vodstvenih mestih, ki jih je treba ocenjevati 'vsepovsod tam, kjer se dosegajo slabi poslovni rezultati. V primerih, kjer bi šlo za neaktiven, malomaren, ležeren ali drugače neučinkovit odnos do prizadevanj za striktno in odgovorno izvajanje, stabilizacijskih in drugih družbenih ter političnih nalog in obvez, mora ZK, skupno z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki postaviti vprašanje zaupnice le-tem in sprožiti postopek za njihov odpoklic.
Takšno zahtevo sta sprejela poleg konference tudi komite občinske konference ZK in aktiv delav-cev-komunistov. Sprejeta pa je bila tudi zahteva, da se preneha s sprejemanjem, vedno novih in novih sklepov (zlasti takih, ki se ne razlikujejo od že sprejetih), tem-
več, da se v najkrajšem času opravi pregled obstoječih sklepov in sprejme analiza ozir. ocena o njihovi realizaciji.
Konferenca je sprejela vse ugotovitve vsebovane v »očem« kot del svojih nalog za naslednje obdobje, ob tem pa tudi del nalog in usmeritev, ki izhajajo iz sklepov in stališč dvodnevnega seminarja za sekretarje komitejev in medobčinskih svetov ZKS na CK ZKS, da v naslednjem obdobju usmerjajo svojo aktivnost, tako v organizacijah ZK, drugih DPO in občinskih vodstvih v naslednje:
1.	V permanentnem nadaljevanju družbene akcije je potrebno še bolj dosledno povezovati utrjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov s prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo.
2.	Komite in koordinacijski odbor pri ObK SZDL mora pri svojem delu zagotavljati nenehen celovit pregled nad stabilizacijskimi programi v seh TOZD, OZD, KS in SIS. Ob tem je potrebno oceniti dosedanjo dejavnost vseh temeljnih nosilcev stabilizacijskih programov in na tej osnovi vzpodbuditi njihovo nadaljnjo, dejavnost.
3.	Koordinacijski odbor pri ObK SZDL, mora skupno s komitejem občinske konference ZKS (še v mesecu oktobru) nadaljevati s prakso obiskov v TOZD in OZD ter od njih zahtevati čimbolj neposredne ocene uresničevanja stabilizacijskih programov in doseženih rezultatov ter event, pomanjkljivosti aktualizirati z novimi usmeritvami (ugotovitve v polletni oceni za ob-
Občni zbor delovnih invalidov Hrastnika je bil v nedeljo, 26. 10. 1975 v domu TVD Partizan Hrastnik, Udeležilo se ga je skoraj sto članov in gostov. Med gosti je bil predsednik OK SZDL Hrastnik tov. Kovač Franci in zastopnik Dl iz Laškega.
Zbor je obravnaval problematiko delovnih invalidov v rudniku in o-stalih podjetjih. Pereč problem so invalidska delovna mesta v matičnih kolektivih, kajti noben invalid noče iz svojega podjetja. Torej je tu neka ovira, verjetno materialnega značaja, ki bi jo bilo potrebno odpraviti. Tudi vprašanje beneficiranega staža je problem, ki ovira razporejanje delovnih invalidov iz jame. To vprašanje so zastavili delovni invalidi rudnika, da bi bilo potrebno beneficiranjè priznati delovnim invalidom tudi, ko so na drugem delovnem mestu.
Posebno bučna diskusija se je odvijala s strani delovnih invalidov steklarne, ter je bilo kritizirano postopanje glede odvzema rednega letnega dopusta, predvsem dodatek za invalidnost, ter je bila postavljena zahteva, da sindikati pomagajo to urediti v naslednjem letu. Tudi vprašanje, kako gotovi ambulantni zdravniki obravnavajo delovne invalide, ki pridejo po bolniški stalež, je bila podana kritika. Sklep je bil, da se z ambu-
čino Hrastnik in ugotovitve gospodarskih gibanj v SRS in SFRJ).
4.	Čimprej je treba oceniti delo občinske skupščine in IS, predvsem za obdobje po julijskem zasedanju skupščine. V oceno je zajeti kako so IS in ostali organi v občini uresničevali sprejete sklepe.
To oceno pripravi koordinacijski odbor pri SZDL skupno z IS, skupščina pa jo mora obravnavati na eni od prihodnjih sej.
5.	Vokviru SZDL si je potrebno prizadevati za še bolj racionalno delitev in usklajeno delo vseh nosilcev družbene akcije. Ob tem je posvetiti posebno pozornost delovanju sindikatov, ki so dolžni mobilizirati čimvečje število delavcev v TOZD in OZD pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije.
Ob tem se mora zlasti močneje angažirati tudi aktiv mladih delay« cev komunistov in ZSMS kot ce« lota.
6.	Glede na lastne in splošne
ugotovitve, da se sklepi 3. seje CK; ZKS še vedno prepočasi in premale dosledno uresničujejo, je potrebne usmerjati posebno pozornost na še doslednejšo aktivnost komunistov: na razreševanje bistvenih in že spoznanih vprašanj in problemov ter nalog pri uresničevanju nove Ustave.
Pri tem je zlasti potrebno ponovno oživiti delo in aktivnost občinske koordinacijske komisije za spremljanje in uresničevanje Usta-
lantnimi zdravniki skuša zadeva u« rediti. Nekaj misli o tem je podala dr. Prahova-Škrabar, ter poudarila težave zdravnikov v ambulantah, ker gotovi bolniki delovni invalidi nočejo razumeti, ali pa ne morejo razumeti, da se za bolezen, za katero si priznan za delovnega invalida, ne moreš dobiti daljšega časa bolovanja. Apelirala je na potrebno vsestransko razumevanje.
Bilo je tudi raznih pripomb na račun raznih nerešenih problemov, vendar se je društvo Dl Hrastnika precej ‘angažiralo za razreševanje problemov. Naše društvo je ob priliki Svetovnega dneva invalidov materialno podprlo nekaj resnično potrebnih težjih invalidov, kakor tudi organizirala več izletov ter s tem marsikateremu invalidu omogočila nekaj uric sprostitve in razpoloženja. Želja je bila, da še še vnaprej organizirajo taki izleti.
Diskusija je nakazala še razne probleme, s katerimi se bo moral spoprijeti novo izvoljeni upravni odbor Društva delovnih invalidov, kateremu je občni zbor dal soglasno podporo. Društvu bosta še nadalje načelovala tov. Mlakar Anton kot predsednik in Primon Andrej kot tajnik.
Novoizvoljenemu vodstvu želimo mnogo uspehov za dobrobit delovnih invalidov Hrastnika.
Karl Grčar
ve.
Sekretar: Samo Logar
Občni zbor delovnih invalidov Hrastnika
Iz dela samoupravnih organov
ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO
SKLEPI,
ki so bili sprejeti na 17. rednem zasedanju odbora dne 3. 10. 1975
Odbor za poslovno politiko je pod prvo točko dnevnega reda obravnaval sprejete sklepe na zadnjem zasedanju in ugotovil, da so bili vsi realizirani.
Pod drugo točko dnevnega reda je odbor obravnaval poročilo o poslovanju podjetja za obdobje januar—avgust 1975 in ga potrdil.
Pod tretjo točko dnevnega reda je obravnaval poročilo o zaključenem zagrebškem velesejmu, ki ga je podal tovariš Mlinar Martin, ter sprejel naslednji sklep:
1.	Odbor za poslovno politiko je obravnaval predlog komercialne službe v zvezi z imenovanjem komisije, ki bo skrbela za pripravo in izvedbo na velesejmih.
2.	Odbor za poslovno politiko je sklenil, da bi to naj bila 5-članska komisija in je s strani odbora predlagal naslednje:
a)	Marčen Alojz, vodja oblikovanja — predsednik komisije,
b)	Mlinar Martin, vodja komerciale — član.
Za ostale tri člane komisije pa predlaga odbor vodstvu TOZD I, TOZD II in TOZD III, da imenujejo po enega člana.
3.	Naloga komisije bi bila v prvi vrsti še v letu 1975 izdelati program za spomladanski zagrebški velesejem, ravno tako za jesenski. Komisija objavlja razpise prek internega časopisa »Steklar« za nove oblike steklenih izdelkov, embalaže, propagandnega materiala itd.
Pod četrto točko dnevnega reda je odbor obravnaval vlogo Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana — izpostava Trbovlje — v zvezi s predlogom za prevzem pooblastila za neposredno obračunavanje nadomestil OD in drugih povračil.
Sprejet je bil naslednji sklep:
Odbor za poslovno politiko pooblašča tovarišico Korbar Hedo — vodjo gospodarsko računskega sektorja in tovariša inž. Krsnik Franja — v. d. vodje splošno kadrovskega sektorja, da obiščeta Regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana — izpostava Trbovlje — v zvezi s sprejetim dopisom, ki se nanaša na prevzem pooblastila za neposredno obračunavanje nadomestil osebnega dohodka in drugih povračil.
Nadalje je odbor obravnaval problematiko reševanja reklamacij in sprejel naslednji sklep:
Odbor za poslovnopolitiko je v razpravi prišel do zaključka, da bi bilo pravilno, da bi TOZD ustanovili svoje KOMISIJE ZA REKLAMACIJE, ki bi v sodelovanju s komercialno službo reševale nastale probleme. V zvezi s tem predlagamo TOZD, da na svojih sejah DS predlagajo izvolitev teh komisij.
Pod četrto točko dnevnega reda je odbor obravnaval tudi vlogo tovariša Brileja Karla, strojnika iz TOZD II v zvezi z izboljšavo od-vzemalne roke. Sprejet je bil naslednji sklep:
.1. Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se izplača enkratna nagrada tovarišu Karlu Brileju, strojniku v TOZD II v višini 10.000 din za izvršeno izboljšavo odvzemalne
roke na stroju IWP 16 (linija kelihov), ki jo je omenjeni tovariš skonstruiral in deluje brezhibno. S to izboljšavo je zmanjšal pogoste zamude in s tem opravičil ekonomsko plat izboljšave.
2.	S tem, ko se tovarišu Karlu Brileju izplača nagrada, se prenese avtorska pravica na OZD Steklarno Hrastnik in postane njena last.
3.	Financiranje se izvrši iz materialnih stroškov v skladu z 61. členom Samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi OD v TOZD kemijske in sorodnih panog.
Odbor je obravnaval tudi vlogo tovarniškega komiteja ZK Steklarne za nakazilo dotacije. Sprejet je bil naslednji sklep:
Tovarniškemu komiteju ZK Steklarne se nakaže dotacija, ki jim je bila odobrena že z ZR za leto 1975 v višini 3-.000 din.
Odbor za poslovno politiko je ponovno obravnaval vlogo Društva upokojencev Hrastnik v zvezi z dodelitvijo finančne pomoči. Ker je v to društvo včlanjenih 14 bivših članov našega kolektiva, se sprejme sklep:
1.	Društvu upokojencev Hrastnik se dodeli finančna pomoč za obdaritev svojih članov v višni 2.000 dinarjev.
Odbor je obravnaval tudi vlogo Krajevne skupnosti Hrastnik — zgornji del v zvezi z imenovanjem članov v Zbor krajevne skupnosti Hrastnik — zgornji del. Sprejet je bil naslednji sklep:
1.	V Zbor krajevne skupnosti Hrastnik — zgornji del se imenujeta naslednja člana:
a)	Žlindra Ferdo — kovinostrugar, Hrastnik, Log št. 1,
b)	Šuljagič Rane — ročni pihalec, Hrastnik, Log št. 2.
Odbor za poslovno politiko je sprejel vlogo Skupnosti krajevnih skupnosti Hrastnik, ki se nanaša na izgradnjo avtobusne postaje na Marnem.
Skupnosti krajevnih skupnosti Hrastnik je bil posredovan naslednji odgovor:
Odbor je mnenja, da je vloga u-pravičena, vendar pripominja, da so take potrebe v celotni občini. Zaradi tega odbor meni, da bi se moral izdelati nek enoten projekt s predračunom za celotno občino, ker naj bi bila postajališča enako urejena. V takem primeru bo tudi OZD Steklarna Hrastnik zainteresirana za sodelovanje. Odbor je še mnenja, da bi se v to akcijo morala vključiti tudi druga podjetja in delovne organizacije (Izobraževalna skupnost itd.).
