118 Iz. arhivski!) fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 lurjpski arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti BOR a GOLEČ, STANE OKOUŠ Družinski arhiv knezov Auerspergov, najpomembnejše veje iz rodu Turjaških, je najobsežnejši ohranjeni arhiv kalerc od plemiških dru žin s slovenskega ozemlja, vendar širši strokovni javnosti iz različnih razlogov doslej vse premalo znan Poglavitni vzrok njegovega nepoznavanja je v dostopnosti gradiva, ki ni bilo nikoli brez pridržkov na voljo uporabnikom. 7c sama narava arhiva, zasebne lastnine plemiške družine, je v preteklosti pomenila preecj večjo o"iro za nemotene raziskovalno delo kol denimo dosfopnest arhivov državnih in javnih ustanov. Turjaški arhiv je sicer v šestdesetih letih 19. stoletja za pisanje zgodcvinc rodbine temeljito izčrpal Peter Ra-dics, komaj pa je gradivo pritegnilo oozornost tudi kot neprecenljiv vir za deželno u nacionalno zgodovino, so ga pred stoletjem preselili v grad Losen-stcinlcilen na Spodnjem Avstri-skcm, kamor mu je sledilo le malo slovcn;kih zgodovinarjev in drugih znanstvenikov Neugodne po 1 i lične razmere zadnjega pol stoletja so ga za dolgo časa sploh odtegnile sloversk, strokovni javnosti. Medtem je iz Lcsenstcinleitna prišel v depojsko hrambo v Hišni-, dvorni in državni arhiv na Dunaju, kjer ga je zaunja leta z dovoljenjem upravitelja družinskega arhiva Hein rieha Auerspcrga pregledovalo že nekaj raziskovalcev iz Slovenije. Oktobra 1995 je celoten inventar turjaškega arhiva, v kolikor zadeva slovenske državno ozemlje, prepisal za potrebe Arhiva R-.publike Slovenije zgodovinar Stane Okoliš.' Popis je na računalniški disketi in v tiskan, obl ki v AS na voljo vsem potencialnim uporahnikom arhivske ga gradiva. Ijc-to je shranjene v starem poslopju Hišnega , dvornega in državnega arhiva na Dunaju ('Lyjs~, Hof- und Staatsarchiv Minoritcn-plalz 1, Wien 1). Dovoljenje za uporabo družin skega arhiva izda načeloma za čas enega leta lastnik arhiva Heinrieh Aucrspcrg, in sicer na prošnje, ki vsebuje nalanko določene arhivske enote (oddelek, faseikel) in jc poslana na naslov: Verwaltung des fürst lieb Aucrspcrg'sehen Farni lien Arehivr, A-3144 Schloß Wr.Id. NiederÖsterreich Slovensko državne ozemlje v ccloli ali samo deloma zadeva 11 od 23 oddelkov, k« povečini obsegajo gradivo po.samcz:iib zembiških gospostev. Ti oddelki so (številka v oklepaju pomeni številko oddelka): Centrala MI), Centrala Lju-hljana (VH), Kočevje (Vili), Poljane ob Kolpi Na tem mestu .se toplo zahvaljujeva Avr.irijskcmu inštitutu /j vzhodno in jugi-kovni1'» i!mbtinami i F ¡K. stulctja, v: Ča-sopis /a /g Kluvine in narodopisje XXV11I (i predvsem prestižne rara ve in le malo povezan z materialnimi prednostmi. V njam se v prvi vrsti zrcali stara tekmovalnost med višn.o Goro, ki jc bila leta 1478 iz trga p'vzdignjena v dc žclnokncžjc mesto, in trgom Žužemberk Ribištvo seje odražalo v vsakdanjih "itii*cij«b, tako v medsebojnem oviranju trgovanja, mitninjeniu bbga in konkurenci obrtnikov. Žužemberk, ki ;o mu sicer manjkali atributi mesta, pc velike .iti m gospodarski moči m bistveno zaosUjal za Višnju Goro, razlike pa so se v 17. stoletju Iblo zmanj sevale Auerspcrgi so kol trški gospodje / nžern berka namreč svoje tržanr. podfira v konkurenci in sporih z. okoiiškiim urbanin nasclbi nami in gospostvi, medtem ko Višnja Gora kol dcželnokncžjc mcslo od kranjskega «Sccdoms r» mogla pričakovali posebne zaščite. Višcnjskc mestccc jc okrog in okrog obda da posest Auer-spergov, še po^bej od -etn 163 ■ nap.c-, ko jc porlalo njihovo Uftli gospostvo Višnji' Gora, k i se ga občasno upravljali kar iz. grad.i .užcmherk Mcslo Višnja Gora jc sicer imelo od gespe stva v fek'imu milnino na celotnem ozemlju dežel skega sodišča že od leta 1461, ko jc bik-še trg loa a \uerspcrgi in njihovi grajski oskrbniki so od leta 1631 ležili k -ikinitvj tega siccr za časnega znkupa. Poleg stalnih mitnmskdi postaj, ki jih jc mcslo dajalo v zakup zasebnikom, jc smelo pobirati skromno mitnmo Umi na" pode žel.ski h sejmih, na katerih pa se jc stojnina stekala naravnost v gospo.ŠČinsko .n ne v mestno blagajno. Okoli leta 1705 so sc stvari korenito zasukale. Gospostvo jc milnino oddalo mitn-ear- jem neptsredno v zakup brez. posredovanja me sta, ker z njim ni več podaljšalo zakupne pc godbe. Ogorčenje Višnja nov jc bilo tolikšno, da so (zdaj gcspoščmskcgat niitničarja eelo spodili z lokacijc v incsln ir se z gospostvom spi'slili v večletno prerekanje n pravdanjc zaiadi izražene samovolje.1 V isti čas pade l ud i pravdanjc med gospo šeinskim oskrbnikom Franeem Anionom Piirom in čevljarskim in usnjarskim cehom, posredno vrekakor povezano s splošnim nezadovoljstvom m ponižanjem Višnjanov zaradi mitnine Trenja med višenisk:mi m žužemberškimi čevljarji in usnian «o bila vsai pol stoletja starejša, auer-sperško podpiranje Zužcmbcrčanov pioli Višnja-nom pa .ibje vsakič samo šc povečalo, ViŠcnjr.ki mojjtri so bili močni in številni v času siceršnjega gospodarskega vrhunca Višnje Gore sredi 16. slolclja. Dne 5 novembra 1555 so si dali pri viecdomu potrditi pravi I a ljubljanskih čevljarjev in usnianev, kar velja za ustanovitev organiziranega ccha v mestu. Njegovemu delovanju smo priča skozi tn naslednja stoletja po ohranjenih dokumentih, učnin pismih, zapisnikih in drugih virih.4 Njihovi žužcmbcrški kolegi sc nasprotno niso megli pohvalili z. nikakršnimi svoboščinami, podobnimi višcnjski m, temveč le z veliko mlaj šim privilegijem privatnega značaja, ki jim ga ju 8. januarja 1(>60 izdal grof Voli' lingelbrebi Aucrspci Izdana konccs.ja čevljarski bratov ščini v Žužemberku pravi, da tamkajšnje Čevljarje ovirajo razni Čevljarji in šušmarji (Storcr) na podeželju in v trgih žii/.cmbcrškega in više njskega deželskega sodi.-ica, zato se je pokazala potreba po pregledu in vi zi taci ji usnj i na letnih sejmih n prošecnjib Ker jim koneesije za vizi-tiranje ni hotel podeliti grofov rent ni mojster, je na njihovo prošnjo to storil grof sam. Poslej jc imela čevljarska hratovŠČina v Žužemberku od dcžclskega sodišča pooblastilo, da sme vedno, kadar jc potrebno, na sejmih pregledovati usnje (in usnjene izdelke), vendar samo zunaj mest, s čimer je bila mišljena V,šn'i Gora S lern naj bi sc po besedah koneesije ohranjalo m^d običaj nmu ljudmi pošteno trgovanje brez goljufij. Žu žemberški mo_"itn so dobili tudi pravico kaznovali kiršiiclje. Polovico kazni jc prejelo gospostvo, usnjarji pa so moril I i v porcbnih prt nerih kršilci jc naznaniti in jih prepustiti v nadaljnjo obravnavo deželskemu sodišču.5 Določila so vc Ijala za vse sejme in proščenja razen v samem visenjskem mestu, in sicer tako na podeželju kot v trgih, pri čemer so mislili trga Žužemberk in J Boris Gi>lci\ Trgivj.ki pnimci na ííriem iibmufju Višnje gute d'' lelja viecdomskcga urada o obvezni vizitac-t- z dre 26. maja 1700 ms o boleli nc mogli izpolni»' Žc na naslednjem liujskcm prošecnju 6 jun ja so se vizilaciji ponovno uprli Prane Anton IjiJjc zato 15. junija ogorčen prosil deželnega upravitelja