iihaja v Coiovcu — Erscheinungsort Kiagenturt Posametni isvod t.SO i!)., moseina naroinina 5 iiiingov Letnik XXViH. Ozko tolmačenje mednarodnih pogodb ustvarja stalno napetost v sožitju narodov 0& otvor/tu/ M. THfJKdroJHegd jc-?*^ar;r: r/Z^/o)Mr:ic v grdr/% A/ess- pr/ 3a/z/)KrgK p' ZKMdMp w:w- dr. AZrc/)ic/)/ZZgcr v z^cz/ $ fc-^cwiMd!*;d s^rcgovorZ/ ^ vprd-^3M;eM! M^rodMC ^M^crcM/refc /M Mrcd-^rodMega yo^c/ovd^;d. ^ rc; zvez/ je z^M^MjZ rMiM/^rer ^rZ-**CHo o/<><><><> <><><><>^<><> <><><><> 3. avgust 1973 3 — Štev. 31 (1619) H M M ^ 13 Mi M U U Nezadovoijstvo deiavcev raste V tretjem letu Kreiskyjeve vlade se opaža razočaranje in nezadovoljstvo delavcev s socialdemokratsko politiko. Prvič ima S PCI, ki so jo imeli delavci vedno za svojo zastopnico, absolutno večino v parlamentu in bi s tem imela tudi vse možnosti, da bi držala svoje obljube, ki jih je pred volitvami dajala. Da jih ne drži, doživljamo tudi mi Slovenci. Toda delavske množice, ki vidijo, da SP-vlada ne vlada v interesu delavcev, marveč v interesu velikih in največjih domačih in tujih kapitalistov, spoznavajo, da ne gre več čakati novih volitev, kjer bi se lahko odločali med SPd ali OVP, od katerih se ne ena ne druga ne zanima za interese delavcev, marveč, da je Sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo V DK&rovni&K so 26. jK/;)d podpis^// spordZHm met/ SFZ?/ in zlvstrijo, s ter/m so ttret/i// štev:/?M upr<2Šttwj% v zvezi z Zz/m/jšgHjem sot/e/ovtmjg področja (ar:z?M%. Za avstrijsko stran je podpisa/ sporazMm minister za industrijo, trgovino in okrt dr. /ose/ ^'tarika-cker za jagos/ovansko stran pa č/an Z7S in predsednik odkora Z/S za turizem Z/oris Snader/. Sporazam predvideva nove o/ajsave v ma/ookmejnem prometa med okema državama ter podpira izmenjavo tari-stičnik pak/ikacij, in/ormacij in strokovnjakov. Podpisani sporazam okravnava tadi prok/ematiko zaščite oko/ja, v/aganja avstrijskega kapita/a in izgradnjo novik zmog/jivosti na oka/i /adrana. zanje potrebno, da si v skupni borbi pridobijo oz. ohranijo priborjene pravice. Kajti tudi pod SP-vlado rastejo cene nesorazmerno s plačami. Plače neznatno rastejo. Denar postaja vedno manj vreden. Podražila so se skoraj vsa živila (mleko, kruh, mesto itd.; dražje bodo postale žemlje, moka itd.; podražile so se dajatve za zavarovalnice in bolniško blagajno;). Profiti velikih podjetij pa rastejo v nedogled; Androsch vedno trobi, da je avstrijsko gospodarstvo na prehitevalnem tiru, ne pove pa, da profitirajo od tega samo podjetniki, ne pa delavci, ki morajo delati za isto plačo vedno hitrejše in več (v akordu, na tekočem traku itd.). Tako se veča produkcija in s tem profiti kapitalistov, ne pa mezde delavcev. Tako je nezadovoljstvo delavcev razumljivo in upravičeno; če so delavci med OVP-vlado ostali, še mirni, potem zato, ker jim je takrat Kreisky vedno govoril: ne stavkajte, toda pri prihodnjih volitvah volite socialiste. Tako se je tudi zgodilo, spremenilo se ni nič. V zadnjem času pa so se množile stavke delavcev v raznih podjetjih. Največja stavka je bila v Bohler-Werke, ki je trajala skoraj tri tedne in je zajela nad 1300 delavcev. Televizija je o tej stavki prvič poročala, ko se je končala. Če pa stavkajo zdravniki ali visokošolski profesorji, ki vlečejo vsi svojih 20—50 tisoč plače na mesec, je ORF takoj na mestu. Ob tej stavki v Bohler-Werke se je pokazal obraz socialdemokracije in vodstva sindikata, ki sta sabotirala stavko od začetka in tako onemogočila uspeh delavcev. Kaj so zahtevali delavci? V Bohler-Werke zasluži delavec povprečno 28,80 S na uro. To je znatno manj kot zaslužijo delavci v drugih podobnih obratih v okolici. Zato so delavci že pred tremi leti zahtevali višjo mezdo, vendar jim vodstvo obrata in svoj instrument med delavci — SP-zastopniki v delavskem svetu niso nič priznali. Ko so se zaradi nemira med delavci začeli zastopniki SP v delavskem svetu pogajati z vodstvom obrata o plačah za hrbtom delavcev, so delavci rezultat teh pogajanj odločno odklonili in zahtevali povičanje mezde za .<.,50 S na uro. Da bi to dosegli so stopili v neomejeno stavko. O tej odločitvi so takoj informirali pristojni sindikat, da bi stavko priznal. Vodstvo obrata, ki se je lahko zaneslo na socialdemokratske zastopnike v delavskem svetu, je seveda odklonilo upravičeno zahtevo stavkajočih delavcev in jim grozilo med drugim celo z odpustitvijo! Zastopnik obrata, ki je med pogovorom z delavci s tem grozil je dr. Miklesch in član socialistične stranke. Na takšne grožnje so delavci odgovorili % nadaljevanjem stavke. Zdaj pa so morali na lastni koži opaziti pravi obraz SP-zastopnikov v delavskem svetu, ki so hoteli zlomiti upor in stavko ter zato izdali letak, v katerem so zapisali, da je stavka organizirana od komunistov, ki da imajo uma- zane politične misli ipd. Vendar je stavkovni komite to dejansko umazano politiko zavrnil, češ: če dobimo 2,50 S na uro več, je stavka končana; prej se ne bomo predali. Po 14 (!) dneh stavke se j