Odbor za poslovno politiko je ravno tako obravnaval predlog za izvršitev službenega potovanja v Avstrijo, in sicer:
1.	Kozole Drago — vodja izvoza — opravi službeno potovanje .v Avstrijo k firmi »Rechenburg« Linz, »Inwiex« Wien in »Sateko« Graz zaradi reševanja poslovnih problemov.
SKLEPI
ki so bili sprejeti na 18. rednem zasedanju dne 23. 10. 1975
Odbor za poslovno politiko je pod prvo točko dnevnega reda o-bravnaval predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma med OZD Steklarno Hrastnik in »Soda-so« Lukavac in sprejel naslednji sklep:
1.	Odbor za poslovno politiko je obravnaval predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma med OZD Steklarno Hrastnik in »Soda-so« Lukavac.
V	zvezi s tem odbor pooblašča strokovne službe, da nadaljujejo z razgovori za sklenitev družbenega dogovora.
Nadalje je pod prvo točko dnevnega reda še obravnaval oziroma razpravljal o podpisu pogodbe med »Steklo« Ljubljana in OZD Steklarno1 Hrastnik v zvezi z konsignacijskim skladiščem in sprejel naslednji sklep:
1.	Odbor za poslovno politiko je obravnaval predlog za sklenitev pogodbe med »STEKLO« Ljubljana in OZD Steklarno Hrastnik v zvezi z uvedbo konsignacijskega skladišča v Ljubljani.
2.	Odbor za poslovno politiko je predlagano pogodbo potrdil z nekaterimi pripombami, in sicer da se korigira naslednje:
—	O sporu naj odloča arbitražna komisija in ne sodišče kot je navedeno v predlogu pogodbe.
—	Doda se člen: Pogodba stopi v veljavo, ko jo potrdijo samoupravni organi obeh podjetij.
3.	Za podpisnika pogodbe je bil določen dipl. inž. Mrcina Maks, direktor OZD Steklarne Hrastnik.
Odbor je razpravljal tudi o izdelavi spominskih izdelkov, ki bi jih prodajali v industrijski prodajalni in s tem v zvezi sprejel naslednji sklep:
1.	Odbor za poslovno politiko je razpravljal o tem, da bi bilo potrebno izdelati spominske izdelke (obtežilnike), kateri bi se lahko kupili v industrijski prodajalni. Za take izdelke so zelo zainteresirani razni udeleženci- ekskurzij.
V	zvezi s tem odbor za poslovno politiko predlaga TOZD I in komercialni službi, da pristopijo k realizaciji tega predloga.
Pod prvo točko dnevnega reda je bil obravnavan še predlog za potrditev samoupravnega sporazuma med Splošnim trgovskim podjetjem Hrastnik in OZD Steklarno Hrastnik. Sprejet je bil naslednji sklep:	_
Odbor za poslovno politiko je o-bravnaval predlog samoupravnega sporazuma med Splošnim trgovskim podjetjem Hrastnik in OZD Steklarno Hrastnik in predlaga skupščini podjetja, da samoupravni sporazum verificira.
Pod drugo točko dnevnega reda je odbor obravnaval razvojni program OZD Steklarne Hrastnik za obdobje 1976—1980. Sprejet je bil naslednji sklep:
Odbor za poslovno politiko je o-bravnaval razvojni program OZD Steklarne Hrastnik za obdobje 1976—1980 ter ga potrdil.
Pod četrto točko dnevnega reda je odbor obravnaval službena potovanja in sprejel naslednje sklepe:
Javoršek Miha, obratovodja vzdrževanja v TOZD II in Cigole Adolf, vodja strojev IS — odobri se strokovno izobraževanje pri firmi Emhart na Švedskem.
Dipl. inž. Mrcina Maks, Kozole Drago in Velej Anton so opravili službeno potovanje v Avstrijo k firmi ESTO-Leuchten St. Egyden v zvezi z otvoritvijo nove tovarne.
Odbor za poslovno politiko je pod 5. točko dnevnega reda raz-
pravljal o izvršitvi inventure za leto 1975. S tem v zvezi so bile imenovane inventurne komisije, in sicer s strani odbora:
V centralno komisijo za izvršitev letne inventure so bili imenovani:
Laznik Stane, predsednik; člani: Predovnik Ervin, Orožen Stane, Potušek Valentin, Kajzer Adolf, inž. Krsnik Franjo, Tovornik Marjana; Kiler Lenka, zapisnikar.
Komisija za popis nedokončanih investicij — imenovani so bili:
Dipl. inž. Kavšek Niko, predsednik; člani: inž. Guzaj Jože, inž. Žagar Anton, inž. Kirn Stane.
Komisija za popis obveznosti in terjatev — imenovani so bili:
Kolšek Anton, predsednik; člani: Roškar Katarina, Bobek Jožica,
Komisija za popis gotovine — imenovani so bili:
Strgaršek Janko, predsednik; člani: Jovan Valči, Klančar Ljuba.
Komisija za popis osnovnih sredstev — imenovani so bili:
Dragar Karli, predsednik; člani: Majcen Milan, Koritnik Matija, Projič Rezi.
Komisija za popis inventarja v pisarnah — imenovani so bili:
Petrič Vili II. predsednik; člani: Seničar Mira, Besednjak Vanda.
Komisija za preračunavanje pomožnega materiala — imenovani so bili:
Klenovšek Ana, predsednik; člani: Logar Slavica, Zupančič Tatjana, Matekel Vika.
Komisija za preračunavanje gotovih izdelkov — imenovani so bili:
Jazbinšek Olga, predsednik; člani: Hribšek Ana, Vidovič Ida, Javoršek Snada.
Kontrolna komisija — imenovani so bili:
Ing. Surina Ivan, predsednik; člana: Kapelar Albert, Grašič Dušan.
Komisija za popis zalog prehrambenih izdelkov in drobnega inventarja v TOZD IV — imenovani so bili:
Boltin Ida, predsednik; člani: Plazar Slavi, Knaus Augusta.
Komisija za popis kartonske embalaže — imenovani so bili:
Kranz Adi, predsednik; člani: Bedenik Silva, Ločičnik Maks, Grašič Fanči.
Komisija za popis gotovih izdelkov — imenovani so bili:
Marčen Alojz, predsednik; člani: Feguš Andrej, Götz Rado, Grčar Karli.
Zoper odločbo je dopusten ugovor v roku 3 dni od prejema odločbe na odbor za gospodarstvo in planiranje svoje TOZD.
Sklep: Odbor za poslovno politiko je sklenil, da. TOZD oziroma odbori za gospodarstvo in planiranje imenujejo naslednje komisije za popis inventure:
(Dalje na 6 .strani)
P.o kratkem razmišljanju človek pride hote ali inehote do čudnih zaključkov. Lahko hi dejal, da skoraj neverjetnih ali malo verjetnih premikov do dogajanj
V	sedanjem času. Kilometri pisanja in tone papirja je bilo napisanega, da ne govorim o stotih presedenih ur na raznih sestankih, posvetovanjih, razširjenih sejah, izrednih sejah, koordinacijskih in sindikalnih sestankih. Od parole »tovarne delavcem« vse prav in lepo, a še lepše bi bilo, če bi vse to, kar smo nekoč, pa tudi danes, ko smo sprejeli toliko samoupravnih aktov, znali spoštovati in docela izvrševati.
V	vsem tem obdobju, od začetka samouprave in večjih pravic, hkrati pa, da ne pozabimo tudi dolžnosti, jie bila prisotna cella vrsta odrekanj, seveda največ materialnih. Kajti tisti, ki je že dalj časa v podjetju, to zagotovo najbolj ve, kajti 'bili je tudi najbolj prizadet, fiinančnlo seveda.
To, kar danes stoji tako ponosno po vsej dolžim in širini je nenehno vlaganje za iboljši jutri, hkrati seveda je follo vmesno tudi ogorčenje in negodovanje. S sprejemom večletnih planov, z izgradnjo podjetja, drage investicijske opreme za izgradnjo kisikarne,
deli. Vsi, ki smo zaposleni v podjetju, smo folli sprejeti zaradi neke določene potrebe. Spre jek smo odločbo, število «točk v odločbi in bili postavljeni na delovno mesto. Do tu Vse «lepo in prav. Toda, če pogledamo z drugega zornega kota, pa le mi vse tako. V čem je stvar? Če pogledamo nasproti operativne (kiko) delavnice, lahko mirno opazujemo, «kako se dragoceni kartoni namakajo v vodi. Preprosto, ti kartoni «niso več za nikakršno uporabo. Kakšna o-gro-mna škoda! Toda, kaj nam mar! Na tem omenjenem kraju stoj; voda vseskozi, posebno lepa luža je takrat, kadar dežuje. No, gremo dalje. Vzemimo glavni hodnik: čudo razkopanin na zidovih, z metlo se ga pa le malokdaj kdo usmili. Morda le slučajno. Podpečje v starejšem delu tovarne je do skrajnosti zanemarjeno — neurejeno. Čigavo je to, kaj mislite, odgovorni? To je pravo nasprotje od tistega, kar je v avtomatski proizvodnji. Ne morem sii kaj, tu je vse čisto, urejeno in vsaka stvar na svojem -mestu. Zares lepo je videti!.
Torej, ina isto podjetje vezani prostori, samo ne eni in isti odgovorni ljudje. Malce se je sicer uredilo, toda glej šmen-ta! Samo
Nova ograja zbodečo žico, ki ograjuje naše tovarniške objekte, je bila zgrajena pred kratkim. Nekaj dni pozneje so tisti, ki ne poznajo izhoda pri glavnem vratarju, potrgali žico in zvili železne nosilce. Ne zavedajo pa se, da škodo, ki je na ta način povzročena, tudi sami plačujejo.
prostor. Toda glej. Sklep je enostavno ignoriran in nespoštovan. Sedaj -bodo morali delegati ali pa delegat v bilo katerem organu upravljanja ponovno sklepati o sklepu, ki je bil izglasovan v e-inem od organov.
Zdi se mi, da je to skrajna -neodgovornost posameznikov do dela «organov upravljanja-. Tlo jfe, tovariši in tovarišice, nedopustni ping-pong v «našem samoupravljanju. toda samo nekaterih, ki mislijo, da delegati sede na določenih sejah samo zato, ker imajo preveč časa, ali pa, da je to prostor za izmenjavo -nepomembnih novic. NE, to-variši in tovarišice, NE! ! ! Morda se «boste strinjali z menoj, da štiri- ali večurno sedenje in «demokratično odločanje o mnogih problemih ni preprosta stvar. Da se to dogaja, je «kriva delegacija tiste TOZD, ki ne daje dolo'öene pripombe iin bilo kakšen «predlog. Zato p«rihaj-a potem do. -takšnih ekces-ov, kot v tem primeru. Res je tudi, da posamezni delegati ali «delegacije prihajajo premalo ali pa nič pripravljene, to «pa iz «preprostega razloga ker se dela na dve, tri ali pa štiri izmene. V takem pri-
meru je 'delegaciji težko zavzeti bilo kakšno stališče ali pa odločati v imenu TOZD.
Osebno sem «mišljenja, da se te stvari, «ki pa seveda niso malenkostne, urede brez ipredso-dkov in po že sprejetih sklepih.
S tem sem želel osvetliti «nekaj zelo p'omernb-nih «malenkosti, ki mečejo zelo klavrno luč na celo OZD. Naj si «nihče «ne misli ali predstavlja, da je podjetje od -bilo «koga ali celo «privatna ilas-tnina, pa da lahko «počenjamo «karkoli hočemo in med ostalim razbijamo keramične ploščice, demontiramo stikala in vodovodne pipe. da lahko pio «milil volji razbijamo stole v jedilnici in še in še. NE, tovariši sodelavci! Krepko moramo namreč seči v naš celotni dohodek, ki ga še kako s težko muko ustvarjamo, «ker , nas «pestijo znani «kirurški ali gospodarski posegi in pa naša prenizka storilnost. Kajiti, če premalo ustvarjaš, premalo prodaš, a z majhno prodajo je manjši dohodek, pa še vse tisto od kartonoiv dalje daje zelo nizek «in v tem «primeru odločno premajhen osebn; dohodek.