in viccdoma, naj Višnjanov nc pustita nekaznovanih. temveč naj jdi za preti: v zapoi na deželnem glavarstvu Tam naj hi ostali toliko časa, dokler se z višenjski m oskrbnikom nc bi poravnali in prisegli, da bodo pustil svoje usnje nemoteno vi žiti rsI Deset višenjski h čevljarjev in usnjarjev jc viccdomski urad žc 23 junija pozval (t.liral), naj sc nemudoma zglasijo v L Uibljar i m tam poč.? kajo na nadaljnji sklep. Ukaz. jc pomenil to i ko kot pripor zato so višcn,ski mojstri Bklčvali z odhodom. On^ 8. julija je viccdom prejel njihovo pismo, v kalcrcm pravijo, da lih ic oskrl ni K Pur obložil, d: se upirajo vizitaciii usnja tuni n-i scjmili v Šcntvidn (pri Stični) in v Velikem Gab ru. Pojasnili so. kako jc Pur z.a viznalorja posla vil nekega žužemberškega "šusmi-rja' (Frctler), kar jc sramotilno zanje m z.a njihove cesarsko svoboščine. Upravitelj viccdomskega urada ni imel velikr posluha za tako ra:'.lago. zato jc Višnjam 19. julija poklical v Ljubljane pod kaznijo 25 Juka lov v zlalu1 dva dni zatem, 21 julija, pa mn jc grov.il zc s 100 djkali kazni. Če sc nemiroma nc tdzovejo. Možje so se prestrašili in f rišb 29 julija pred viccdoma, obtoženi, da so sc v T :nt-vidu in Velikjm Gabru uprli pregledu usnja 'po izkušenem čevljarju lz. dopisovanja med cehom, Puror i i<- viec-domskin, uradom ni razvidno, ali so Vi ¡mane >.c leta 1706 resnično vtaknili v ječo. Nikakor sc niso hoteli ukloniti in so ugovarj,i-i primernosti nekega ž.užcmhcrškcga čevljarja za dz.tatorja. s čimci naj hi bili prizadeti privilegiji visenjskega ceha Vicedom jih jc moral vedno znova klicati pred sodišče, in sicer 16. avgusta 1706 pod kaznijo 100 dukatov. 14 oklob.a žc z. grožnjo 15^ dukatov in 5. dccembra z. 200 dukaL . Temeljno vprašanje sc je fcdnj obrnilo v smer, ki jc bila sicer za ViŠPiane ugodnejša od prvotnih zavrnitev njihovih zahtev, zalo pa povedna z. večjimi stroški za katere sc jc vedelo lc. da jih bo moral poravnati poražence. Viccdomsko sodišče jc namreč sklenilo ugotovili dejansko stanje s pr čevanii neprizadetih. Vsebine vprašanj, ki jih jc moral sestaviti tožnik Pur, nc poznamo, što pa jc za ugotavljanje dotlej običajnega postopka vizili ranja in skladnosti lc-tcga s privilegiji višenj-skega ceha. 15. novemhra 1706 jc upravitelj vitedomikega urada sklenil na uradnem zaslišanju Višnjanov o pripomhah glede Purovcga vprašali ika (Wcisungsarticl) in izbranih prič, da ostaneta vprašalnik in sestava prič nespremenjena. Dne 29. decembra istega lcla je za komisarja za izprašanjc prič 'Zcügs Comissar) imenoval Janeza Adama pl. Rrhcrga Ugotovitev z januarskih zaslišanj leta 1707 nc poznamo, bile pa so neugodne za obtožene višenjske čevljarje in usnjarje Dne 24 jannarja je namreč viccdomski urad izdal Višnjanom de kiel, da morajo privoliti v vizitiranje in 21 februarja celoten ceh pod kaznijo 150 dukatov spel poklical v Ljubljano. Ugovarjanja in trmoglavosti višenjskin mojstrov Sc vse leto 17Ü7 ni nil o konec, čctuui podrobnosti nc poznamo. Dne 3. oktohra 1707 jc višenjski gospoščir,ski oskrbnik Pur tako kot pred več kot letom dni prosil viccdomE. naj obtožence vlakno v zapor in jih nc izpusti, dokler nc prisežejo spoštovali sklepov sodišča. Do lega jo tudi res pr šlo. Višnjmi so prisegli (Anlobung gclhan) 14 aprila 1708. ko so bili šc v zaporu, in prosi" deželnega glavarja in vicc doma, naj jim določi datum poziva za obe strani in jih medtem izpusti :z zapira ler im dovoli odhod domov. Prošnji so ugodili, nakar jc leden dni pozneje. 21. aprila 1708. devet članov visenj skega ceha priseglo spoštovati dve lcu staro razsodbo z. dne 10 apriLi nog in povrnili eodne stroške. Čez pol letr. jc hilo na zaslišanju 16. novembra 1708 sklenjeno, da znašajo sodni stroški, ki jih morajo čevljarji in usnjarji plačati oskrbniki1 Pum. 22 goldinarjev in 23 krajcarjcv. Določen jc bil tudi J4-dncvni rok plačila, loda inko visoko vsoto priiadc'im n bilo lanko zbrati Šc 3. avgusta 1709 iih je viccdomski urad pozival. naj stroške v 14 dneh poravnajo, siecr bo sle dil rubež. Akt s slovensko prisege z. dne 21 aprila 1708 se v originalu in v modernem slovenskem prevodu glasi: Ich Carl Joßscph Khaj)pus Ivari Pichlstain J V: Dr. der Rom: Kayl; May angcsczlcr Ober Pergkhn ehler in Cm in der Fürs' Graffscha["ft Cörz vnnd Cilli, Hoff Cammer Fiscal vnnd Landtr, Vizdombiseher Ambts Sccrctarius alda. 124 I/, arhivskih frmtov in v.birk ARHIVI XIX 1996 attcsiicrc hiemil das N. die Weixlbiirgisehcn Schucslcr wider Herrn Fran/ An Ion ni I'ur alß Verwaltern vnnd Landtgerichts Vcrtrcltcm der Herrje hal ft Wcixlburg, Rafti)onc* Visitierung des Lcders vnd was deme mehr anheingig, nachvolgendcs Jurr.mcm ahgcLgt hahen. Jest Uuire Codritsh, Juri Turkih Jeruy G rosni kh Maliiic. Tiirkh, Jury Mukhntar, Im ure Mak Itatar, Anaree Clementsclütsh, Jacub Makiiatar, Marco Kitauschekit perseßhciu gaspud ßogtt eiu> zjiisto persegt >, de sc Jest ozheni the wo ob schuh) '¡¡/Uta taiten itezh ,ian;, tudi ue skusi ettiga diu s ige. sa tega m>l«t htii stunti, pertetn tudi te expense plazhah ohh'bcm, koker meni ga spud Buch, jntt ta zjiestita bres vsega uutdesa spozheta diviza. jnu tuati bosltta Maria j nit i vsi hibi boshy s u et it'tki ua ntoi pos ledni t s has h pomaga ia Anten. Zu Urkhundt dessen ist mein hierunter gestehe Fertigung Dalum Laybach den 21 April 1708 t:(cn)" (oseb.ir nečat) Prevod v moderno slovenščino, upoštevaje slogovne značilnosti Driginala: Jaz Lovrc KodriČ, Jurij Turk, Jernej Grozni k, Malija Turk, Jurij Mokotar, Lovre Mokotar, Andrej Klemene i č, Jakob Mokotar, Marko Kavšck, prisežem gospodu Bogu čisto prisego, dn bom spoštoval sklep, ki je bd izdan desetega dne meseca aprila 1706. leta pn viecdomu. T-iko v Litiji kakor ludi na vseh drugih sejmih sodišča višenjskega gospostva bom oskrbniku n sodnemu namestniku graščine Višnja Gora gospodu Paru pustil vizitirati Ji pregledal' nsnic in inu ne bom nc sam nc po kom drugem zaracii lega niecsar storil, pri čemer oh ljubi m plačati tudi s"roške. Kakor mi pomagajo gospod Bog in častita brez vsega madeža spočeta devica -n božja mali Marija in vsi ljubi božji svetniki v mojom poslednjem času. Amen. Izbira slovenščine za jezik prisege na začetku 12 slolclia ni posebnost, vsekakor pa jc izjema v poslovanju viccdom:;kcga urada Slovenščino so narekovali praktični razlogi, saj jc mora! priscž-nik vsebino prisege natančne razumeti. Višcnjski meščani pa nemščine praviloma niso bili vešči, o čemer priča več sodobnih virov. Leta 1714 so v pnložhah deželnemu vicrtdomii zapihali da razen mestnega sodnika ne zna nihče >d meščanov ¡n svetnikov nc pisali nc bratiŠc trideset let pc- AS. Viccdonskf urad za K.anjsko (Vit.a.). I/145 Sic. 2N4. ti. 3. 10. 9. 1714. znejc, leta 1744, je njihov mestni sodnik, koroški priseljence Janez Reiehard, klical k* sejam sveta svojo ženo, da ji™ Višrij;:nom tolmačila njegove hesede 1(1 Scstavljalea prisege za vi.