Kako se dandanašnji «razdeli in porazdeli osebni dohodek, pa prihodnjič.	V. E. TOZD
Tudi odpadni material leži na vseh mogočih krajih tovarniškega dvorišča
Okolita tovarne nam ne dela časti. Takšni prizori kot je ta na sliki, so opazni na vsakem koraku
skladišča din pa zadnje faze, «to je proizvo'dine hale za izdelavo kelihov, je bilo mnogo kritike. Kdaj pa jo mi bilo?
Čudna so «pota samoupravljanja. To, kar danes izglasujemo, jutri oibn-ergamo ali pa «obratno. Bo vedno tako? Seve DA. Kajti človeška'mišljenja so tako nasprotujoča, da je vsem d«o«gajanjem le .težko slediti. Kaj pravzaprav želim povedati?
Rad bi spomnil samo na nekaj -dejstev in načinov, kako vse to, kar smo si sam; ustvarili in še ustvarjamo, lahkomiselno in brez vsakih predsodkov zanemarjamo, uničujemo ali «pa kratko — kaj mi «mar, saj ni moje,... Če se zaposleni hote ali nehote ozre po vsem tem, kar je «bilo zgrajenega, dobi käj klavrno sliko. Preprosto «ni mogoče verjeti, da smo toliko 'šip-oisoifani, da to. kar je bilo včeraj zgrajenega, danes delno -in mimogrede uničujemo. Kakšen imamo odnos do reda iin čistoče, o tem bi ibdllo skoraj škoda «pisariti. Pa mi! Zakaj -ne, bomo kmalu vi-
«radi tega, «ker je bil najavljen inšpektor. Kaj -pa drugič, če pride nenajavljen? Žal sta tu še dva večja problema.
Mislim, «da nisem edini, ki bi želel vedeti, či-gav je zunanji videz tovarne. Predvsem mislim -na tisti del tovarne, «ki gre vzporedno s cesto, Kaj nas -mi «lahko malce sram, da po celi dolžini leže «kartoni, plastične vrečke, potrgana okna, za «nameček pa še vse skupaj neočiščeno. Tu in tam se nekdo spomni in malce pokosi travo. to je «na leto mo«rda dvakrat ali trikrat, «vendar, leto ima 360 dni. Če malce potujemo zunaj našega kraja, lahko vidimo, «da smo glede zunanjega videza še zdaleč od čistoče im urejenosti. Posebno poglavje v «tem «pisanju se sliši in bere mal-o čudno, toda resnično je. Zadnje čase «lahko opažamo, da je naša že tako skriomm-a jedilnica izredno zanemarjena in samo po «nekem čudnem naključju oč«išče-n«a 5 minut «pred 12. Spoininjam se zelo dobro, ko so delegacije vseh TOZD glasovale, kd.«o naj čisti ta
MIMOGREDE IN KAR TAKO
občinske skupščine
Iz dela
V torek, dne 30. septembra 1975, je bilo sklicano 3. razširjeno zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Hrastnik. Zbor krajevnih skupnosti je bil. sklican zaradi obravnave stališč odbora za družbeno politični in komunalni sistem zbora občin Skupščine SR Slovenije, o aktualnih problemih nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti v SR Sloveniji, s predlogi stališč in zaključkov izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik.
S tem v zvezi so bili sprejeti naslednji zaključki:
—	Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik se strinja s predloženim dokumentom o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti v SR Sloveniji.
Delegati iz vseh enajstih krajevnih skupnosti v občini Hrastnik se strinjajo prav tako z zaključki Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik, ki jih je sprejel v zvezi s tem dokumentom in jih je posredoval v obravnavo in sprejem zboru krajevnih skupnosti.
—	Zbor krajevnih skupnosti smatra, da bi morali pri sprejemanju programov krajevnih skupnosti še bolj aktivno povezati sodelovanje in odločanje delovnih ljudi in občanov, da bi bili programi dela krajevnih skupnosti odraz dejanske volje vseh delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju posamezne krajevne skupnosti. Pri tem je potrebno krepiti zavest delavcev v združenem delu, da so programi dela krajevnih skupnosti dejansko njihovi programi in da so kot taki enakovredni programom TOZD.
—	Zbor krajevnih skupnosti podpira akcijo, da se v okviru republike izdela poenoten sistem financiranja krajevnih skupnosti glede na to, da materialni položaj teh skupnosti ni urejen. Po zadnjih posvetih v regijah SR Slovenije o financiranju SIS in proračunov za leto 1976 je prevladovalo mnenje, da naj bi se pretežni del sredstev za financiranje krajevnih skupnosti zbiralo v obliki kot se zbira za samoupravne interesne skupnosti, le manjši del (za funkcionalne izdatke in za financiranje stroškov delegacij KS), pa naj bi se še v bodoče financirala iz občinskih proračunov.
—• Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik nadalje ugotavlja, da se morajo vse krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter vsi delovni ljudje in občani v okviru svojih rednih dejavnosti in funkcij pripravljati, da se z oboroženim bojem in izvajanjem nalog v sistemu splošne ljudske obrambe uprejo morebitnemu napadu na svobodo in neodvisnost naše dežele ali njeno samoupravno ureditev.
Še v naprej mora potekati akcija za ustrezno ureditev področja ljudske obrambe v statutih KS in OZD, obenem pa se je potrebno vključiti v široko javno razpravo o osnutku novega republiškega zakona o ljudski obrambi, ki naj tako v zamisli izhaja od slehernega občana oz. neposrednega proizvajalca.
Ugotovljeno je, da je stanje obrambnih priprav razmeroma zadovoljivo, vendar pa moramo doseči, da bo delo r.c prdrcčju ljudske obrambe resnično postalo skrb in naloga vseh delovnih ljudi, ter vseh
njihovih organizacij in skupnosti, kar je bistvo procesa podružablja-nja obrambnih priprav.
V okviru obrambnih priprav zavzema pomembno mesto organiziranje civilne zaščite v KS in OZD. V enotah CZ je v naši občini vključenih okoli 1200 občanov. Na tem področju je potrebno v bodoče organizacijsko utrditi štabe CZ in obnoviti načrte delovanja CZ, organizirati enote v posameznih po KS (večjih stanovanjskih hišah), posebno skrb pa posvetiti usposabljanju obveznikov ter opremljanju enot CZ.
—	Zbor krajevnih skupnosti zahteva od vseh podpisnikov družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti (po stopnji 0,26 % od dohodka) v letu 1975, da svoje obveznosti, ki zvirajo iz tega dogovora takoj poravnajo, ker je sicer onemogočeno izvajanje sprejetih programov o delu krajevnih skupnosti v letošnjem letu.
S tem v zvezi je zbor ugotovil, da so svojo obveznost po tem dogovoru do 30. 9. 1975 v celoti izpolnile naslednje OZD oz. TOZD: KOP Hrastnik, SGP Hrastnik, STP Hrastnik -in GP »Jelka« Hrastnik, 50 °/q svoje obveznosti pa sta poravnali OZD TKI Hrastnik in Jutranjka Sevnica — obrat Dol, iz česar sledi, da svoje obveznosti niso poravnale Steklarna Hrastnik, Sijaj Hrastnik, Združene brivnice Hrastnik-Dol, Samoupravna stanovanjska skupnost Hrastnik, Kmetijska zadruga Hrastnik — Trbovlje in TOZD Rudnik Hrastnik.
Iz poročila dohodkov za financiranje programov KS na podlagi samoupravnih sporazumov s TOZD in OZD v občini Hrastnik, ki ga je pripravila Skupnost KS Hrastnik, s stanjem 1. 10. 1975, je razvidno, da je svojo obveznost v celoti poravnala tudi OZD TKI Hrastnik.
—	Zbor krajevnih skupnosti priporoča Občinski konferenci SZDL Hrastnik, da ob eventualni spremembi načina financiranja krajevnih skupnosti izvrši ustrezne razprave med delovnimi ljudmi in občani na terenu tudi o vprašanju teritorialne razdelitve krajevnih skupnosti v občini.
—	Z ozirom na ugotovitve, da s funkcioniranjem delegatskega sistema v vsebinskem pogledu ne moremo biti zadovoljni, priporoča zbor krajevnih skupnosti Občinski konferenci SZDL, da pripravi in izvede ustrezen program izobraževanja članov vseh delegacij v občini.
—	Zbor je soglasno ugotovil, da se mora delo delegacij čimprej usmeriti v to, da bodo delegati na zasedanjih posameznih skupščin razpolagali s stališči širše sredine, ki jo predstavljajo.
—	Delegati so sprejeli tudi stališča, po katerih je potrebno zlasti v naslednjem srednjeročnem obdobju (1976—1980) usmeriti delovanje v krajevnih skupnostih od komunalnega k ostalim oblikam, ki so v interesu delovnih ljudi in občanov. Zlasti je potrebno posvetiti večjo pozornost pripravam na SLO, socialnemu skrbstvu in varstvu ter drugim dejavnostim, ki so v interesu prebivalstva.
Delegati so na zasedanju zbora postavili naslednja vprašanja:
—	delegati KS Dol tov. KOZOLE Drago:
Ali lahko računajo krajevne skupnosti na sredstva, ki so na-
menjena za sanacijo plazov v občini, če imajo plazove na svojem območju?
Na vprašanje sta odgovorila predsednik skupščine občine in predsednik Izvršnega sveta v tem smislu, da je komisija za sanacijo plazov, ki jo je imenoval izvršni svet, pristojna reševati tudi vloge krajevnih skupnosti za sanacijo plazov na njihovčm območju, da pa so sredstva iz najetega kredita namenjena v pretežni, meri za sanacijo plazov ob sotočju Bobna in Brnice,
-— delegat KS Turje-Gore, tov. BABIČ Marija:
Ali je , možno prekategorizirati javno pot od ceste IV. reda Turje -Gore do Kopitnika?
Na vprašanje sta ji odgovorila član izvršnega sveta, Jože Žibret in predsednik skupščine občine.
Iz odgovora, izhaja, da zato obstoji teoretična možnost, da pa bi bilo. potrebno spremeniti obstoječi odlok o kategorizaciji cest v občini Hrastnik, kar pä bi vzporedno
V soboto, 18. oktobra je odbor delovnih invalidov steklarne organiziral izlet za svoje člane (udeležilo se ga je tudi nekaj nečlanov) in to v smer Atomske toplice — Kumrovec — Bizeljsko — Kostanjevica na Krki. čeravno je prej stalno deževalo, je bil ta dan brez dežja, kar je še bolj vplivalo na razpoloženje izletnikov.
Po ogledu Atomskih toplic smo se odpravili v Kumrovec, ter si tam ogledali rojstno hišo tov. TITA ter novi dom v Kumrovcu, kar naredi na obiskovalca močan vtis lepote gradnje in urejenosti.
(Nadaljevanje s 4. strani)
TOZD I
—	Komisijo za popis surovin (3-članska)
—	Komisijo za popis nedokončane proizvodnje
—	Komisijo za popis drobnega inventarja
—	Komisijo za popis drobnega inventarja v brusilnici
—	Komisijo za popis steklarskega, orodja in modelov
TOZD II
— Komisijo za čane proizvodnje		popis	nedokon-
— Komisijo inventarja	za	popis	drobnega
— Komisijo modelov TOZD III	za	popis	orodja in
— Komisijo za čane proizvodnje		popis	nedokon-
— Komisijo inventarja	za	popis	drobnega
TOZD IV			
— Komisijo	za	popis litine -	
— Komisijo inventarja	za	popis	drobnega
TOZD V			
— Komisijo materiala	za	popis pomožnega	
— Komisijo inventarja	za	popis	drobnega
— Komisijo	za	popis gasilskega	
orodja
neugodno vplivalo na nadaljnje vzdrževanje teh poti, ker bi bila potrebna znatna sredstva za njihovo usposobitev in preureditev ceste
IV.	reda, ki morajo vsebovati določene elemente, poleg tega pa bi to zahtevalo večje število delavcev, ki bi te ceste vzdrževali. Zaradi tega zaenkrat praktične možnosti za izvršitev tega predloga ni.
— Delegati iz KS Podkraj, tov. KREŽE Anton in KRAMAR Alojz:
Kakšne so možnosti, da se krajevni skupnosti Pokraj zagotovijo dodatna sredstva za popravilo obstoječih žičnic čez Savo?	:
Na vprašanja je odgovoril predsednik skupščine občine in pojasnil, da z ozirom na situacijo v proračunu in glede na obstoječi dogovor o porabi letošnjih sredstev, namenjenih krajevnim skupnostim ni možnosti, da bi letos našli potrebna sredstva v ta, namen, pač pa, je potrebno pri razdeljevanju sredstev za prihodnje leto paj-ti potrebna sredstva za ureditev obeh objektov.
Delegati so se z odgovori zadovoljili.
Ker se je bližal čas za kosilo, smo se odpravili na Bizeljsko, kjer smo se dobro založili in popili nekaj kozarcev dobre kapljice. Nadalje nas je pot vodila v Kostanjevico na ogled gradu in razstave paših priznanih slikarjev in kiparjev in ostalih umetnikov. Nadalje nas je pot vodila v Podbočje v gostišče »Gadova peč«, kjer smo se ob harmoniki in ploščah malo zavrteli, ter tako končali en lep dan v prijetnem razpoloženju.
Karl Grčar
Število članov komisije določi posamezni odbor za gospodarstvo in planiranje glede na obseg dela posamezne komisije s tem, da ne more biti komisija manjša kot 3-članska in ne večja kot 7-članska. Vsem predsednikom komisij se dostavi pravilnik o izvajanju inventure.
Komisije morajo izdelati plan popisa in ga predložiti centralni komisiji za popis inventure, katere predsednik je tovariš Laznik Stane.
Pod 6. točko dnevnega reda je odbor obravnaval vlogo Avto-mo-to društva Trbovlje — nakup pravilnika ■ o novih prometnih predpisih in sprejel naslednji sklep:
Za potrebe transporta se naročata 2 brošuri »PRAVILNIK O NOVIH PROMETNIH ZNAKIH IN O ZNAKIH, KI JIH UDELEŽENCEM V CESTNEM PROMETU DAJEJO POOBLAŠČENE OSEBE«
Cena ene brošure je 50 din.
ZAHVALA
Zahvaljujem se tov. Romani Zagorc in Anici Bohnec za pomoč ob moji nezgodi na delovnem mestu.
- Jožefa Malenšek
SEKRETARIAT SKUPŠČINE
Izlet delovnih invalidov steklarne
Iz dela samoupravnih organov
SPOMINI S POGlTNIC
Rahel mrak se je spuščal na mflrikasito jezero, na katerem so valovi plesali nežen ritem valčka. Na nebu šo se kopičili grozeči oblaki, ibi so prihajali s triglavskega pogorja.
Mesto je prižigalo luči, ki so metale sramežljive sence na valujoče jezero. Življenje dneva je ugašalo in prižigalo novo iskro noči.
Slonela sem Ob oknu im zrla proti goram, ki so tornile v mrak umirajočega .dneva. Ponosno ,s‘6 dvigovale svoje ostre vrhove k razburkanemu nebu. Noč tokrat ne bo mirno priveslala naproti novemu jutru. Nebo in zemlja sta sj ta večer napovedala vojno, vendar upam, da bosta že jutri sklenila premirje in Bohinj bo zopet preplavilo vroče julijsko sonce.
Naslonjena na okno sem premišljevala, kaj mi ibo prinesel jutrišnji dan. Upam, ida bo lepši od današnjega. Želim si, da bi jutri že bila v objemu gora.
Nekje nad Komno še je zabliskalo in s tem so . se po strehah in cesti začele poditi dežne kaplje.
Zaprla sem okno in se odpravila k počitku. Zaspala sem z mislijo na lepš;, jutrišnji dan.
Ura je bila štiri zjutraj. Z mamico in očkom sem hodila po mokri cesti proti slapu Savica, od koder smo nadaljevali .pot na Komno. Hodili smo že precej časa in noge so od asfaltne ceste utrujene, bajti iz Bohinja smo odšli zgodaj zjutraj, ko avtobus še ne vozi. Torej še vedno hodimo in z jezo štejemo dolgočasne ovinke. Ni in ni ‘konca.
»No, tale je pa menda zadnji ■ovinek,« sii mislim, ja hudiča je bil zadnji. Po .tistem jih je bilo še najmanj deset, seveda malo pretirano.
No, končno smo se piizibali do doma Savice. Ko smo zmagovali zadnji ovinek ceste, sem it-tnela na jeziku lep besedni zaklad kletvic. Ko smo mahedraje prilomastili izza zadnjega ovinka, , Sem mislila, da me bodo mogli Siesti na wh Komne, če bodo hoteli, da skupaj z njimi uživam naš prelep gorski svet.
Minilo je precej časa, predno smo izpred oči izgubili v meglo zaviti Bohinj. Po hribu navzgor smo imeli takšne dirke, da sem bila .prepričana, da bomo potolkli celo rekord dirkalcev formule I Nike Lauda, vendar se to ni uresničilo. Pri zadnjem vzponu pa nas je osvežila mrzla prha oblakov, kar brezplačno1, jasno kot beli dan. Na srečo srno imeli s seboj amaroke, drugače bi bili podobni cunji, ki so jo pravkar oželi.
Končno ipa se nas je nebo u-Smilil in varno smo lahko .nadaljevali pot. Vendar, če si se za trenutek ozrl proti nebu, si lahko opazil grozeče temno oblake, ki so se .podili po nebu.
Malo smo si oddahnili in kot nalašč so nam. ljudi bogovi poslali še drugo bolj prisrčno dobrodošlico. Sprejela nas je tudi nadvse čudovita nebesna godba, ki je nekajkrat celo prekašala samega čudežnega otroka Mozarta. V takem razpoloženju smo imeli trim po ozki stezi. Končno smo hitrost omejili, kajlti nebo se je sčistilo in lahko smo s prvo
nadaljevali pot. Mimogrede pa smo metali oči proti nebu, vetri-' dar .sreča je bila tokrat na naši strani. Suhi smo prišli v kočo na Komni. Usedli smo se za mizo ih naročili prigrizek in čaj. Predno Smo dobili naročeno, pa smo zrli v dolino, kjer se je Bohinj prebujal od nočnega, razburljivega spanja. V naglici itn z velikim tekom smo pospravili dobre sendviče in popili čaj. Po končanem zajtrku pa smo dvignili sidro in zapluli iz pristana do drugega bolj Oddaljenega pristanišča, to so Sedmera triglavska jezera.
Triglavska jezera SO precej oddaljena od Komne, saj je do tja pet ur hoda, vendar znan slovenski pregovor pravi, da se tudi počasi daleč pride. Naše noge so bile že 'pošteno utrujene, ko smo prispeli v prelepo okolico triglavskega narodnega parka.
Res, itò je čudovit vset. Ni čudno, da so Nemci 'hoteli ravno ta prelepi del naše domovine. Povsod, kamor se tako zazre, vidiš prelepe gore, ki nastavljajo svojo stare, upognjene hrbte gorskemu soncu, itn pašnike, ki se sončijo v jutranji pr peki sonca. Če 'prisluhneš tihemu šepetanju rahlega vetra, k] veje izza gora, se ti zdi, da si najsrečnejši človek na svetu. Sem ne seže predirljiv hrup avtomobilskega motorja, ne . kričanje 'otrok. Povsod, kamor se ozreš, se srečaš z golim, sivim skalovjem in neizmernim pašniki, ki izdihavajo tišino in mir. Če pomislimo1, kako lep je gorski svet, obenem pa tudi zelo krut in neizprosen, saj je .pogoltnil že precej žr.tev.
Iz sanjarjenja me predramijo pekoče bolečine v nogah, kajti prehodile so že precej kilometrov, vendar sreča se mi je znova nasmehnila. Pad menoj se je v soncu lesketalo peto po vrsti triglavsko jezero. Utrujenosti ne čutim več, poženem se proti jezeru, nekaj časa zrem jezerto itn okolico, potem pa odidem v ‘kočo, kajti oglašati se jte začel želodec in lakoto sem morala potešiti, kajti priznati moram, da sita me hoja, svež zrak iri gorsko sonce pošteno zdelali, vendar dan se je že povesiti v pozno popoldne in pohiteti moramo. Na hitro se poslovimo od modrega, valujočega jezera in od prijazne okolice.
Hodili smo hitro, kajti na nebu so se kopičili temni, nič kaj prijazni oblaki.
Steza nas je potem peljala po ozkem svetu kamnitega kraljestva ter. nas pripeljala dio največ j ega triglavskega jezera, imenovanega Črno jezero. Ob njegovem bregu so počivali planinci, katerih Cilj je bil Triglav. Za nami. je zatoni-
lo.	Črno jezero itn pot se je vila naprej čez težko prehodno poit čez Komarčo. Kakor se je prej svet dvigal, tako se je sedaj spuščal v ostrih potezah navzdol. Ponekod je bil prehod zavarovan z jeklenimi vrvmi, vendar, kakor ostale gore, je tudi Komarča zahtevala žrtve, talce za njene lepote. Na sredini poti je v skalo vklesana spominska plošča v spomin na planinca, ki je tu našel smrt sredi čudovitega okolja.
Končno pa smo pred seboj zagledali meglene obrise slapa Savice in njegove koče. S hitrimi koraki smo nadaljevali pot, kajti
želodec je znova pel znano pesem. Končno. Poslednji metri in že sedimo .na stolih pred domom, pred nami pa že stoji natakarica z jedilnikom. Pošteno smo si privoščili, kajti le tako smo lahko potolažili naše želodce. Prijetno smo se počutili, ko smo sedeli v avtomobilu kajti .avto smo ustavil saj veste, z avtosto-pom. Naše noge so bile pre-
več izmučene, da bi lahko prehodili še . osem kilometrov. Vožnja se mi je zdela neskončno dolga. Zopet stojim pred Steklarskim domom v Bohinju in pogled se mi ustavi na koči, ki je že ovita v nežen mrak, to je Komna in srečna sem, da smo premagali tudi to pot. Vendar vsega lepega in slabega je enkrat konec.
Tako sem v slabem in dobrem premagala pot na Komno in Sedmera triglavska jezera, nekje na dnu srca pa sem si obljubila, da bom še kdaj zrla krasno obličje naših gora.
Manja Podkoritnik
DIAGONALNO
Ker se o delu odborov, naj si bo to v TOZD ali v OZD, piše zelo malo ali pa skoraj nič, se čutim dolžnega, da na tem me* stu objavim nekaj črtic v zvezi z delom enega takih odborov, ki deluje na ravni podjetja. Zdi se mi tudi dolžnost že s tega stališča, da tbodo delavci in delavke malo pobliže spoznali ne samo . deloi, temveč tudi probleme, ki tako delo pogojujejo. Moram reči, da je zelo delaven eden od odborov in to je Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard. Vemo namreč, da je ravno že v preteklosti bil tarča negodovanj in obilico pripomb, kar pa .se seveda nadaljuje ih nadaljevalo se bo gotovo v nedogled.
Ce so nekje problemi, in ti so živo prisotni, potem je to problem stanovanja. Če je bilo v preteklosti to več ali manj pasivno gledano, ;pa vseeno Se stvari izboljšujejo iz leta v leto, seve pa še vedno prepočasi in pa premalo. Kaj pomeni za OZD, če n. pr. dobi v eni od stolpnic, ki so .trenutno v gradnji ali pa že Zgrajene, šest komfortnih stanovanj in pa garsonjero, potem nam bo takoj jastno, da je to premalo ali pa skoraj nič. Delitev stanovanj se pač vrši po ipla-. časnih Stedstvith ob 'bruto OD, to je 6 %. Moram pa poudariti na tem mestu da se izredno prizadeva SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST, da pospeši gradnjo iin s tem ublaži primanjkljaj fonda v okviru Hrastnika. Toda o tem raje prihodnjič več.