šcnjskc čevljarje in usnjarje nc poznamo. Bd ic pač uradnik vice domskega urada, ki mujc h la slovenščina materinščina. Sodbo o slogovnih značilnostih njegovega jezikn prepuščamo jezikoslovcem, vsekakor pa je hil iricž seznanjen tudi s sodobno pihano slovcnsčint). Tako govori na enem meslu o Bogu.. na drugem pa ga narečno imenuje Buch. Videli •c, da gre za Gorenjra, prikril pa ludi n; mogel i mproviziranja, saj ¡c hcs^dilo domala dohescdeii prevod pedohnih nemških pnseg z vrsto nepre vodenih nemških upravnih izrazov. Višcnjskiiri iriojslrom so morale h:li domače in razumljive hesede, kakor: abscitid, richta, flegar ali expenst. Pin siccr v lr ",n Uilijaj£4 j pri župnijski cerkvi na Krki (I), v ■Šentvidu pri Stični (5). pred sti-škim samostanom (2). v Velikem Gabiu (1), Veliki Loki fl). Mali Loki (2), nri taborski cerkvi na Primskovcm (1) in v , marju pn Grosupljem (1). Urbar omogoča tudi vpogled v pedeželsko obrt. ko po posameznih vaseh navaja vinotocc, usnjarje, kovače, mesarje jn kramarje. Letno so plačevali dogovorjeno slojnino po 8 krajcarjev, imenovano '¡sctcnza", vseh skupaj pa je bdo 109, stannjočih v 40 vaseh in zaselkih. Med rjiirr ri bilo čevljarjev, ki so jih šteli k usnjarjem le-leh pa navaja urbar 23 v 17 krajih, in .¡icer največ v obrtniško močnih vaseh Šmartno pri Liliji iri Šentvid pri Stični (3). Praviloma so moraa hi. vsi člani usnjarskega in čevljarskega ccha v Višnji Gori, tako kot mestni obrtniki pa so bili dolžni svoje blago na sejmih podvreči vizitaci,i graščinskega oskrbnika Francu Antonu Puru je kol oskrbi ik gospostva Višnja Gora pred letom 1720 sledi i Kornelij Štojs. V tem letu se jc med oskrbnikom n višenjskim cehom zopet razvnel stan spor glede vizilaeijc. Višnjam oskrbniku le pravice sicer ni so oporekali, toda jezilo jih jc. daje zJ 'i/itauje pooblastil nuhovc konkurente iz čevljarski" bratovščine v Žužemberku To seje zgodilo na pre-Ščcnju v Šmarlneni n;i L itiji, nakar so višenjski mojstri oskrbnika ilojsa toži I: pri deželnem upravitelju. Na nedatirani sodni obravnav, sc se toženi ViŠniani sklicevali na dano (slovensko) prisego 21 aprila H08 in prosili, naj gospo šeinski oskrhmk ravna pri viziliraniu tako kol dotlej. Viccdom jc njihovi prošnji ugodi1 ter 11J junija 1720 Korneliju Šlojsu izdal ukaz, da usnja ne smejo vizilirau Žužembcrcani ali kdo drug. Oskrbnik ukaza ni izpolnil, temveč v nicgovo zasramovanj?. na Jakobovem sejmu (2^. julija) v Veliki Loki po sodnem slugi razglasil, da h > usnje odvzelo vsakomur, k. ne bo dovolil vrniti nt 11 žnžemberškim čevljarjem. Prot. temu Štojsovn razglasu, upcrjcnemii naravnost proti višenjskim mojstrom, so sc le ti nemudoma pri tožili pri deželnem glavarju kol sodni inslaiici za plemstvo in zemljiška gospostva. Deželni glavar jc višenjskega gospoščinskega oskrbnika jiisrnc no povprašal o zadevi in dobil picmdcn tojsov odgovor, da viziliranjc usnja v više-uskem dežel skem sodisču sploh ne pristoji njem-' temveč pripada po znani konccsiji iz let? I 650 žužem-berškim čevljarjem. On sam tia nc more ra nati v nasprotju s konsenzom kneza Aucrsperg:. infer sc na pregled usnja nc spozna, morajo vizi irau izkušeni Ijinljl Višenjski čcvijarji in usnjarji naj sc zalo ne pritožujejo proti njemu, icmvc naj svoje pritožbe naslovijo naravnost na njihovo knežjo milost Henrika Auerspcrga. Oskrbnikov zviti zagovor jc odlocilm vplival na sklep dežclnoglavankega si Jišča. ki je pi zaslišanju oheh sirarn 9. maja 1721 odločilo, da ima Kornelij Štojs prav, zalo naj ostane pn njegovem poročilu. Apclaei.o višenjskega ceh? jc sodišč^, prav tako za/rr.ilo ti s tem potrdilo pra vico Žu? mberčanom. Na saincm proccru jc oskrbi-ik rois predložil koncesi|o žužemberškim čevljarjem iz leta 1660 in njeno potrdilcv po sedanjem knezu Aucrspcrgu z. dne 27. marca 1720, malo prid začetkov spora Visniani so trdili, da za le stare akte ne vedo. ker Zužcmbcrčam njihove vschinc več kol 30 lel in en d?n niso ■zvajali, v škjdo Višnjanov pa da ni moč izdali nobene koncesije. Omenjali so sodni spor pred deželnim glavarjem :z leta 1701 in citat, po katerem sc oni kol cehovski obrtniki ne dovolijo vizi tirati žužemberškim šušmarjem (Fretlncr). Lcla 1706 jc sledil proces, v katerem jc tedanji oskrbnik priznal da. bo k vi žili rani i- pritegnil po štc.ic in izkušene mojstre in nc šušmarje, kakršni so Žužr.mbcrčani. Tudi (slovenska) prisega z dne 21 aprila 1708 govori le o »skrbni koven i vizi-tiranju in ne o čevljarjih iz Žnžemherka Za konccsiji knezov Auerspergov (1660 in 172H) pa so bih višenjski mojstii prepričani, da nista veljavni, ker ju ni potruil ccsar in U cesarsk gcneraliji potemtakem odpravljajo. ( skrbr.ik vtojs se je nasprotno skliceval na knežje konc^ije in ukaz sedanjega kneza, naj sc po njih ludi ravna. Stari akti med cehi ga nc zrdcvajc, Višnjani nimajo pravice knezu česarkoli predpisovali, on kot oskrbnik pa sc jc dolžan ravnati pc knežji konccsiji in lahko vzame za '¡zilalorja čevljarja ali usnjarja, ki ga sam izbere.12 Masko razsodbo deželnega glavarja so vi šenjski mojstri le težko pogoltnili, zalo je že na bmkoštr.i ponedeljek na proščeniu v Šentvidu pri Stični nastal prepir med njihev.m in žužtrn berškim cchom. Višnjam sc sicer niso uprti vizi-laeiji usnja ampak plačilu stojninc, Slednje so pobirali Zužcnbcrčani in je znašala čclrtinke vina zanje in par podplatov za zemljiške gospostvo Višnjani so izrabili priložnost, kojc hotel plačati stojnino šentviški župan Denar so mu izbili iz. rok in nastal jc prepir, med katerim jc višenjski meščar. Jakob Pcnk zgrabil žužember-škega tržana Jur a Pruk? za ovratno ruto in mu pokazal fige. Viscnjski cch jc trdil, da jc dežel noglavarska razsodba prou rjim zr.dcvala le vizitirar.jc in nc sejemske pristojbine, zalo jc biJ gospošei'.ski oskrbnik Štojs v očitni zadregi, kaj storiti Insp^klorjn Aucrspergovih gospostev jc sporočil imena šestih naihujših kršilcev miru. od tega dveh znan h z procesa med letoma 1706 in 17^8, Matije in Jurija Turka, ter ga prosil za nadaljnja navodila. Neposredno zatem je deželni glavar 18 junija 1721 prejel Šlojsovo ložho proti visenjskemu cehu in posebej proti petim njegovim članom. 25. junija pa pozval odbor 4 do 5 članov ceha, naj .sc nemudoma zgladijo v Ljub ljani in počakajo na nadaljnje sklepe. Med pro- 12 TA. A X .12. Konv. 1. No. 1. 11, (i. 17211 .111. 7. 172«. 5. 1721. 16 5.1721. 126 Iz. arhivski!) fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 ccsom pred dcžclnoglavar.-;kim sodiščem 12. septembra istega leta so se Višnjam ponovno sklicevali na sodbo iz. Icla 1716 in slovensko prisego iz leta 1708- eskrhnik iojjs pa kot tožnik n?. koncesijo žužemberškim čevljarjem jz leta 1660. ViSniani so se kol meščani čutili prizadele na mr-Sčanskih pravicah, ker jim je sodil deželni glavar m nc vicedom, toda njihovi zahtevi po izključitvi sodišča in obravnavi pred vicedomim m b:lo ugodeno. PciEni glavar je sklenil razsoditi na podlagi zaslišanja prič, zato jc 31. avgusta P22 za to opravilo imenoval posebne komisanc, ki so mu 1. junija P23 predložni obsežen zašli sevalni zapisnik fHaubtweysung) z zaslišanji šle vilnih podložnikov. Ti so vsi po vrsti potrdili, da so bili Višnjam na sejmih deželskega sodišča vselej dclžn: plačevali pristojbino za vizitacijo usnja.'3 S tem je bila. dokazana n-^hova krivda v zvezi z incidentom v ¿»entv du konce maja Icla 1721T toda azžaljeni višenjski mojstri se niso dali ugnati. Še v času procesa zaradi šentviškega dogedka so si nakopali dva nova sodna proec:;a, katerih jc kot tožnik zopet nastopil oskrbnik Štojs. Zamera in ponižanje sta jih avgusla 1722 vodila v upor proli vizi tiran ju usnja na proščenju pri Sv. Lovrencu. Kjer so csk'bnikovim ljudem grozili s t^pežem 14 Oktobra istega leta so se na sejmu v Liliji celo sami polasdli vloge prcglc dovalccv usnja in nekemu vi.