Dne 22. 10. 1975 se je sestal koordinacijski odbor, da bi razdelil že prej omenjena stanovanja po TOZD. Kako to deliti, si lahko predstavljate! Za nikogar ni bilo lahko, kajti bili so še dolžni, ali 'bolje rečeno, bil je dolžan TOZD — I še iz preteklosti nekaterim članom, ki so imeli pismena zagotovila. Isti pojav je bil prisoten .enako v TOZD — II (avtomatski proizvodnji).
Vsi vemo, da ravno tu primanjkuje strokovnega kadra', kje ga pa ne? Bilo je potrebno to» variško ali pa SOLIDARNO odločiti, kaj sedaj. Vemo namreč, da imajo ostali TOZD enake, če me še večje težave s kvalificirano delovno silo. Komisija je 'bila sestavljena v naslednji sestavi ali, če želimo koordinacijski odbor: JANEŽIČ Alojz,'VIDOVIČ Franc, ZUPANEK Franc KOBAL Anton, ŽAGAR Anton. GUZAJ Jože KAVZAR Jani, DRAGAR Karl in VOLFAND Edvard. V prvj komisiji od te predhodne je bilo v sestavi nekaj sprememb, ki pa niso bistveno ali pa skoraj
nič vplivale na odločitev druge komisije.
Tako prva kot druga sta si bili skoraj enakega mišljenja o tem, da se vseh sedem stanovanj dodeli TOZD — I im II, Nekdo bo dejal, da je to zelo velikodušno. Seveda je. za tiste, ki so stanovanja dobili. Kaj pa tisti, ki so ostali brez? Vem, da bo na to odločitev precej negodovanj. U-pravičeno? Apsurdno je misliti, da so ostali člani koordinacijske komisije bili pasivni, ali pa da so samo skomignili z rameni... Kje neki, še zdaleč ne!
Sam podatek, da j|e komisija razpravljala celih pet in pol ur, zgovorno kaže, da je bilo izmenjano mnogo mnenj in izrečenih precej pikrih besed. Toda ostali smo SOLIDARNI in to enkratno. Pravim, enkratno enotni, kajti v prihodnje naj SOLIDARNOST odpade in to definitivno. Ni naš namen ostati širokogrudno do nekaterih TOZD, kajti tudi ostali člani delovne skupnosti imajo potrebe ih to še kakšne, da dobijo tako dolgo pričakovano stanovanje.
Mnogo je še .nerešenih prošenj v okviru TOZD in prav je, da jih skupno rešujemo, usklajujemo itd. Samo, da nekaterim ne bi ta SOLIDARNOST prešla v kri in telo in se opirala na širokogrudnost ostalih TOZD. Kajti pravim, samo enkratno se to lahko zgodi. Apeliral bi, da ne bodo imenovani člani tarča raznih pripomb in osebnih napadov, kajti prepustimo to kratkemu času, ker se nam kmalu obeta nova delitev in marsikateri nadaljnji problem bo rešen, hkrati pa ne vsi. Ni mi bila ravno lahka odločitev, da objavim teh nekaj vrstic, čutim pa se dolžnega, ker sem se tega sestanka osebno udeležil, da najbolj bistvene stvari posredujem članom delovne skupnosti v premislek, ali smo ravnali prav ali ne.
VOLFAND Edvard TOZD — IV
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj bi se želel zahvaliti svojlim sodelavcem, oddelkovodjem in vodstvu TOZD I za lepa darila, ki so mi jih izročili na poslovilnem večeru. Posebno se še zahvaljujem mojim ožjlim sodelavcem Janku Abramu, Ivanu Oberčkalu in Bajdi Borutu, ki so mi še izročili posebno darilo.
Iskrena hvala vam tovariši Viljem Zaletel
USPEH KOŠARKARJEV
V	košarkarskem klubu »-Hrastnik« aktivno deluje tudi nekaj članov našega kolektiva, zato je. prav, da tudi v našem glasilu zabeležimo nekaj misli o letošnjem nastopanju te ekipe v II. republiški ligi.
V	klubu je v tem letu delovalo okrog 70 aktivnih igralcev vseh starosti. Članska ekipa je nastopala v II. republiški ligi, mladinska in pionirska pa v regionalnih.
Člani in mladinci so v svojih konkurencah osvojili 1. mesto, pionirji pa so zasedli 4. mesto.
Omembe vredno je vsekakor dejstvo, da je članska ekipa zmagala na vseh tekmah in tako prepričljivo zmagala in si tako priborila v naslednji sezoni nastopa-
V novi tekmovalni sezoni 1975/76 nastopajo rokometašice »Steklarja« po izpadu iz republiške lige v ljubljanski conski ligi — jug. Liga šteje 12 klubov. Prvak te lige mora odigrati kvalifikacije s prvakom LCRL-se-ver za vstop v enotno republiško ligo.
čeprav so rokometašice »Steklarja že izgubile 2 tekmi (v Sevnici z »Lisco« in v Novem Mestu s »Krko«), pa prevladuje še dokaj šen optimizem za o-svojitev 1. mesta v.itej ligi, kar daje možnosti za nastop v kvalifikacijah in vrnitev v republiško ligo.
Enako kot moški, so tudi slovenske rokometašice pričele s tekmovanjem za pokal. Že na začetku tega tekmovanja so Hra-stničanke predale pokalno tekmo »Borcu« iz Polja, kar do sedaj ni bila praksa. Nastopanje v tem najmasovnejšem tekmovanju je predvsem čast.
Resnici na .ljubo lahko trdimo, da je vključevanje mladih i-gralk v ekipno nujnost za u-spešno nadaljnje tekmovanje in obstoj vsake ekipe. To so ugotovili tudi v vodstvu ŽRK »Steklar«, žal precej pozno. Mlade, katerih že lepo število prihaja na treninge za Savo, bo potrebno načrtno vzgajati in za bodočnost ženskega rokometa v Hrastniku ne bo strahu.
Avgust Jager in Klenovšek,Franc, dolgoletna igralca nogometa in v zadnjih letih trenerja pri NK »Hrastnik«, sta iz doslej še neznanih razlogov (?) zapustila ta klub. Nekaj tekem pred koncem jesenskega dela tekmovalne sezone 1975/76 so Hrastničani zmagali samo 1 krat. V takšnem stanju je trenerske dolžnosti sprejel Bogdan Stipe. Ali dejstvo, da je sedaj na treningih mnogo več nogometašev. že daje odgovor na gornji vprašanji!?
Javnosti je treba sporočiti, da so hrastnišfei brodarji končno le dobili svqj »dom». Dobili so barako z več prostori, ki so jo uporabljali graditelji novega mostu čez Savo. Glede na njihovo prizadevnost je pričakovati! dia si bodo tudi uredili prostore za vso njihovo dejavnost in tako vključili v svoje vrste še več mladih.
nje v višjem rangu. Glede na skorajšno reorganizacijo tega športa v Sloveniji v času poročanja še ni mogoče povedati, v kateri ligi bodo v letu 1976 Hrastničani nastopali. Mladinska ekipa si je z zmago v svoji ligi priborila pravico nastopa na polfinalnem turnirju za prvaka Slovenije, kar je glede na kvaliteto košarke izjemen uspeh. Polfinalni boji so v času poročanja.ravno v teku.
Za takšne rezultate gre zahvala prav vsem, tako igralcem, strokovnemu vodstvu, kakor tudi ostalim članom vodstva kluba.
Javnosti je treba povedati, da so košarkarji v vseh konkurencah v letu 1975 odigrali, okrog 100 tekem in porabili 80.000 din
Drugič zapovrstjo si igralci namiznega tenisa NTK »Kemičar« prizadevajo osvojiti naslov najboljšega v republiški ligi. V kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo žal niso uspe-
li.	po 3. kolu v republiški ligi pa si z enakim številom točk delijo-1. mesto. Pričeli so v e-kipo uvajati tudi mlajše igralce, kar je vsekakor v prid kvalitetnemu razvoju tega športa v Hrastniku.
Anonimnosti za hrastnlške košarkarje je konec. Članska ekipa, v kateri nastopa tudi nekaj članov našega kolektiva, je brez poraza osvojila 1. mesto v XI. republiški ligi Zasavsko-savinjskega področja. Za uspeh so zaslužni prav vsi in glede na to. da je to izredno mlada ekipa, lahko od teh igralcev še marsikaj pričakujemo, čeprav delajo v izredno težkih pogojih.
Na finalu jesenskega krosa v organizaciji TTKS občine Hrastnik je nastopilo 170 tekmovalcev. Povedati pa je treba, da so tu nastopili le najboljši in da je skupaj na predtekmovanjih v krosu sodelovalo preko 2000 mladih, žal so se krosa Udeležili le mlajši tekmovalci.
Evidentno je. da tekmovalni kegljaški šport, glede na druge kraje, v Hrastniku očitno stagnira. To potrjuje dejstvo, da sta oba hrastniška kluba, kii sta v pretekli sezoni nastopala v II. republiški' ligi — vzhod zasedla zadnje, oziroma predzadnje mesto in si bosta morala priboriti pravico nastopanja v tej konkurenci v kvalifikacijah.
S pričetkom občinskih sindikalnih športnih iger se ponavljajo tudi znane težave. Slaba organizacija in kar- je še najbolj boleče, »čudno« sojenje sodnikov, ki bolj škodujejo kot koristijo igram. 'Proti takšnim »razdiračem« bo treba ukrepati. ali jih v bodoče izločiti. Te igre naj ne bi imele za osnovni cilj v prvi vrsti zmago, temveč olimpijsko geslo: Važno je sodelovati !
za to dejavnost. Precejšen del teh sredstev so prispevali člani TOZD »Kozmetika« TKI Hrastnik in jim gre vsa zahvala za takšno obliko pomoči.
Za člansko ekipo so v tekmovalni sezoni 1975 nastopali: Alhin Lavrič, Marjan Kovač, Štefan Jesenšek, Brane Erman, Anton Bratuša, Anton Avbelj, Roman Perko, Ludvik Duh, Franc Škof,
1.	Hrastnik
2.	Kovinar
3.	Žalec
4.	Zlatorog
5.	Vitanje
6.	Velenje
7.	Šentjur
8.	Prebold
Jože Senica, Jecl Anton, Jerič Miran, Šeško Vojko, Nahtigal Stane, Vajdič Alojz, Ravnikar Ingac, Orožen Borut, Vodep Silvo, Prah Rudi, Meserko Franc in Potočan Igor so bili glavni nosilci zmagovitega pohoda mladih hrastniških košarkarjev do polfinalnih tekem za naslov najboljše mladinske ekipe v Sloveniji. Ti in še nekateri drugi mlajši Igralci bodo moral; v bodoče nositi glavno breme v članski košarkarski ekipi »Hrastnika«.
Uspešno nastopajo na najrazličnejših .tekmovanjih tudi strelci in strelke ŠD »Steklar« Hrastnik. Posebno so se izkazali na tekmah v Rogaški Slatini, Velenju, Polzeli in v Sevnici.
Tudi pomanjkanje strokovnih in vodstvenih kadrov v športnih klubih našega kraja je ena -izmed velikih ovir za nadaljnji množični in kvalitetni razvoj te dejavnosti v Hrastniku. Skoraj da ni kluba, kjter lahko trdijo, da majo rešene kadrovske probleme. Problem je tako ■pereč, da bo zahteval širšo družbeno intervencijo, poleg tega pa bi bilo končno treba povedati tistim, ki umetno, vzdržujejo nekatere klube in zapravljajo družbena sredstva, da delajo več škode kot koristi. Kdo se bo KONKRETNO lotil tega problema !
Razveseljivo je dejstvo, da so tudi pri osnovni šoli na Dolu končno dobili športno igrišče. Le-to bo vsekakor v velik; meri koristilo Večji in boljši dejavnosti članom tamkajšnjega šolskega športnega društva.
Informacije in poročanje o šport-no-rekreativnih dogodkih in dejavnosti ter problematiki iz naše Občine še vse premalo prihajajo v javna in druga občila. To se nanaša predvsem na dejavnost rekreativno-množične_ ga karakterja. Več bo treba o tej dejavnosti posredovati občanom preko lokalnih xčasopi-sov.
Stane Nahtigal, Ignac Ravnikar, Miran Jerič, Vojko Šeško, Silvo Vodep, Jože Senica in Marjan Lavrič. Ekipo je treniral Deželak Alojz.
Igralci im vodstvo kluba se tokrat tudi zahvaljujejo vsem svojim navijačem v upanju, da bodo v prihodnji tekmovaln; sezoni lahko videli na igrišču na Logu še kvalitetnejše košarkarske tekme.
Končna uradna lestvica II. republiške lige Zasavsko-savinjske-ga področja:
14	14	0	1074	: 871	28
14	11	3	1166	: 999	22
14	10	4	886	: 831	20
14	6	8	981	: 1011	12
14	5	9	877	: 1007	10
14	5	9	798	: 879	9
14	4	10	961	: 972	8
14	2	12	827	: 986	4
Borba za prvo mesto je trajala vse do tekme Kovinar : Hrastnik. Domačine kot favorite so Hrastničani v izredno lepi tekmi premagal; z rezultatom 94 :86 in si tako že nekaj kol pred koncem tekmovanja zagotovili prvo mesto.
V naslednjem letu slavi košarka v Hrastniku 25-letnico delovanja in obstoja, seveda z občasnimi 'prekinitvami. Uvrstitev mladih hrastniških košarkarjev v višji rang tekmovanja je vsekakor lep prispevek k proslavljanju takega jubilejg.
Pokal
»Bratstvu«
Kegljašk; klub »Hrastnik« 3e na svojem kegljišču organiziral tradicionalni kegljlaški turnir v počastitev svojih preminulih članov v rudarskih nesrečah. Nastopilo je 12 šestčlanskih ekip v borbenih partijah. Tekmovanje je odlično uspelo, najboljši pa so hili tokrat kegljaši »Bratstva«
Vrstni red:	podrtih
kegljev
1.	KK	»Bratstvo« I.	547
2.	KK	»Hrastnik«	511
3.	Rudnik Dol	498
4.	KOP Hrastnik	491
5.	TKI Hrastnik	487
6.	ŠD »Invalid« I.	450
7.	Sijaj Hrastnik	438
8.	ŠD-	»Invalid« II.	431
9.	KK	»Bratstvo« II.	427
10. Rudnik Hrastnik	423
11.	KK »Hrastnik«
I	— ženske	394
12.	KK »Hrastnik«
II	— ženske	388
Za ekipo »Bratstva« so nastopili: Cakič Ljubo 106. Kolšek Zvone 101, Gnjidič Mile 91, Peršič Anton 90, Pokraj ac Doko 84 in Koritnik ' Bojan 75 podrtih kegljev.
V prvem delu tekmovanja je kazalo, da tudi tokrat kegljačem »Bratstva« ne bo uspelo osvojiti perhodnega pokala, vendar so v drugem delu kegljali odlično ter prepričjivo in zasluženo zmagali.
ŠPORT
Medobratno prvenstvo v malem nogometu
Nogometaši delavnic najboljši.
V soboto 25. oktobra je bilo končano letošnje medobratno prvenstvo v malem nogometu. Prvo mesto so namreč zasluženo osvojili nogometaši delavnic ter tako nadomestili zamujeno iz preteklega leta, ko so naslov izgubili, praktično v zadnji minuti. Letos so ilgrali bolj premišljeno in kar je še važnejše, konstantno dobro. Ekipa delavnic pa je praktično edina, ki je skozi celotno prvenstvo nastopala v konstantni postavi, kar za druge e-kipe ne velja. Morda je tudi tukaj ključ njihovega uspeha, kar pa nikakor ni opravičilo za ostale in uspeha delavnic zaradi tega še malo ne gre podcenjevati. V zvezi z .ekipo delavnic pa smo letos opazili še eno zanimivost. Na vseh srečanjih so imeli precej navijačev iz vrst .svoje TOZD, kar pomeni, da je ekipa znala zbudit; zanimanje med sodelavci. Mislim, da je tak pristop hvale vreden, saj tudi za navijače pomeni neko vrsto rekreacije in izkoriščanja prostega časa. lin kdo vse so nastopili v ekipi najboljših? Poglejmo: Spajzer, Špacapan, Kolšek Rancinger. Sihur, Sebasu, Blaznik, Tršek. Volaj, Ba_ rič. Drugo mesto je pripadlo e-ki.pi skupnih služb, čigar vodja in kapetan Cvelbar Venci je bil z 20 zadetki najboljši strelec prvenstva.
Za II. ekipo notranjega obrata lahko rečemo, da je razočarala, kar velja tudi za nogometaše O-'rodjarne. ki so se sicer v drugem delu močno popravili, vendar je bil njihov izkupiček iz prvega dela le preskromen. Samski dom je vsekakor prijetno presenečenje. Avtomati so delno razočarali, ne toliko z igro kot s svojim odnosom. Vsake graje je vredna I. ekipa notranjega obrata. Težko je namreč razumeti, da v enoti, kakršen je TOZD I, ni mogoče sestaviti dveh ekip, iki bi redno nastopale. Poglejmo si še rezultate jesenskega dela prvenstva, ki je bilo Odigrano v strnjeni obliki.
8.	kolo
Notr. ob. I. : Notr. ob. II 1:7 Delavnice : Orodjarna	1:1
Avtomati : Skup. službe 3:7
9.	kolo
Orodjarna : Skup. službe 4 : 0 Notr. obrat II : Delavnice 3 : 0 Samski dom : Notr. obrat I 6:1
10.	kolo
Delavriipe : Samski dom 1 :1 Skup. službe : Notr. lobrat II 4:1 Avtomati : Orodjarna	4 : S
11.	kolo
Notr. obrat II : Avtomati 4 :1 Samski -dom : Skup službe 2 : 6 Notr. obrat I : Delavnice 6 : 3
12.	kolo
Skup. službe : Notr. obrat I 3:0 Avtomati : Samski dom	5:1
Orodjarna : Notr. obrat II	2:1
13.	kolo
Samski dom : Orodjarna 6 : 3 Notr. obrat I : Avtomati 0 : 3 Delavnice : Skup. službe 2 :1
14.	kolo
Avtomati : Delavnice	0: 3
Orodjarna : Notr. obrat I	3:0
Notr. obrat II : Samski dom 2 : 4 Takšni so bili rezultati doseženi v drugem delu prvenstva. In še lestvica:
Delavnice	12	9	2	1	32 : 9	20
Sk. službe	12	7	0	5	40 :33	14
Notr. obr. II.	12	6	1	5	41 :23	13
Orodjarna	12	6	1	5	42 : 36	13
Samski dom	12	5	2	5	29 :37	12
Avtomati	12 5 0 7 36 : :46 10
Notr. obr. I. 12 1 011 10: 44 2
Za konec še besedo, dve o disciplini. Opaža se, da se ta iz tekmovanja v tekmovanje izboljšuje. Ostajajo pa še vedno posamezniki, ki menijo, da lahko počenjajo, kar jim je volja, pa čeprav pri tem tudi globoko žalijo posameznike s .svojim obnašanjem in početjem. K sreči je teh vedno manj. zato jih tokrat tudi ne bi omenjal, ker se mi zdi, da tega niti niso vredni. Graje vredno pa je predvsem to, da so to mlajši ljudje, med katerimi so celo taki, ki opravljajo razne funkcije v mladinski organizaciji. O njihovem početju bi kot prva morala spregovoriti prav njihova organizacija, -ker ji s takim ponašanjem -niso za zgled in še manj v ponos.
In prav glede discipline zasluži vso pohvalo ekipa samskega doma. Fantje so igrali resino, borbeno in -nadvse fer skozi vse prvenstvo. .Prav tako pa so imeli najmanj opomimjenih in izključenih igralcev in so glede tega lahko vzor tudi ostalim ekipam.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE »1975«
Že v prejšnji številki našega glasila smo objavili razpis in program občinskih sindikalnih športnih iger <DSl) za letošnje leto. No, ta tekmovanja so trenutno že stekla. Trenutno teče tekmovanje v rokometu in košarki, medtem ko je tekmovanje v malem nogometu že končanoi. Naj uvodoma povemo, da so naši predstavniki precej slabo startali. To velja zlasti za nogometaše, ki so kljub »-domačemu« igrišču zasedli skromno 5. mesto. Verjetno tudi dejstvo, da nismo nastopih z najboljšimi, ne opravičuje slabega uspeha. Nogometaši bodo pač morali -slej ali .prej spoznati, da .se je treba za vsako zmago -potruditi, ker le ta ne pride sama od sebe.Verjetno se bo le kdo vprašal zakaj tako, ker je to pač rekreacija. Že res. toda DŠI so končni faktor v sistemu rekreacije skozi vse -leto in zato kot take tudi morajo imeti tekmovalni sistem. No, naj bo dovolj. Poglejmo izzide naših nogometašev.
Steklarna : Ru-dnSk Dol 4 : 0 Steklarna : KOP	3 : 0
SGP : Steklarna	5 :1
Si|jaj : Steklarna					3	: 2
TKI : Steklarna					1	: 1
Rudnik Hrastnik :			Steklarna 0			: 1
Končna lestvica :						
TKI	6	4	2	0	13 : 4	10
SGP	6	4	0	2	23 : 8	8
Rud. Hrast.	6	3	2	1	8 : 3	8
Sijaj ■	6	3	1	2	16 :12	7
Steklarna	6	3	1	2	12 : 9	7
KOP	6	1	0	5	1 :15	2
Rudnik Dol	6	0	0	6	4 :25	0
Končano je že tudi tekmovanje v rokometu. V trenutku, ko to poročamo, pa še nimamo uradnih rezultatov. Neuradno so prvo mesto osvojili rokometaši Rudnika p-red našimi, S tekmovanjem so -pričeti tudi košarkarji. Naši so pričeti -precej neuspešno, povedati pa je .treba, da v tej panogi ne moremo -pričakovati kakšnega posebnega uspeha, ker je kvaliteta -ostalih ekip -precej boljša. Toliko tokrat. V prihodnji številki našega glasila pa vas bomo seznaniti še z ostalimi rezultati.
J. Premec
SREČANJE INTERNIRANCEV
Letos praznujemo 30. .obletnico zmage nad fašizmom in v počastitev tega velikega praznika so v državi organizirane velike .prireditve v spomin -na tipko življenje pod jarmom nacistov, fašistov in domačih -izdajalcev.
V dvorani TVD Partizan v Hrastniku so -organizirali srečanje nekdanj-ih internirancev.
Uvodne besede so govorile o -položaju internirancev ter o njihovem trpljenju in pa o svobodi, ki je končno .prelila vso zasužnjeno domov-i-no.
Ciani recitacijskega krožka in .mladinski .pevski zbor pa je pripravil krajši program s partizanskimi pesmimi iin -recitacijami.
Med -interniranci pa je bi-l tudi Rancinger Ivan, človek, ki je šel po stopinjah Lenina in svobode. Poprosila sem ga za kratek razgovor za naš literarni časopis.
»Kam i-n kdaj -ste ‘bili internirani ?«
»Nemci so -me aretirali že 17. aprila 1941 in me odpeljali v zapor v Laškem, od tam so me odpeljali v Celje (Kapuc-inar) in v jatniišn-ico Maribor. Končno pa so me odpeljali iz zadnjega zapora Bori v taborišče Auswitz.«
»Kakšen je bi-l vaš prihod v samo taborišče?«
»Zapori so bili po večini vsi enaki, kajti obiskal sem jih že lepo število, tako da spremembe zapora name niso nič več tako vplivale. Zapor naj bo takšen ati drugačen, človek je ujet. Torej, v taborišče sem .prispel s svojimi sotrpini na vlaku, v katerem smo bili -naloženi kot sardine o konzervi. Ker smo biti tako natlačeni in se -niti nismo mogli premikati, smo pri izkrcavanju porivali drug drugega in -marsikdo se je pri tem tudi poškodoval. Prvo, kar smo storiti v taborišču, je bilo, da smo se postrojili v Vrsto, da
so nas prešteti in od .takrat dalje smo postali številke.«
»Kakšno življenje je vladalo v taborišču?«
»Zgodaj zjutraj so nas nagnali ven, kjer se je začela jutranja .telovadba. Dvorišče je bilo precej dolgo i-n tako smo se pošteno namučili, ko smo modali delati zajčje počepe. Mnogo ostarelih in bolehnih ljudi je omagalo, vendar Nemci niso imeli usmiljenja z bolehnim in Onemoglim človekom.