šcnjskemu podit ?.-niku ped pretveze, da je prodajal slabe izdelke, zasegli šcsl koštrunovih kcž. Sledila so zaslišanja prič in profiprič, številni sodni naroki in ukazi, dokumenti c tej zadevi pa nas zapustijo z raz pisom naroka za 25. april 1729.15 Spor se lorej pi umiril vsaj devet let, ce se jc sploh kdaj pravno končal. 2) Prisega tr/anov Starcgii trgu oh Kolpi pred dcžclnofilavarskim sodišccm v Ljubljnni, 14. dccemhra 1751 ''pripravil BiEk Golce) A-Vll-4, Konv. 3 Prisega tržanov Starega trga oh Kolpi predstavlja tako kot prisega Višnjanov zaključek sodnega spora, ki se ie za prisežnike končal bolj ali manj neugodno Cclud- po imenu prav lako p urbarji, so se irJuu Slarcga trga v Poljanski dolini po socialnem položaju bistveno razlikovali od meščanov Višnje Gore Pravno so bili namreč izenačeni z v^cmi drugimi pcdložniki Auer spergovega gospostva Poljane, gospodarsko jc njihov trg pomenil komaj kaj več od sosednjih vasi in le s hudimi težavami so li purgcrji ohranjali domnevne stare pravice. V prvi polovici slolelja so se z gos- 13 TA, A X 32, K-inv. 1. No. 3. 30. 5. 1721. 4 6. 1721, (H. 6. 1721.25-6. 1721. 12. 9. 1721.31. K. 1722. 1.6. 1723. •4 TA.A-X-32. K"nv. 1, No. 5, 2?. B. 1722,3.7. 1724. 15 TA a X-32, Kinv. 1. No. 4. i2 11.1722.27.11.1722.20.4 '724. 14.6. 1725.11, 1.1729. poslvom Poljane piavdaii zaradi deželne, sredi stoletja pa zavoljo gospoščin:,ke stavbne llakc, v zvezi s katero jc leta 1751 nasialo pri deželni pravdi slovensko pnsežno besedilo. Obravnavani čas ni bil najugodnejši za ohranjanje posebnosti in šibkib pri "i legije v, še posebej ker Triam v boju z gosposko niso imeli nikakršne opor;, odkar je gospostvo Poljane leta 1641 prišlo v roke mogočnih Auerspcrgev. Prvi od zgoraj navedenih sodnih .^poro" sc jc začel leta P22, ko so se Iržani, goslači in ur-barskl kmetje (N: die Bürger, Inwohner, vndl Vrbars Ldith) iz Slarcga irgi? pritožili deželnemu ■jpravilcljn nad ravnanjem poljanskega gospo-ščinskega upwitclja. Ta :c v nasnrolju s cesarskim pi':vilcgijem zahteva t »d njihovih šestih huh večje dajatve, kot iib je določalo potrjeno cesarsko in deželnoknežje oprostilno pismo z dne 17. maja 1719. Prvotne naluralnc dajatve naj bi preračunane v ledanjo valuto znašale eno krono od liubc, upravitelj pa jc pobiral po dve kroni in več na leto Razsodba deželnega upnr vilclja in deželnega glavarja 25i. aprila 1723 sc jc brez pomislekov glasila v korist Tržanov, gos-pošcmski oskrbnik pa ie prejel ukaz> nai ne krši ccsarskcga privilegija. Oskrbnik Anton Danijel Jenčič jc bil sicer prepričan, da davek in kontri-buuja msla vračunana v eno krono od vsake buhe, temveč ju jc Ircba pobirati posebej, toda Tržani so se po;vetovali s svojim doktoneirT v Ljubljani in uspeli Sedem lcl pozneje so se moral tržani Staicga trga zopcl obrnili na deželno glavarstvo s pritožbe preli upravitelju, k. jih je kakor navadne pcdložnikc silil k opiavljanju cestne llakc. To naj bi nasprotovalo cesarskemu privilegiju, v katc rem so bili ebiavnavam kot tržani (Pur^r). Povrbu lega jim jc Jenčič grozil še z rubežem, na kar seje deželno glavarstvo 7, avgusta 1730 odzvalo s pozivom obeh strani na izredne zaslišanje 26. avgusta istega leta. V dveh sočasnih dopLib inšpekterju AncF.p^rgovih gospostev 14. m 22 avgusta 1730 je upravitelj Jenčič natanko izpn čal, kako gleda na spor v z.vcz.i s llako in na položaj staro trških tržanov Po njegovem so bili trzan> (MarHiler) le kmečki purgarii (Urburs Bürger), ki iih ni bilo mogoee primerjati z mestnimi purgarji (Statt Bürger). Tlake niše oprav-uali samo zalo, ker so jo plačevali v denarju 7Jnr.g"Jd), kar jc skupaj s činžmm vinom in žitom /.našalo 12 goldinarjev na lclo. Menil je, da v privilegiju ni omenjena oprostitev od tlake, cestna tlaka pa da spada k deželni llaki in je bila gospostvu Poljane odmerjena lako, da morr dali na vsakih 10 hub enega ti o za Med 194 hub in pol jc bilo všlclih ludi šcsl slarotrškib. zalo Tržani deželne llakc ne morejo hili oproščeni. Pregled poljanskega urharja jc pokazal, da med obveznostmi 32 Tržanov sicer res ni navedena lf' TA, A-Vll-4. Konv. 3. N«. l.B. 10. 1722. "ÎH.-1. 1723. i\RH(VI XIX 1996 I/ arhivskih fondov in ztirk 127 tlaka, ni pa znane, kako seje zadeva ./tekla.' I>'c desetletji pozneje je prišlo med staro-trškim jr?.#ni in gospostvom do nesoglasja v zvezi z drugačno liako. Upravitelj Poljan jim je namreč ukazal priti na sdvbno Muko b gos poščinski kašči. Trza ni so menili, da so po dcždnokncžjih privilegijih take tlake oproščeni, zato so 29. avgusta 1751 prosili deželnega gla varja za narok pri deželni pravdi. Tokrat je bila stvar Kc| jasnejsa kot dve desetletji prej glede deželne tlake. Poljanski upravitelj je deželni pravd: predložil izvleček iz. temeljnega urbarja iz leta 1616. po katerem trzanj iz Starega trga ne opravljajo nikakršne druge tlake razen pri gradnu gradu kamur po svojih močeh pošljejo delavce. Razsodba sodišča z dne 3. septembra 1751 seje glasila, da so trza m dolžni opraviti tlako, zalo na. poimensko določijo predstavnike, ki bodo v njihovem imenu prisegli spoštovati zgornji sklep Odbor petih tržanov Starega trga se je 14. dc eeinbra 1751 zglasil z. dr. Antonom lgnacem pl Pitrgom v pisarni deželnega glavarstva l super stiiiiDvihiui nit teko ris lit! to t Inku i >p ri'n hit i, ile nuni na pretsto< koker jc nam tu trekc <¡mi inesz/i septembru tc^u 175]: teta hhi iiiilcsheun, zhe mi hinni) su vide thtke prvtuln (h)hili, tu p)nzhilo itli ponrazhcinc pojemati, koker nitmi Ihii;,ta bres nse^n madesltit spozJiOn il¡m\a i/ii/ tuliti bt Kil n n Mar t'tii tint esc suetnike jna snet nize na mm posle dni dim, kader se ht)dc »mm elit.ihti itd telesa IdzIiHu ponii^ido Amen, Urkhund dessen naehslehcndr Forligung actuin L tat Letim 'Snetim EiumgeHinu, my \ /J s 11) persego. De toctt D mig o nit pmtnittto intt tulkti tm ad nasideh Star.rhou Seli Ura I i Smo, ne p opre i, De ta Far rti O istimi za ud ene Kmetischkc Settiie ne Vez, Kocit eden, iilij itd ene VrbarsKe Seoilc Dna tottnra F trs tanga ProukutUi Schenize i,- Kusce kotschr.aschkt Noter V Hetkn tut tlaki to Druga pit itd tu Recitnske Farrc tio/sciui /t biti, empac teta Zeitu, ke te Gospod Jentshi t t/i Custner hm, shie.st Uit ne ina ut tich Sadnich triach Leitach Sem, De m ta Zeilu t o it orno tega Pnnuanta on nt a lat morimo, toku Retf.s, kohu tuun Btich na tut.sha Sadita Vra pomagati, nti Mnriu tu Zirtu Mu T , /tu v.ii Sne lutki Bos lite, Attmt Župniji Osilnica in Koccvska Reka sta v besed'Iu prisege prikazani kot osno*'ni teritorialno zaokrozeni in upravr' enoti. Odvisni kmetje nastopajo v okviru svojih župnn skupne in se znotraj njenih meja čutijo kot ena celota, V obsežnem kočevskem gospostvu, kjer so zemljepisni dejavniki pospeševali nastanek manjših cerkvenih in upravnih enot, je hila ta zavest izrazitejša. Nastanek oben župno je tesno povezan z ortenburško poselitvijo Kočevske v 14. stoletju.20 Oglejski patriarh je Orlcnhuržanom in njihovim naslednikom dovolil, da so pri najstarejših cerkvah predlagali in nastavili stalne duhovnike Te je potrjeval ribniški župnil kot patri arhov zastopnik Ker pa je hdo župnijsko src-di.