Onemogle ljudi so postavili k zidu, tako da so se z nosom -dotikati zidu. Tako s-o morali stati -toliko časa, dokler nismo končati jutranje telovadbe. Podobno pa je bilo seveda tudi -popoldne. Mučenje, onemoglost, bolezen, lakota, umiranje, to je bil dnevni red uničujočega, suženjskega taborišča.«
»Kaj -ste tam jedli?
»Ce bi takrat jedli takšen kruh in pili takšno vodo, kot ju imamo danes, bi bili več kot zadovoljni. Ampak to ni -bi-l kruh in voda v pravem pomen-u besede, Kruh je bil menda zamesen od ostankov hrane psa, kajti kruh je bil črn, nizek, sestavljen jz fižola, zelja, ovsa. V njem je bilo vse, samo tisto ne, ka-r je bilo -nuj-no potrebno.«
»Kako -pa je bilo v taborišču s straniščem?«
»Ja, tudi stranišče nj bilo to v pravem pomenu besede. To je bila nekakšna jama. Na potrebo smo odhajali v skupini po pet v spremstvu straže seveda. Včasih si moral -iti, pa čeprav nisi imel potrebe. Pa -kako naj bi jo imel ob tistem, »kiču« in usmrajeni, sparjeni vodi, vendar red je bil red.«
»Sedaj pa pustiva spomine življenja -iz taborišča in se raje u-smerniva .k lepšemu in veselejšemu trenu-tku življenja. Kje ste
doživeli tisti najlepši in najsrečnejši dam v svojem življenju?«
»Prvi dan svobode sem pričakal v Jeni in to je bdi res dan, ki se ga človek rad z lepim vtisom spominja.«
»Kakšen občutek ste -imeli, ko ste -ponovno stati na domači zemlji. tisočkrat pohojeni od tujcev, ki so sejali smrt -po naši trepetajoči in imilijonkrat prebičani domovini ?«
»Veš, življenje .te lahko osreči, lahko .pa ti tudi prinese nesrečo, veselje in žalost.
Ko sem prišel domov, sem našel -od domačih sarmo očeta, bratje so biti še v vojski. Prihod je bil seveda žalosten, ker takrat še nisem poznal usode bratov, bil pa sem vesel, ker sem se zavedal, da j.e vojne morije -konec ter bil . tako neskončno srečen.«
S -temi besedami pa sva tudi zaključila -kratek inte-rvju s tovarišem Iva-nom Ramci-ngerjem.
Manja Podkornik-
PRAZNIK OBČINSKE GASILSKE ZVEVE HRASTNIK
Letos praznuje Gasilska zveza 20. -obletnico obstoja in v ta namen so v Hrastniku organizirati razne kulturne prireditve v spomin na to obletnico.
Za to .priložnost so uredili muzej v nekdanji dekliški šoli, v kateri so -razstavljati svoje dosežke. diplome, odločbe, priznanja, praporje, medalje, opremo gasilcev, spomenice in razne fotografije, IM prikazujte-jb gasilce ob njihovih jubilejih. V muzeju pa so razstavljena tudi darila, ki so jih podarili gasilci iz Dreveni -Turanij (Cehoslovaška) v spomin na .trajnost in spravo večnega prijateljstva.
Manja Podkoritni-k
POGOVARJALI SMO SE...
Zakaj pa mislite, da se vsi ne odločajo za takojšnjo pomoč?
Na to vprašanje bi vam težje odgovoril, ker trenutno še ne poznam dovolj problematike vaših zaposlenih.
ti so zelo prijazni in precej dostopni. Tako upam, da smo se kar nekako ujeli. Všeč mi je, ker so precej odkriti.
Pa službujete samo v tej ambulanti?
Tukaj imam redno službo. Poleg tega pa tudi dežuram in nadomeščam kolege tudi v ostalih ambulantah v Hrastniku.
Koliko pacientov pa imate dnevno?
Takole od 50 do 60, vendar manj kot 50 nikoli. Največ pa jih je ob ponedeljkih in petkih.
Katerih pacientov pa je največ?
Če mislite na vrsto obolenj, potem so to prehladi, v precejšnji-meri pa tudi obolenje mišičevja in sklepov. Sorazmerno malo pa je zunanjih poškodb, kar sem glede na število zaposlenih v vašem podjetju vsekakor pričakoval.
Kakšne pa naj bi bile preventivne mere po vašem mnenju?
V tovarni sem sicer, enkrat že bil. Imam pa občutek, da se ljudje predvsem sami premalo pazijo, tu mislim, kadar gre za prehlad. Če pa, že pride do obolenj, potem vsem priporočam, da naj čimprej pridejo iskat pomoč. Trenutno imam dva primera, ko sta pacienta odlašala z obiskom v ordinaciji, tako da sta sedaj že kar težji primer.
ZOPET V ŠOLSKIH KLOPEH
Ladja, na kateri srno pluli v prijetnih počitniških dneh, se je končno ustavila v domačem pristanišču, vrgli smo sidro in že smo pristali v šolskih klopeh s kopico novih, razburljivih doživetij.
V prvem šolskem letu je bilo pet odmoriov premalo, da bi si povedali, kaj vse smo doživeli v dvomesečnem odmoru.
Sedaj hodimo v šolo že dobrih štirinajst dni in čudovita počitniška doživetja in ljubezenske pustolovščine so se razgubile v razpokah in -prepadih vsakdanjih skrbi.
Le včasih ob prostem času še pogrevaš stare štorije na ugaslem ognju. Toda šola je razprostrla
PRAZNIK PIONIRJEV
Oprostite, ali se vsakodnevno vozite v Kranj?
Ne. V Zagorju imam majhno stanovanje; kadar mi dopušča čas, pa obiščem družino.
Časa pa ni ravno preveč?
Ne. Res ne, vendar smo se na ta režim vsi skupaj kar nekako privadili.
Oprostite, ker vas potem še jaz motim.
Ne, ne. Nikakor ne. Prijetno sem presenečen nad pozornostjo, katero mi posvečate.
Kljub temu hvala za sprejem in nadvse prijeten pogovor.
Tu sva najin pogovor z dr. Bas-sam Ali Shakerjem končala. Prisrčno sva se poslovila. Ko sem odhajal, se nikakor nisem mogel znebiti občutka, da se dr. Ali Shaker precej razlikuje od marsikaterega našega zdravnika. Pa ne po sposobnosti. Te òcene. ne morem in nè smem dajati. Ampak tako nekako domač in pristopen je. Ima tiste lastnosti, katere marsikomu naših zdravnikov primanjkujejo. To pa je pravzaprav tudi odgovor ha uvodno vprašanje, zakaj sem ga obiskal. S pacienti je znal vzpostaviti kontakt in se jim približati.
To pa ravno ni bila dosedanja praksa. Pa še sami presodite.
Jože Premec
svoje stare iprsi, mi pa smo se ji z Yeseljem pognali v naročje.
Čeprav smo v objemu šole šele nekaj dni, smo že pisali nekaj kontrolk in dobili krasne ocene, na katere se prav dobro pozna vpliv počitniškega pozabljenja.
Na naši šoli smo začeli delati že s polnim elanom, saj smo sklicali že sestanke, na katerih smo izvolili novo predsedstvo in sestavili program za -to šolsko leto.
Tako, zapluli smo v novo šolsko leto in zopet bomo pljunili v roke in se spoprijeli z dobrim in slabim, pač z vsem, kar terjajo šolske obveznosti od nas.
Manja Podkoritnik
Dr. BASSAM ALI SHAKER
Naš tokratni gost je zdravnik splošne prakse v ambulanti II dr. Bassam Ali Shaker. Zakaj smo se odločili, da vam ga predstavimo, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Čeprav ni neposredni član našega kolektiva, pa si je v tem kratkem času pridobil kar precejšnje zaupanje vseh pacientov. Pogovor z njim je še toliko bolj zanimiv, ker nam predstavlja tujega državljana na odgovornem delovnem mestu v naši družbi. Naj vam povem, da je bil pogovor z njim zelo zanimiv. Njegova prisrčnost in pripravljenost, saj se. je našemu vabilu izredno rad odzval, pa samo potrjuje njegovo- izredno prijaznost in odkritosrčnost. Dr. Ali Shaker se mi je takole predstavil.
Rodil sem se leta 1943, točneje . 23. avgusta v Kalkilji. Po narodnosti sem Palestinec z jordanskim državljanstvom. Osnovno šolanje in gimnazijo sem dokončal doma, študij medicine pa pri vas. Sem poročen in imam 2 otroka.
Vi ste jordanski državljan, kako to, da ste se odločili za študij v Jugoslaviji?
Naj kar takoj povem, da precej naših mladih ljudi študira in si pridobi visoko izobrazbo zunaj meja Jordanije. Največ se jih nahaja v Egiptu, Iraku in Libanonu. Izmed evropskih držav pa jih je trenutno največ v Jugoslaviji, nekoliko manj pa v drugih državah, predvsem v Angliji, Avstriji, Španiji, Nemčiji in Grčiji. Zakaj sem prišel ravno k vam?
Takole je. Pri nas je Jugoslavija na čelu s tovarišem Titom izredno spoštovana in cenjena. Predvsem tovariš Tito je nadvse priljubljen, njegova politična aktivnost pa še posebej cenjena, kot e-dina prava in enakopravna za ves svet. Že iz tega stališča je razumljivo, da se precej radi pogostoma odločamo za prihod k vam. Prijateljski odnosi med našima dvema državama pa predstavljajo samo še korak več. Omenim pa naj tudi, da je pred menoj prišel v Jugoslavijo tudi moj starejši brat in tu pri vas uspešno končal študij farmacije. Tako, to je v kratkem moj odgovor na vaše vprašanje.
Kdaj pa ste prišli?
V Ljubljano sem prišel v začetku šolskega leta 1962/1963.
Kaj pa slovenščina, vam ni delala težav?
Veste, univerza je najprej za vse nas, tuje študente organizirala enoletni tečaj slovenščine in šele nato smo lahko vpisali študij.
Eno leto ni ravno mnogo, še predvsem zato, ker slovi naš jezik kot izredno težak.
Ja, res je. V začetku mi je slovenščina delala kar precej težav.
Danes to ni videti, saj jo odlično obvladate.
Hvala za kompliment.
Če vas smem vprašati, kdaj ste diplomirali?
Diplomiral sem v letu 1971.
In kje ste službovali do sedaj?
Tri leta sem delal doma v Jordaniji kot vojaški zdravnik.
No, kako, da ste se ponovno vrnili?
Zaradi nadaljevanja študija. Imam namen specializirati se.
Kako je pri vas z zdravstveno službo?
Mogoče boste presenečeni, vendar vam moram povedati, da je zdravstvena služba pri nas zelo dobro razvita. Kadra je dovolj, pa
tudi zavodi so zelo dobro opremljeni. Če vas zanima, vam povem, da pride en zdravnik na mnogo manj prebivalcev kot pa je to primer v Sloveniji. Edino kar trenutno še pogrešamo, so specialistične službe za nekatere vrste obolenj. Eno takih so pljučna obolenja, zaradi česar sem se pravzaprav tudi vrnil.
Koliko časa pa naj bi to še bilo?
Predvidoma še od 8 do 10 let.
Če izvzamemo tri leta, potem ste v Sloveniji že več kot 10 let. Kako se počutite?
Z eno besedo izvrstno. Slovenija je kot dežela čudovita, ljudje pa nadvse prisrčni, da se počutim-kot doma, kar bi navsezadnje tudi lahko rekel. V Kranju imam družino, tako da sem že .tudi malo Slovenca.