ščc v Ribnici od novih naselbin precej odda Ijcno, so se te že zgodaj osamosvajale kot samostojne župnije. Kot geografsko zaključene enote sta območji župnij Osilnica in Kočevska Reka v začetku 16. stoletja že gosteje poseljeni, ker jih omenjajo tudi z njunimi podružničnimi cerkvami.21 Krajevna imena župnijskih središč, Kjer so in Ivan Sinu>nič, Zgndnvina kočevskega u/cmlja. v: K.ičcvsk /bcrnik ßru/ba sv. Cirila in M'Jii'Ja, l.jubljana (1939), sir 45.130; Kočevsko jinsposlvn prvič ¡menujejn grofija Ida 600, kn so ga injcli v /¿kupu ;rnfjc Blagaji, nalit pa /upi pi Iclu 1624. ko se bili kiičcvski k.laik, Kisli piiv/di^njcni v gmfnvski slan. Zgodnji) ctrkveno iirtani/j^iju Kočevske prikaže p?iriartinva listina, Videm, 1361. I. mai: F, Schumi, Arhiv für Weinrtl kundr. Laibach (IKK2H3), Band l„ sir. 30-31 M. Waknuniji, i>.< str. K7 94; 1. Siiunnič, n t. sir. 5'J.«). ' Antun Koblar, Kranjske ecrkvenc driifuccnn-iii, v: 1/vrsija kolonisti postavili prve cerkve, so kmalu prešla v pokn.j;nska imena. Cerkvena in pclitičnoupravna ureditev območja, ki je spadalo pod isto politično oblast se je najpogosteje prekrivala. Gospostvo Kočevje je h.lo v najstarejših ohranjenih urbarjih prav tako razdeljeno na več gospoščinskih uradov. Poleg zgornje in spodnjekočevskega omc njajo t u J i urad Kočevska Reka, ki jc obseg !il podložnikc iz ¿up Kočevska Reka in Osilnica 22 Na podlagi spisov, ki so sredi 18. stoletja nastal: oh prisegi odbora osilniških župhanov, pa so Kili Osilničani v gospoščinskih zadevah tistega časa vezani zgolj na turjaškega oskrbnika na gradu v Kočevju. 21 Vsehi.iisko se ob prisegi osilaiških žnpljanov postavlja vprašanje razlikovanja med kmečkimi (bauersl in urbari ilruni (urhrtrs) kmciiji.nii, Med 3bcma vrstama kmetij v spisih ni nahene nepo sredne pravne razlage Hdim podatek, k. izhiiia iz samega besedila prisege, se že posledično nanaša na višino tlačne obveznosti, ki iz razlikovanja sledi. Ni nam povsem jasno, zakaj imajo urba-Eiifne kmetije enkrat večje obveznosti kot kmečke. Če bi sklepali po samem imenu, hi imde kmečke kmetije, ki so s tlake manj obrcnicnj ;nc rahlejšo vez do nadrejenega gospostva. Razliko vanje med urhanaltio in kmečko kmetijo hi posredno nakazovalo tudi na različen status, k' so ga do gospostva oz. do gospoščirskega urbarja imeli imctniK: določene kmetije. Inšpektor pl. Werth je v preiskav zaradi pri tožbe osilniskih župljanov omenil tudi priroe-n. urbar, kjer je h lo glede narave osilniskih kmetij zaznamovano, da se vsaka kmetija v župniji Osilnica razume kot kmečka kmetija (das jede h"bcn n der Pfarr ossinniz verstehe Hauers hu hen) To bi pomenilo, da so kmetje v osilniški župniji kol eelota imeli do go.->postva ugodnejše razmerje. Ker spisi Osilničanov nikjer izrecno ne imenujejo za podlož.nike, ampak skoraj dosledno "Pfrrr Monge ossi|-niz", jc očitno, da se je pc ložaj Osi I ni anov nekoliko razlikoval od drugih kočevskih pudložnikov. Zaradi izrednih razmer na meji in številnih naravnih nesreč so hili večkrat oproščeni posehnih dajatev, kot ostali Koče muzejskega ilrušivu /a Kranjski), Ljubljana (tH'J.'i), Iclnik V, sir. 24K. farna terkev sv. I'elra v Osibiti (pixlru/nice v 1)i>l. Čučiču in mi Tr.ivi) in farna ttrkev sv. Jaac/a Kronika na Reki (pnilni?nitc v Kufah, Nnvih Iji/ih in Äinlta rjih). AS, K.....isljii /ii (cvilni; /aüevc Sk. 23: Urbar Utjisitr iles ainhis Kicgkh vnil Sithtlhcr^ i4'JK; I». Wiuscggcr: Das Urlia. riuni iltr I Icrrsthali Üntlsehcc vnni Jahrc 1574, \ MMVK 111, l.juhljami (Iti'JO), sir 1401(0 in IV (IK'JI). Mr. B^; p-Iclju, Kronika .13 (3), l.juhijana {1995) sir. 14-22'TA. A- IS/nr. :ti. K lat h 2, hrani 20 kitici skih urbarjev ixl icla IS 51) ün 1757; Urad Kočevska «tka jt Ida 149H lAstgal ludi Jupn Grrnvi i. 21 TA, A'Vl-6, Knnv. 2: vsi spis. na podlagi kalerih jc napisani) ncscililn pričujiiir ra/pravt st nahajajn pivi .sprcilaj ii/naicnn arhiv.skn signiilum. Miinvi xix 19% Iz arhivskih fondov in zbirk 129 varji pa so od 1492 imeli pravico do kro.š njarjenja.24 Ker so v času Ilirskih vp;idov oprav Ijali vojaške, naloge, so jim bile p.iznane fi|di druge svohoščine. Oproščeni so bili vinpkSga davka in mitmnc za določene proizvode; za sol, vino. platno, olje. slanino in za drugo pre hramheno hiago, V lelib od 1618 dr 18?7 so jim le pravice kratili, zalo so se stalno p-itožcva'i Poleg tovorne tlake na Reko. ki sojo vpeljali po organiziranju Vojne krajine, so gospostvu plače vali le hubni davek in desetino. V dopisih na kneza Aucrsperga sami sebe imenujejo revne podložnikc ali knežje podložnike v župniji Osil niea f\v:r armc unterthancn, hochfiirstliehc untei thanen die pfarr mnngc /u ossiuniz in der graf-schafl Gotlschcc). Če so hi le vse osilnškc kmetije kmečke, se postavlja vprašanje, zakaj nIi po tem župljani v prisegi ločujejo. Kuzlika mul kmetijami je /ato morala v preteklosti resnično obstaiati. vendar se je najbrž ščasoma zaradi spreminjaiočih se razmer /abrisovaia. V primerjavi s kctevskoreškimi kmeii'.imi s > imele osil-niške precej manjše obremenitve. Župtjani Osi1 niec so bih zalo do kočevskega gospostvi (grr fijc) svobodnejši, vendar pa gospodarsko -h-kejsi. Z jezikovnega vidika je treba poudariti daje pod slovenskim hcsedilom prisege, k. je nap sano v humanistični latinici, pristaviIjena tudi nemška verzija. Kakor celotni spremni i drugi .ikti. je napisana v gotici. Ker gre pri icm >n spor, v katerega je vpleteno prebivalstvo z ;ezikovno mešanih olimočii, jc dosleden nemški prevod povsem razumljiv. Prisega osilniškin Mpljsfioj v slovenskem jeziku nazorno pričuje o trdoživosi slovanskega elementa na ohrohju jezikovne meje in na prcvladuiočo dvojezičnost tedanjega čas;., ki v zapisih ledfnicga časa tudi iz praktičnih razlogov ni mogla priti do izra/n. Slovenski /.na čaj osilniške doline sc jc ohranil kljub vključenosti v povsem nemško fevdalni1 gospostvo na em strani in klj'ih delni priselitvi soridnejseg; slovanskega prebivalstva z juga pc drugi. Na podlagi pregleda priimkov v naistarcjš:h irharjih jc mogoče ugotoviti, da do večjega pi :k>nja v cinični strukturi prehivalslva ni prišlo.16 čeprav jc do vplivanja sosedov kljub slahi prehodnosti ozke doline vseeno prihajalo. Vpliv nemščine na jezik, v k.-tcrcm ic 1 In prisega napisana, je zelo opazen. Tako v zgradbi ;tavčmh zvez kot tudi pri posameznih besedah gre za neposredne nemške vzore. fco n' niC nenavadnega. čc vemo, da so bili gospo.ščinski nrad- 2,1 AS. Zbirka uibarjev. urbar {■nspuslva Ktifcvjc I5M- ISfiK; Ivan Siiiiunič, u.c. sli ki>v Za npn /oritu se zahvaljujem maj Slanislavu Ju/nieu. niki večinoma nemškega porekla Tudi čc so bili v nekaterih primerih Slovcnei. ti običajno niso bili vešči slovenskega jezika. Šolali so se v nemškem okolju, kjer ic slovenščina lahko imela le ohroben pomen. Ohvladovanjc nemščine jc po eni strani narekovalo nradniško poslovanje, minimalno poznavanje slovenščine pa odnosi s pod • ložniki po drugi. 13vojczienost pisarjev jc v tem smislu zagotovo obstajala 7i\ Kočevsko, ki jc bi .a večinsko poseljena z nemškim prebival stvom. jc bilo to še bolj značilno. Na pisarjevo pomanjkljivo znanje slovenske ga jc/ika v pr meru prisege oOImških župljanov opozarja nepravilna raha sklonov. Črki a m o pogosto uporahlja po ohčutku Ker gre besedilo. ki jc pisano v narečju, sc to dogaja predvsem na meslih. k.cr gre za icti glas Po drugi sirani preseneča upora h a nckatcrui besed (n. pr. Gcspnd). ki opozarjajo, da je neznani pisar knjižno slovenščino tistega časa v-ecnc poznal. Vsekakor jc zelo zanimiva uporaba samoglasnikov, ki daje hcscdilu barvitost in sočnost izraza. Glas -s piše tudi s -sch (pcrschcscm. sehlisali). glas -č piše z. z (zislo. vez), vendar pn priimku s -tsh (Jcntshitsh). glas -S piše -sh inrshich, starishou. shiest, nasha). glas -k na ki.ncn hesede -c (locii, lolicn, kocu), glas h pa s -ch (licn), vendar mi tem izpisovanju ni vedno dosleden. 7ii iste glasove u porah tudi drugačne črke Tako na pumer po eni sirarn župljani Osilnicc prilegajo ffbo^n, po drugi pa jim Burit pomagaj Glede na takratno nuzohliko^anoM pravil pri pihanj d slovenskega jezika, jc povsem naravno, da so p-sar., prevzemali vzorce iz nemškega jezika. To velja predvsem za rabo velikih začetnic, pri zapisovanju nekaterih glasov in v stavčni zgradbi. Na nekaterih mestih, kjer je ludi uuh hcscdila podohen. sc nam zalo zdi. da gre za isli tekst z. različno pisavo. Kljuh temu jc število prevzetih ali udomačenih nemških besed v hesedilu prisege malo. Poleg hesed^ Zcil so prevzeli samo šc lastna imena {Firsioti^a Provi-anla. Castitcr), ki so hila vezana na delovanje gospostva. V aktih, ki so hi priložen, prisegi, sc nahaja ludi predloga, na kateri jc psar naiprcj ^h'ikoval vsehino besedila Na predlogi lahko opzzimo, kako jc hesedilo nastaiilo. Pisarje posamezne dele črtal, druge pa naknadno vstavljal. Povsem enaki vsebinski popnvkL so tudi v primeru nemškega besedna, Ker gre v obeh primerih za povsem isti teksl. jc odprto vprašanje, koleri [je nastal najprej Gl^de n« to. da sc prisej ali slovenski kmetje, hi hilo naravno, da jc pisar prisego ttfjpfcj oblikoval v slovenščini. Vsebino prisede so narekovale trditve kmetov, k. so jih i/rekii v svojem jeziku. Nemško hesedilo prisege jc /ato lablo le prevod, ki so ga zahteval praktične potrehe kočevskega urada. Besedilo nemškega prevoda jc sledeče: leh N;p schvvdrc /u golt dem allmoehtigcn und disem Hcilligcn Euangdio, einen Rainen 130 I/, arhivskih frmtov in v.birk ARHIVI XIX 1996 Aydl. das. so lang wiir denkhen. auch so vill wiir von unseren Eliercn gchörlb, auch vorhin die Pfarr Möngc zu ossiunr,: von c.ner Baucrcn Hueben nicht mehr dann einen, oder von einer Vrbars Hueben zwey Saum Fürstlichen Prouianl Wai/.en von den Caslcn allhicr bey Goltrchcc nachcr Fiumc, auf der Robalh. das übrige aber, von der pfarr zu Rickh Robalhwciss abgeliefert worden, ausser in Zeit, alss Herr Jcnlschitsch Castner gewesen, durch 6 Jahr, und nur von lezlnaehlig vergangenen 3 Jahren her, du wiir die völlige Saumtartb des Prouiants verrichten inüs sen, so wahr unss Gott hclff an unseren lezten End, Maria die übcrgcwencdeiictc Mucltcr, und alle bei lüge Gottes. Amen. Spor med župljani Osilnicc in Kočevske Reke zaradi tovorne tlake ki jc bih podložnikom kočevske grofije naložena v okviru posameznih župnij za prenašanje žila v Proviant ni urad pc morske Vojne krajine na RjIt in pc potrebi tudi v Trst. je bil turjaškemu inšpektorju Gahrijelu Adamu p' Werlhu znan že nekaj let V obširnem poročilu -c i» Ljubljane 30. airgusla 1*738 tedanjemu lastniku auerspenkih posestev in državnemu knezu Auersnergu27 naznanil., da so se mu župljani z Osilnicc pritoži ¡i zaradi tovorne llake že v času, ko je v kočevskem gradu umestil tedanjega oskrhmka Wnlfa Ferdinanda Polža.2K Inšpektor pl Werth c takrat sklical vse župane (Supp'cutb) skupaj z njihovimi občinskimi odbor'. Osilničani so protestirali, ker so jim pod ložniks iz. župc Kočevska Reka prenehali poina gati pri lovorjenju 200 starov guspoščinske pšenice na Reko. kokor sta b.ia stara navada ir^ dogovor, ki so ju sklcmli v preteklosti. Prej skupna obremenitev s tovorno tlako je v celoti ostala same na ramemb kmetov ■/. osilniškr župnije Zaradi tega so inšpcklona pl. Wert ha zaprosili. naj jim prizna lc tisti del tovornega bremena, ki so ga bili dolžni nosili v preteki osti. l\>d-ložniki i/. Kočevske Reke eo se takšnim razlagam uprli in zatrdili, da so Osilničam ves čas sami lovorili gospošcinsko Žito na Reko Pred nekaj let' naj hi jih lc nekdanji žilničar (Canlner) Jen čič7y zaprosil, da so Osdničanom občasno pri skočili na pomoč Vendar o tem v urbarialnih 77 Nubeifcn i hI aklnv ki sc nanašaj ■ na pric/.bn nsilnitkih pi nI-Inf.niknv glcile mvnrjcnja 200 starov ^mpciščinskc p'eniee na Rek», naslovljenega dr Javnega k ni;/a nc imenuje pn nschncni imenu, l/lrpen nnkislovni pregled lurjaske rodbine (Auer-speryov) jc narcdi; P. Rudics: Mcrburt Vtll. Freiherr /u Auer-.sperg (I52K-157.1). Wien (1K62). sir. K3: /a omenjeni ¿as navaja kneza Heinrichs Johanna Jrscpha 169^17H3 ki je in tel tudi m/ncflviln» službe; prvi Auenspcrg, ki je leta l(V53 dobil na si i iv dr/jvntga kne/c, pa je bil Jane/. Vajkard 'Ril 5- 1677), lajni svclnik ccsarja Ferdinanda 111. ki je naslov dobil /ase in m svoje mdšktt potomce pit pravilu pmintjenega, .str. KO. TA. a 5-31 p red?'ni invemarji in proloknli: WitlT Ferdinand IVI/ je mcsio oskrbnika v Kočevju nasiopil 17 junija 1732. odstopil pa 30. sepf-mbra 1752). ^ TA. A-5-26: Teslantenli inventarji in /jpušelne. Juh. Hap. JcniochiL.wh 7.4. 1721 zapisih ni bi'o nikakršn h zapisov. V priročnem urbarju so bile označene obveznosti tovorne tlake na Reko le nri kmetijah iz osilniškr, župnije. Vse ic kmetije, k1 j"^ jc inšpektor pl. Wcrlh razumel kot kmečke kmetije (Baucrs hnebe), so zato morale brez izgovorov opraviti po en lovor žiia na lelo na Reko. Ko naj bi po zapisu v urbarju prišlo glede llake do dogovora / vsemi podložni ki. pa je bilo prav tako pied videno, da bi tudi podložniK zunaj c.;i:niške župnije poleg plačevanja tlačnega '".narja opravljali letno tovorni 110 na Reko. ki jc skupaj znašala 400 starov pšeniec Ker sporu ic dolgo ni bilo videti koncu, osil-mški krnelje pa so bili prisiljeni na Reko lovori t i celolno količino pšenice, so 23. icbruana P37 državnemu knezu Aucrspcrgu poslali posehno p'smo. v katerem ga prosijo za omilitev neznosnih lovori ih bnmcn. Svc o pro.