Je vaša življenjska spremljevalka Slovenka?
Da. Končala je filozofijo in se specializirala za jezike, tako da je danes profesor angleškega in francoskega jezika.
Kaj pa arabščina?
Tudi moj materin jezik odlično obvlada. V tistih 3 letih se je kar privadila na življenje pri nas v Jordaniji. Najina starejša hčerka, ki je stara 3 leta in pol, zelo dobro govori tako slovensko kot arabsko.
Pri nas v Hrastniku ste približno 4 mesece?
Da.
Kako se počutite, ste zadovoljni?
Jaz sem, ne vem pa, če so pacienti z menoj. Nasploh imam zelo dober vtis. Tako o pogojih dela kot o pacientih. Predvsem pacien-
29. septembra praznujejo pionirji svoj praznik in v šolah organizirajte» , pionirske konference, na katerih pregledajo storjeno delo in nove programe pionirske organizacije, izvolijo tudi nov odbor pionirske organizacije.
Tudi na naši šoli so pionirji pripravili konferenco, na katero so povabili nekatere učitelje in predstavnike vseh razredov.
.Otroški pevski zbor pod vodstvom tovarišice Slokan Milene je odprl pionirsko konferenco s pionirsko himno.
Uvodni pozdrav pa j.e prebrala lanskoletna predsednica pionir-
ske organizacije, ki je tudi predlagala dnevni red in izvolitev delovnega predsedstva.
Posamezni učenci pa so prebrali poročila krožkov in sekcij v šolskem letu 1974/75. Tako so nam v ostrih obrisih prikazali delo krožkov v preteklem latu.
Učenci so nam tudi posredovali nove programe krožkov to pionirske organizacije v šolskem letu 1975/76
Pionirji so izvolili nov odbor pionirske organizacije; kateremu želimo vsi mnogo uspeha pri o-pravljjlanju zastavljenih nalog:
Manja Podkoritnik
ODŠLA STA) V POKOJ
KAROLINA DELIČEVA
Pretekli mesec, 13. je bila starostno upokojena naša dolgoletna sodelavka Karolina Deličeva. Deli-čeva se je rodila 12. 10. 1920 na Hotemežu pri . Radečah. Pri nas se je zaposlila razmeroma pozno, pa je vendar ostala v podjetju skoraj 28 let.
Leta 1948 s? je zaposlila kot od-našalka. Spadala je v vrsto tistih delavcev, ki so precej skromni in v odnosih do drugih skoraj preveč zadržani. No, kljub temu pa je bila Karolina ravno zaradi skromnosti in pridnosti precej spoštovana. Zadnja leta je kot čistilka v TOZD I dočakala svojo zasluženo upokojitev. Zanimivo je, da je bila upokojena na dan, kot je dopolnila 55 let in en dan svojega življenja. No in ravno ta dan naj se ji podaljša v dolgo, srečno in zasluženo uživanje svoje zaslužene pokojnine. V
Karolina, za vaše delo, trud in skromnost hvala!
VILJEM ZALETEL
V mesecu oktobru je bil starostno upokojen še en član našega kolektiva, ki nas je s svojim delom zadolžil, da ob tej priliki spregovorimo nekaj več v zahvalo njegovemu delu in trudu, kot delavcu in človeku.
Vili se je rodil v stari steklarski družini 25. 11. 1920. Svoj poklic je
takorekoč podedoval: Zato ni čudno, da je bil pri delu zelo marljiv in nadvse sposoben. To prav gotovo potrjuje spoznanje, da je že po dveh mesecih odnašanja postal krogličar in 3 leta kasneje pomočnik v delavnici mojstra Miilbauer-ja. Pozneje je bil več let namestnik brigadirja ter od leta 1958 dalje brigadir na RDBO opal. Na svojem delovnem mestu je bil vzor mnogim mlajšim in njihov uspešen učitelj in svetovalec. Nadvse resno, zvesto in s polno mero angažiranosti je služil delavskemu razredu kot aktiven delavec samo-upravljaiec. V 25 letih delavskega samoupravljanja ga najdemo praktično na spisku vseh samoupravnih organov. Tako jo bil član UO in CDS podjetja. Več let je bil predsednik sindikata v notranjem obratu, najdemo ga pa tudi kot aktivnega člana IO in predsedstva tovarniškega odbora sindikata. Kateregakoli organa je bil član, je s svojim aktivnim delom in posegi vedno delal v smislu napredka in stabilizacije delavskega razreda kot našega naprednega socialističnega sistema nasploh.
Tovariš Vili je imel še en svoj hobi, svojo veliko ljubezen — glasbo. Že kot 14-letni fantič je pristopil k steklarski godbi in ji o-stal zvest vse do današnjega dne. V teh 41 letih aktivnega dela kot glasbenik je dosegel mnogo zavidanja vredne rezultate, za kar je prejel zlato Gallusovo odličje. Že 23 let pa je nepretrgano kapelnik godbe »Svobode II«. Starejši se ga prav dobro spominjajo kot vodjo godalnega in še posebno velikega zabavnega orkestra.
Vzgojil in izučil je celo vrsto mladih glasbenikov. Za svoj trud pri vzgoji in delu z mladimi pa je letos prejel še posebno priznanje, ko so ga mladi imenovali za svojega mentorja in mu na ta način izkazali svojo zahvalnost za njegov trud pri razvoju moralnih in etičnih lastnosti mladega človeka. Še bi lahko marsikaj napisali o Viliju kot človeku in delavcu, godbeniku in mentorju.' Toliko dobrega je storil, da mu ob njegovem zasluženem odhodu v pokoj kar ne moremo najti primernih besed v zahvalnost.
Vili, upamo, da nas boš razumel, če ti tudi ob tej priliki izrazimo zahvalnost s skromnim in tovariškim — HVALA!
JESEN V SRCU
Septembra, ko list se ohladi, takrat, ko megla v srcu spi, takrat te mi — oh, kje si?
Zaledenela kri, žalostno meso, skrb v kosteh, povejte mi, kaj zavito v megli leži?
Je to jesensko drevo, kjer spomini nanjo cveto?
Ah, ve ptice, ne, zakaj ste priletele, ne, ne,... srce boli, boli !
Ptice, odnesite spomine, megla, prekrij oko, me pusti ga trpeti, spomin, ti sin ljubezni, ne pusti me umreti.
Peter
♦
:
Strugar Volfand Edi — predsednik sindikata v TOZD IV
Tako so se poslovili sodelavci in predpostavljeni od tovariša VILJEMA ZALETELA, ki je odšel v zasluženi pokoj
Med ostalim so godbenike steklarske godbe obdarili tudi predstavniki DPD Svobode II Hrastnik
V SLIKI IN BESEDI
HUMOR
Steklarja Pepe in France se pogovarjata:
France: Kdaj bomo dobili značke?
Pepe: Značke bomo dobili skupaj z dobičkom.
France: Ali veš, zakaj jih nismo dobili že ta mesec?
Pepe: Ker ni bilo denarja za dobiček.
France: Ali bo za novo leto dobiček?
Pepe: Kako neki, ko pa ne bo značk.	<
NAGRADNA KRIŽANKA
M	HRVAŠKI PISATELJ (SLAVKO)	OPERNA HIŠA	KRAJ NA PRI» MORSKEM	REKA V ANGLIJI	POSNE= MANJE	ZLATO JA&OLKO	M	AMERIŠKA HAZARDNA IGRA	GLAVNO mesto norveške	AMERIŠKI PISATELJ (.JOHN)	VEČSE» DEŽNI BICIKEL	ULICA	ZVEZA	KARENINA	JAPONSKA PLOSKOVNA MERA	M	JULIJIN IZVOLJENEC IZ VERONE	VZDEVEK EISENHO: NVERJA	VELIKA LESENA POSODA
KUHINJSKI MOŽNAR		-					PROŠNJA, ZAHTEYA									DIVJA MAČKA			
OPRAVA							ZAPU« ŠČINA									ORGAN VIDA IGRALKA 1 LIN			
LETO STARA ilVAU							SLADKO* . VODNA Rf&A gnajs					TOČAJ NA OLIMPU STARO DAV* NO MESTO V SIRIJI							
danski OTOK				"ŽLEZA ŠČITNICA		'								EDEN OD STARŠEV	NEON			NAKANA	REKA NA PELE* PONEZU
				DRŽAVA V ZDA											RIHARD JAKOPIČ				
DOLGA VRSTA (LJUDI)						UMŽEVAC			MUTAST				POGORJE V FRANCIJI						
						teliček			PLANOTA V ZDA				ŠTUDENT NA VISOKI ÖQLI						
M	NIZKE Športne sani	PALI ČAST MIKROB' DRŽAVNIŠKA MODROST						MESTNA OKOLICA									■1O0 M* PISEC »ARIANE* (CLAUDE)		
MAJHNA SPAKA								ZENICA			POŽELENJE ŽENSKI DEL HIŠE PRI MUSL1* MANIH				ROJSTNI KRAJ NAŠE ARMADE	CITROENOV AVTO			
								PROZORNA SUKA								OKONČINA			
KOTOR			DEL VOZA				NACISTIČNO TABORIŠČE V 3 RAJHU							NAJ STAR. GERMAN. PISMENKE					LJUBOMIR UGREN
							RUS,- A VPREGA							NIKI LAUDA					
Španski SP0LNIK			DIRIGENT« SkA PALICA									SLOVENSKI PRAVNIK (MAKSQ)							
			MORSKI RAK									KRAJ NA KOPRSKEM							
STARO glassilo					MESTO V NOTRANJI DALMACIJI	TERMIN				RAZISKOVALEC AMUNDSEN.						GRŠKA ČRKA			
						LITIJ				GALERIJA V LONDONU						09ČUTEK PONI. •Sanja			
GRŠKA ČRKA				STRUPEN PLIN VULKAN NA F ILI c PINIH					PREIZKUS DUŠEVNIH ZMOŽNOSTI					SREDIŠČE VRTENJA KUBANSKI POLITIK			OTILÜA	SPANJE	SRBSKO MOŠKO IME
T»IH0ŠTV0									ENOTA ZA MERJENJE JAKOSTI ELEK.TOKA ER3W						JUTRANJA PADAVINA GREGOR STRNIŠA				
VOJAŠKE UTRD&E						POLJE* DELEC			,		REŠITE NAGRADNO KRIŽANKO	VEČJI KRAJ MED VRH* NIKO IN POSTOJNO							
instinkt						REKA SKOZI BERN					s»; DREMEL	IME TV SPIKERICE MIKIC							
Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada 50 din
2.	nagrada: 30 din
3.	—7. nagrada: po 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 25. novembra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki STEKLARJA, smo prejeli 59 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din) Korošec Karl, upokojenec
2.	nagrada (30 din) Draksler Alojzija
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo Stopinšek Marjana, Stopin-šek Albin, Alt Vilma, Vogrinc Terezija, Platinovšek Karl I.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: avreola, Saale, srp, brambovec, Emden, Eoi, sad, Akita, nauk, Esma, Ital, Zermatt, etat, Nama, Kornati, Murano, Trevor, Edo, Cepovan, sobota, organ,
U. K., srpan, mravljak, potok, armada, Renko, ptiči, kip, rjavec, R. Š., sobar, uležanost, Tot, Ami, Nil, Riga, teorba, lej, Don Juan, ara, anas, A.C., Apo, Pta.

Ne kurimo ognja v garažah
Zbiranje nastopajočih pevcev za povorko
Malica se je prilegla udeležencu proslave v Gorah
Ob .nenadni smrti sina in brata
Marjana Hrupa
se zahvaljujemo kolektivu in sindikatu Steklarne Hrastnik za darovane vence.
Prav posebno se zahvaljujemo za poslovilne besede govornikoma, pevskemu zboru in godlbi DPD Svoboda II. Zahvaljujemo se še vsem sosedom, znancem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči oče z ženo Faniko, brat S/lavko., sestre Elza, Milena, Nevenka, Majda. Ana. Joža in Hèrta s svojimi družinami.