šn;o so poleg tega. da so se sklicevali na stare razmere, pod krepili ludi s prikazovanjem težkih življenjskih rr.zm;r ki so iim bili ves čas izpostavljeni. Skozi celotno pismo slikajo veliko in vsesplošno pomanjkanje ter gospodarsko nezmožnost osilni škib kmetij Kmetje iz župnije Osilnica so v lej podobi že sami po sebi vzbudili veliko usmiljenje. za v uvodu pravijo, da jc vsakomur znano, v kakšni rev.šein. živije Ker jun primanjknjc celo drv in gradbenega lesa, so vse o prisiljeni kupo vati v kamcralnih gozdovih. Šc tisto malo orne zemlje, ki m imajo, jc m; peščenih pobočjih. Posevkov na taksnih zemljiščih nc morejo obde lovaP s plugom, temveč lc z mol i kam i in lopatami. Zemlja ic slabo rodovitna, zato niso sejali drugega kol malo ovsa in pire. Zaradi tega jc iasno, da ic pridelek majhen, podložni ki pa sti skani v bednem življenju. Ob vsej revščini jim niso prizanesle nili druge nesreče. L-cla 1736 jim je deroča Kolpa na njihovih majhnih zemljiščih povzrsičila veliko škxlo. K;:r ni odnesla s seboj, je preplavila, tako da zemljišča m so bila več pripravna za selev O tej nesreči so obširno poročali tudi eskrhniku kočevske grofije Wolfu Fcrdi nandu PdIzu. Knezu Aircrspcrgu so sc prav tako pritožili nad ravnanjem Hrvatov in Vlahov, ker lih li kot mejaši ovi,ajo pri njihovih delili. Vrh vsega so jim bilr naložena dodatna lovoma brc mena na Reko. Čeprav jc v preteklosti ena osil-niska kmetija opravljala 2 lovora, jc bila ledaj preko vseh met preobremenjena s 4 lovori. Proti novim bremenom so se žc prej pritožili, hkrati pa so knezi: Auerspcrgu pri lem pripomnili, d? jc do povečanj', p i šlo brez njegovega i/rečnega ukaza. Ker so 4 tovoi po njihov', oceni za posamezno osilniško kmci«.o preveč in jih ta nc zmore, kneza Auerspcrga prosijo, da jim ludi po nvi devnosli glede na njihovo revščino milostno orrogoč , da ostanejo pri stari obveznosti dvel) lovorov. Lc na la način sc hodo lahko izognili popolnemu propadu, ki bi jih prisilil v beračenje. Nasproti temu so ga zapros.u milosti in sc iz- mihivi xíx tyyß Ixarhivskili fondov in /birk 131 rociii v njegovo varstvo. Potem ko so prito/.ho osi! mikih kmetov odstopili v razrešitev in&pcktorju auerspcrških po sestov na Kranjskem Gahnjclu Adamu pl VVerthu, je ta takoj zaslišal oskrnnika Polža v Kočevju. Na zahteve mu jc oskrhnik 24. marca 1737 poslal tudi pisno poročilo. V njem k inšpektorju sporočil, da mu :uma povedati hii drugega, kot tisto, kar |t- inšpektorju že od osilniškin župljanov :n okolice gotovo dohro znano. Nje govo poročilo o polož.p;u osilniških podložnikov in kmetij, ki jih obdeljujcjo, prikazuje tamkajšnje razmere v siabši luči, kot so jih predstavili že sami podložniki. Osilniški podložniki, kol pravi kočevski oskrhnik. živijo v 'zelo ozki dolini, k,cr je malo orne zemlje, zato pa več krčev,n, ki so si jih Osilničam narrdili pred časom. Večji del jih je poleg ornih pevršin skoraj vsako leto zalita voda. Najhujše jc bilo v letih 1734 in ] 736- Tedaj ni odplavljala le deroča Kolpa, temveč jc nastopila tudi po vodenj /aradi stekanja vode z. okrožajočih peščenih hribov, ki ne dajejo nikakršnega les nega dohodka Osilniški kmetje, razen listih s Trave, so zato morali tako gradben» les kot ludi drva z. doJaimmi stroški kupovali na hrvaški strani v Čchru ali na Brodu. Zemljišča so h:la zaradi poplav naplavljena s peskom. Kmetje so na mih imeli veliko škodo ne toliko zaradi na rasle Kolpe, lemvcč predvsem zi^adi vode s peščenih pobočij Nekaterih zemljišč niso mogli več očistiti in so zato ostala nedonosna. Razen zemljišč na Travi je hilo delo s plugom na vseh drugih nemogoče, pridelek pa majhen. Na ohdc-lovalnib površinah so sejali le omejene kolLine žita, od tega največ ovsa, vendar jim ic prehrana iz tovrstnega pridelka zadostovala komaj do No vega leta, pri holjših kmelih pa največ de pusiii. Kmetic, ki so imeli konja, so neprestano tovoriii. Zelo redki so imali denar ou raznovrstnega trgovanja, vendar pa tega ni bilo veliko, zato s^ preostali slikali za hrano z. naniranjcm lažnih plodov ali eelo s prosjačenjem. Na le načine so plačevali tudi svoje gespoščinske dajatve Te so poleg dajatev iz. Novega in Starega Kota v žujl n+ji znesle 80 goldmaijcv, .iti krajcarjev in 3 de n-iričc huhnega davka in 64 l/S starov ječmen.. Ker pa ječmen v celotni župnij deloma zaradi mraza deloma pa zaradi peščenih zemljišč nc uspeva, ga nili nc sejejo. Zato g,a kupijt na druge načine, ali pa ga pri gospostvu odplačajo z. dc narjem. Kot jc hilo do icdaj v navadi, so na tlaki od vsake urhanalnc kmetije opravljali na Icle dva tovora in od vsake kmečke kmetije cn tovor n;1 Reko. Za vzdrževanje gospoščmskcga poslopja jc vsaka kmetija prispevala po 50 dc:;k. Ker poročilo oskrhnika iz. Kočevja inšpektorju pl. \Vcrthu ni povsem zadostovalo, je pri ircr prnožhe osilniških podložnikov sam še cn krat prciskal. Knezu Auerspcrgu jc o 'vojih izsledkih oh širno poročal. Ker tudi on zadevi -i. mogel priti do konca, jc holel z njimi kneza čimbolj obvestiti Zadnja heseda v tej zadevi jc na vsak način pripadala knezu, ki pa se jc na podlagi nšpektorjf.vcga mnenja lažje odločil Inšpektor pl, Werth jc ugotovil, da jc 1 Jo v času predhodnika tedanjega kr,cza; ki jc hil deželni glavar na Kranjskem/0 s knežjih posestev na leto pretovorjenih 400 slarov pšenice v Prcvianlni urad na Reko. Petem ko Aucrspcrgi m so bili več deželni glavarji, jc od tega ostala le polovica. Pri tem pa n1 t do mogoče ničesar izsledili, kako jc bila obveznost lovorjenja lako prej kol ludi kasneje razde lična med podložniki. Inšpektor jo nadalje ugotovil, da so župljani Osilnicc pred lc'i, ko utrjeno mesto Karlovac v Vojni krajini še ni hilo zgrajeno31 opravljali mc|no služho. Turki so na Kočevsko najpo gosteje prihajali preko Like, pri njihovih roparskih pohodih pa so jim pomagali ludi zahrb'ni Hrvati (iihcl gcsinnctcn Croatcn). Zaradi vojaške aktivnosti so bili razen prastarega urbarskega činža m deset i n^ oprošccni vseh dragih davkov in milnin. Glede na urbarialni izpis, ki ga jc inšpektor pl, Werth priložil celotni dokumenta ciji v tej zadcvH jc bilo ugotovljeno, dt so osilniški kmetje vse do leJaj ostal' pri omenjenih svoboščinah. Z ozirom na predstavljene težke razmere, v kalerih so živeli župljani Osilnicc, inšpektor pl Werth ni dvomil, da mnogi podložniki, ki pese dnjejo zcinljiiea, fiitmjg možnosti, da bi jjh razširili; da jim primanjkuje lesa in lui njihova zemljišča zaradi poplav irpiio veliko nkodo, ven dar pa to po njegovem mišljenju ni veljalo za vse Za svoj nezavidljiv položaj in revščino naj hi bih krivi utoi sairu ker so svoja zemljišča tako razkosali Na majhnih zemljišču niso mogli zadostili potrebam svtijilj družin, Ker jc h-1 pri dclck zaradi razdrobljenosti zemljišč rnamši, niso škouili le sehr, lemvcč tudi gospošeinskirr pri hodkom, Tudi žita, od katerega so plačevali de setino, na razdrohijcnih zemljiščih niso sejali toliko kot prej. Namesto lega .so na zemljiščih gojili druge pt.delkc kt so iih rab'li za vsakdanjo prehrano v kuhinji Po inšpektorje: ve m mnenju bi sc lahko učinkoviteje ohvarovali pred poplavam«, če bi pravočasno in skupaj poprijeli za delo. V nasprotju z razmerami v osilniški župniji jc hilo znano, da jc večina podložnikov v župniji Kočevska Reka posedovala dohra zemljišča. Z izsekavanjem in trehljcnjem gospošeinskih gozdov so si jih razširi'i na več krajih. Na podlagi gospoščinskih izkazov so um b la naložena huaa TA, A Vl-6 Konv. 2 glede na i/vlcfek iz rnčnrga urbarja gro fije Ki>£cvjc (IM 2- 164'J) ki ga jr inSpcklnr pl. Werlh i m«! /a prcillngn svojemu pnri>£ilu, lukaj i>iitn En-gelbcria gnifa Turjaškega; 1'. K a J it.i>. e.Mr. 76-79 WolfEn-ycibcrl Gra I vi• n Aucrspcr;: (1610-1) ni bil nepivredni pri:dli:xlnik (VnrfVircr) t.ncza llcinricha, Mklo pa pred njim lela 1641) /¡ulnji Turjačan kol deželni glavar na Kranjskem. Oh m>li>iju reke Mrc/nio- in Ki.lpc sn ulrdbn Karlnvaf ki jc omilila lurtkc vpade na Kranjski), /gradili lela 1579. 132 t/ arnivskih fondov in zbirk ARHIVI XtX 1996 hremena k hubnim davkom, kontribuujo, denar jem za tlako, izrednimi tovori, žitnimi dajatvami, malo pravdo in mnogimi prispevki od milnic Prav naspnlno so bili kmetje v župniji Osilniea vseh teh dajatev prosti. Kiju h vsem okoliščinam, s katerimi sc je aucrspcršk. inšpektor na Kranjskem v preiska-i seznanil, o zadevi ni napravil nikakršne raz sodbe Poudaril pa je, da mora osilniška Župnija še nadalje opravljati nesporni del tovornih obveznosti, ki so znašali 200 staro v pšenice iz. kočevske grofije nr Reko. V tem smislu je zaprisegel omenjeni odbor osiln-ških ž.upljanov v slovenskem jeziku. Prisegi so nasprotovali pod-ložniki iz ž.upnijc Kočcvsks Reka. Ker sc jo imeli za krivo prisego, so pred sodnikom^2 povedali svoje ločeno mncnic. Inšpektor pl Werth je poleg zaprisege o?illišlch ž.upljanov tudi mnenje VočcvskorcŠkin predložil v dokončno odločitev knezu Aucrspergu. Čeprav se mšpektor ni mogel dokončno odločiti, jc knezu podal svoje neoh-vezujoče mnenje Z ozirom na io, da so osilniški podložnlk. gospostvu plačevali zelo majhno vsoto Činžnega davka in malo vrecne desetine ječmena nasprotno pa so h i i kočevskoreški pod ložmks podvrženi velikim dajatvam, je predlagal, naj osilniški Ž.upliani tako kot v starih časih, ko so opravljali vojaško slu/ho, Se naprej tovori jo 200 starov pšenice ob pnporeialni pomoči novih kmetov rz vasi Star in Novi Kot ter imetnikov novin v Podpreski. Za prenos 200 starov plenice so računali 133 in 1/3 lovora ali prav toliko goldinarjev denarju. Na eno kmečko kmetijo, brez vračunanih novih kmetov in rovtarjev, bi ta obremenitev znašala 1 goldinar in 35 krajcarjev Inšpektor pl. Werth je knezu predlagal, naj takšno rešitev odredi s posebnm dekretom ar pa naj po drugi strani z odločitvijo glede tovorjenja 200 starov pšenice počaka. Knez Auersperg se e na podlagi predlo ženega .nšpektorjevega poročila in drugih prilog v dopisu 9. novembra 17^8 strinjal z njegovim mnenjem.33 Prošnjo osilniški h podložni kov za omejitev tovorne tlake iz Koče 'ja na Reko je zavrnil, ker ti niso dokazali, da tovorjenje orne njenih 200 starov pšenice pomeni novo obreme ni'cv in ker j^ hilo iz udiarialrif izvlečkov raz vidno, da je obremenitev tovorjenja 40H starov pšenice pred 8U in 90 leti obstajala.14 Pri tem so TA. A VI (i. K Jdv. 2. 3C> avansi I73H, m5pcl:or jc v pmočilu knT/u Alicrspcrtli /aniial. da so kočevskorciki podli ,/nIH po-vcdal: Mn mnenje ror Jen Iticklrr. Ni'o pa ni piivcdal. /a k ikšnejta MKktirf jc Sin. Ta jc b. lahko vicctlom (deželno, kne? urad) ali pa dcielsk1 Ktxlni gmpod (icriloriaini auer-speriki urad). TA. A Vt./v Konv. I. v aktih., ki sc nanašajo na pritožbo osil-nčSk(h pod1 J.nih iv clcdr Uivnrnc llakc na li^ko. jc nhranjen le ■prvi del (topila kne/a Aucrspcrga. I/, kasnejše mivične nri toihc osilniikih podanikov pu lanki» domne.amo daje mnu. nje v sklepnem delu "endar.e nekoliko omilil v korNl Osi]. niianov. TA. A-VI-6, Konv. 2. nrtn.rialni i/.vlc^ck grtifljc Kočevje. podložniki urieli razne olajšave, ki so jih "de jusli'ia" hvaležno sprejeli. Ker je knez. Auersperg uvidel veliko škodo, kf jo podložnikom povzročajo pogoste poplave, jc na eno ali več let od padajočo količino tovorne pšenice omejil na 150 starov in manj. Krez jc tako postopal "ex gralia". Če j,^ pri lern med ž.upl.an: Usilnicc nastal vtis, da jc pesledično pri.šlo tudi do spremembe ledne odmere ohremenitev v starejših gospoščinskih pravicah in prihodkih, ic bila ta brez vsake osn'-vc upljani Osilnicc se z. odločitvijo kneza Auer-sperga šc dolgo niso RrijazniliJ Leta 1742 so se mu ponovno pritožili. V pritožhi so v glavnem ponovili že znane stvari in jih naknadno šc podkrepili. V uvodu so zopci poudarili številne nadloge, ki so jih morali v svoji revščini prenašati. Nekateri stavk z.vei ijo kot zagovor na mnenje ki gaje v poročilu knezu Aucrspergu in župljanom samim dal inšpektor pl. Werl h. Iz tega vidika so knezu sporočili, aa ornih površin Hso inogl. povečati ker jim je s pohočij padajoča voda ob hud:rt nalivih zcmlio sproti odnašala Kmetom ob Kolpi je narasla voda odnesla celotno premoženje Tudi hrodo\ si niso mogli dolgo časa zgraditi. Les in drva so morali kupo vali v kamcralnih gozdovih, za preživljanje pa iim ni ostajalo drugega kot, da so z veliišim napori in neprenehoma tovori Ii in trgovali s soljo Pred neugotovljivimi leti so se s podložniki iz župnije Kočevska Reka dogovorni kateri podložniki bodo skupno tovorih gospoščinsko pšenico i:; kočevske grofije na Reko. Ker so leta 1728 ali 1729 kočevskoreški podložniki iz neznanih vzrokov prenehali s tovorjenjem svojega dela obveznosti, so se Osilničani zaradi tega že večkrat pritožil in m loslno prosili za olajšavo Ko jih je leta 1738 skupaj z župni jo Kočevska Reka sodnijsko zaslišala posebna inšpckeija. jim je hilo rečeno, nnj skupno tovorjenje s podložniki iz Kočevske Reke dokažejo. To so storili ne samo z. mnogimi verodostojnimi pričami, med katerimi so nekateri opravljali gosposčinske služhc kot na primer p i arja v žitnici in v uradu (Amnt und Časten Schreiber), t ein več so tudi prisegli, da so podložniki iz. župnije Kočevska Reka gospoščinsko pšenico ves čas tovorih skup no z. m mi Na podane dokaze um jc inšpektor pi. Werth vlil veliko upanja, da bodo podložni m iz župnije Kočevska Reka po stari navadi v prihodnje znova tovorili polovico gosposčinske pše niec na Reko. Ker jim je inšpektor pl. Werth ohljubil, da jim hodo morali podložniki iz Kočevske Reke po predloženem dokazilu in zaprisegi plačali tovore, ki so jih napravili namesto njih, so na to gledali z velikim zadoščenjem Knezu Aucrspergu so zalo poslali ponižno prošnjo, naj lih oprosti težkega hremena, podloi ni kom v Kočevski Reki pa resno ukaže, da bodo v bodoče zooet skupa z niimi lovorih gospo "Partikular Uibar' ]fi42- l("i4lJ. arhivi XIX 1996 Iz arhivski!] fondov in zbirk 3 ščinsko pšcnico na Reko. O razpletu pritožbe osilmških žiipljanov ni nadaljnjih podatkov. Iz laktnosli v pripovedi zad njega dopisa bi lahko zaključili, da ni b